Hrvatska. Slovencem najbližji sosedi slovanske krAff so nam Hrvati, pa jihova zgodovina je uam premalo znana. Zato tudi njihove političiie borbe v Zagrebskem saboru čestokrat prav ne razumemo ! Bodi torej sledece v pojasnilo. Hrvatska bila je neodvisna kraljeviua pod domaeimi kralji, ko smo Slovenci popolnem omolknili pod tlako in raboto in podloštvom priselivše se k nam tuje gospode. Ko jim umerje zadnji kralj iz domaoe rodbine, izvolijo si Hrvatje vogerskega ki'alja Kolotnana tudi za svojega vladarja in njegov moški zarod. Ko ta s kraljem Lndovikom izumerje v strašni bitki zoper Turke pri Mohaci, izberejo Ferdinanda I. iz habsburške preuzvišene hiše 1. 1527 pod istimi pogoji: Hrvatska je neodvisna. ima svoj sabor. kder izvoli bana, ki je odgovoren le kralju in sabora. Ta dovoljuje kralju davek, vojake, sklepa postave in ima besedo, kedar se napovč vojska ali sklene mir. Tako je ostalo do smrti Karla*VI. zadnjega možkega potemca habsbnržkega. Vsled posebne nagodbe s Karlom, tako imenovane prakmatične sankcije, raztegnejo Hrvati pravice habsburške rodbine na ženski zarod in priznajo Marijo Terezijo za kraljico. Njeni sin cesar Jožef pa ni hotel starih pravic deželam priznati, kar je Madjare m Hrvate pripravilo k skupui. vzajemni obrambi L. 1790 je hrvatski sabor zvezo 'z Vogcrsko slovesno vsprejel. Toto zvezo pa so Madjari začeli zlorabiti na škodo neodvisnosti iu celoknpnosti Hrvat^ke, kar je Hrvato silno razbnrjevalo. Zato so Hrvati 1. 1848, ko so se Madjari spuntali, z veseljem cesarju šli na pomoč in pod banom Jelačicem rešili Avstrijo, upajoč zagotoviti si starodavno ueodvisnost Hrvatske pod kraljera in cesarjem iz habsbnrsko-lotrinske hiše. Toda nastopila jc doba absolutisma J3achovega, kateremu je konecstorila oktoberska diploraa Franca Jožefa 1860. Ali namesto sklicati stare sabore, silil je Sekmerling vse v dunajski ,,reichsrath". To nagne Hrvate zopet na madjarsko stran in sklenejo 1. 186$, čeravno ncradi, nagodbo z Vogersko. Odnekedanje neodvisnostije ostalo zelo malo samostalnosti; kajti madjarski ministri so dobili v oblast bana, finance, diplomacijo, trgovino, Medjimurje. Reko, železnice, tarife, telegraf, pošto — še gozde v granici so posekali in prodali. Vse bi naj služilo madjarskenm življu na korist. 'Hrvatska je sedaj z davki preobložena, njeno sodstvo in uprava skvarjeua in mora vsled trgovinske politike madjarske popolnem oslabeti. To boli hrvatske domoljube. Njihovi poslanci skušajo temu v okom prihajati pa so si navskriž zastran poti ter so razcepljeni na S stranke: naroduo, neodvisno in pravno stranko. Však-a'izmej tehje v saboru Zagrebskem v adresi (pisnra) do kralja in cesarja liotela svoje misli in težnje izraziti. Vsprejeta je bila prve stfanke adresa in drugi dve strauki ste sabor zapustile, da je zmešujava sedaj večja ko poprej. Narodna, sedaj vladina stranka, priznava zvezo in nagodbo z Vogersko od 1. 1868 pa želi, naj bi vogerski ministri se nagodbe res držali in zlasti v gospodarskih rečeh več ozira jemali na ubogo Hrvatsko; na to je izvolila 4f) poslancev v vogerski državni zbor v Budimpešti. Neodvisna stranka. katerej pripada tudi škof Strossmajer, pa tirja popolno preosnovo nagodbe od 1. 1868 postavnim potem po dogovorih mej hrvatskim saborom in vogerskim državnira zboroin: ban je naj saboru odgovoren, a ne vogerskim ministrora, sabor naj ne voli 45 poslancev v vogorski državui zbor, ampak le v vogerake delegacije, v sodstvo pa finance, trgovstvo itd. se nimajo madjarski ministri več ntikati, tukaj jo Hrvatska neodvisna in plača svoj donesek k vzajcmnej vojski in diplomaciji po določenih procentih. Pravna stranka (Starčevič) se zlaga zvečinoma z navedenira. Toda ona obsoja vse kot nepostavno, kar se je godilo od 1. 1790 naprej ter zahteva neodvisnost Hrvatske na podlagi pragmatične sankcije, sklenene s eesarjem Karlom VI. očetoin Marije Terezije: zveze z Vogersko ne prizuava, avstrijski cesar je kralj hrvatski, kronan s krono kralja Zvnonimira, in lirvatski sabor voli sam zastopnike v delegacije, kder se naj sklepa o vzajemnem vojaštvu in diplomaciji. Ob eiieni tirjajo pravaši združenje vseh hrvatskih pokrajin! To so glavne točke izražene v adresah treli političnih strank lirvatskih. Desterniški.