St 53
Maribor, dne 14. decembra 1911.
Teeaj XL V
Ust ljudstvu v.
in
SCsKajs vsak četrtek In velja s požtnino vred In * Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leia 2 K in za če tri leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrijslfe ¿tatei« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, —i List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katah SaJfcornega društva" dobivajo list brez posebne naro<5ninea m Posamezni listi stanejo 10 vin« —< Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Eokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo:. Koroilj?
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije« S« inaerato se plačuje od enosicpne petitvrste sa enfccaf IS sia^ *a dvakrat 25 vin., za tcikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust Ir^erati se sprejemaj» flo Brede zjutraj, h* iS»
zaprte reklamacije so poštnine proete,
Dr. Kukovec in učiteljske plače.
Bil je torej v Gradcu med nemškimi učitelji general Narodne stranke.. In. ta narodni general je govoril v Gradcu seveda — nemško; niti besedica mu ni prišla iz ust v slovenskem jeziku. Korajžen kakor, je, ta mož ni protestiral proti temu, da so Člani nemškega Lehrerbunda na letakih zmerjali naše mladeniče, da so Šentjursko kmetijsko šolo posvinjili. Ne samo, da ni protestiral, tudi niti prosil ni ponižno, naj bi vendar člani nemškega Lehrerbunda slovenskih mladeničev ne zmerjali več s svinjami. Pozabil je tudi nemške in nemškutarske učitelje po spodnještajer-skih mestih in trgih opozoriti na to, da ni njihova glavna vzgojna naloga ponemČevanje slovenskih otrok in sejanje najhujše in najodurnejše narodne nestrpnosti proti slovenskemu narodu. "To povedati v Gradcu, za to mož ni imel poguma.
VečnemŠČinar je odprl usta ter v nemščini izjavil: zvišanje učiteljskih plač je pri spodnještajer-skih kmetih prav popularno, to je, prav priljubljeno. Dobro je, da je mož to izjavil v nemščini, ker menimo, da bi mu slovenska beseda pri taki izjavi zaostala v grlu. Se nikdar ni bilo nobenemu ljubo, Če mora več plačevati, posebno, Če se v tem slučaju Še vzame v poštev, da so učitelji, ki zahtevajo zvišano plačo, s prav malimi izjemami popolnoma udinjani in politično zasužnjeni Narodni stranki, in da naša krščanska kmečka stranka nima po deželi hujših nasprotnikov, kakor so liberalni učitelji. Zgodovina volitev v politične zastope na Štajerskem je in ostane neovrgljiv dokaz za to. Toda pustimo danes to stvar, ker ni izključeno, da bo učiteljstvo vendar enkrat spregledalo in uvidelo svojo veliko politično zmoto. Dandanašnji se gre na Štajerskem za veliko večje reči, Slovenci bijemo obupen boj za obstanek, V tem boju so bili naši deželni poslanci prisiljeni, poseči po najostrejšem opozičnem orožju, po obstrukciji, ker o-hola svobodomiselna nemška večina v svoji skrajni inržnji zoper Slovence tepta z nogami naše najskrom-nejše zahteve. In ravno ta nemška svobodomiselna stranka je sedaj v velikih škripcih,. Nemški liberalni učitelji, najzvestejši agitatorji za nemško svobodno misel in najdelavnejši priganjači za nemško liberalno stranko, so se namreč v svojem teženju po zvišanih plačah spuntali proti liberalni stranki in pretijo, da
bodo izstopili iz Siidmarke iz Sullerajna in vseh o-brambnih in izobraževalnih nemških organizacij, ako so jim takoj ne poviša plača. Nekateri so to grožnjo res že tudi izvršili.
Povišanje učiteljskih plač bi naj torej omogočilo nadaljno delovanje učiteljev v teh, nam Slovencem do kosti sovražnih obrambnih društvih, In v teh razmerah pride slovenski liberalni poslanec ter izjavi, da je povišanje učiteljskih plač pri spodnještajerskih kmetih prav popularno. Pri našem slovenskem ljudstvu naj bi nič ne bilo tako priljubljeno, kakor z povišanjem učiteljskih plač pomagati k temu, da morejo nemški učitelji po Sudmarki in Sulferajnu dalje delovati za narodni'pogin slovenskega ljudstva? Ali je že kedaj bila od kakega slovenskega štajerskega politika izgovorjena večja politična neresnica? Mogoče je dvoje: ali namreč Narodna stranka ne pozna v tem vprašanju pravega mišljenja našega kmečkega ljudstva, ali pa ne govori resnice. V obojnem slučaju ne sodi za zastopnico našega kmeta. In že iz tega lahko spozna naše kmečko ljudstvo, kako uslugo je storilo samo sebi s tem, da je lažnjivi liberalizem pri volitvah vrglo ob tla. Pri naslednjih volitvah, in najsi bi tudi kmalu prišle nove deželne volitve, bo to izvršila še bolj izdatno, in sicer tako temeljito, da bo naš lažnjivi in sleparski liberalizem popolnoma obležal s polomljenimi kostmi na tleh. Potem ne bo več mogel javnosti farbati, češ, da kmečki davkoplačevalci nič ne nasprotujejo povišanju učiteljskih plač in da je Štajerska tako davčno-močna, da kar lahko prenese povišanje deželnih doklacj En sam pogled na gospodarsko stanje kmečkega ljudstva dokazuje, da kmet že sedaj z največjo težavo zmaguje davčna bremena ter da že obupno stoka pQd težo raznih plačil. Pa gre slovenski liberalec med nemške liberalce ter javno izpove, da more kmečko ljudstvo prenašati še več davka! Ali je liberalec ljudski, kmečki prijatelj? Se nikoli ni bil in nikoli ne bo! Njega goni le ljubezen do liberalizma, stroške za to ljubezen pa bi naj plačalo ljudstvo; ljudstvo bi naj plačalo liberalnemu učitelj-stvu večjo plačo. To je liberalna ljubezen do kmeta!
Dr. Kukovec je na nemškem učiteljskem zborovanju v Gradcu pozval učitelje, naj vstrajajo v svojem boju in naj skrbijo, da ostane železo vroče. Potemtakem so si slovenski in nemški liberalci edini v tem, naj preneha slovenska obstrukcija v deželni zbornici in naj deželni zbor začne delovati, da se morejo zvišati učiteljske plače in se v to svrho zvišajo dež.
dokla.de. Za vse druge nujne naše gospodarske zahteve liberalcem ni nič mar. Slovenska kmečka zveza se ne bo dala splašiti po ropotu, ki ga vganjajo združeni nemški in slovenski liberalci. Ona premotriva vprašanje slovenske obstrukcije z višjega stališča, stališča narodnih, političnih in gospodarskih zahtev našega celokupnega slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Narodni in gospodarski blagor našega ljudstva je cilj našim poslancem!
Politični ogled.
—	Štajerski dež. zbor. Nemški listi vedo poročati, da namerava sklicati vlada Štajerski deželni zbor za 9. januarja 1912.
—	Italijansko vseučilišče. Avstrijski Lahi bi radi na vsak način dobili svoje vseučilišče* Nemci so lansko leto Italijanom že obljubili, , da jim pomorejo do uresničenja te zahteve. Letos pa ravno Nemci najbolj nasprotujejo ustanovitvi italijanskega vseučilišča» Glavna sporna točka je, kje bi se to vseučilišče postavilo. Slovenci in Hrvatje ne moremo pripustiti, da bi imeli Lahi svojo visoko šolo v kakem primorskem mestu, nasprotno pa se tudi Nemci branijo, da bi bilo laško vseučilišče v nemškem ozemlju. Sedaj ponujajo Cehi Italijanom Prago kot sedež laške visoke šole.
—	Hrvaško. Kakor smo že poročali, se vrše na HrvaŠkem 15,, 16, in 18. decembra volitve v sabor ali hrvatski deželni zbor. Navadno so volitve na Hrvatskem burne, ker uporabi mažaronska vlada vsa sredstva, da bi zmagala s svojimi kandidati. Vse mora delati volitve: vojaštvo, žandarji, uradniki, denar in nasilje. Letos hoče mažaronsM ban pa vsak način zmagati. A kakor je videti, mu ne gre posebno po sreči. Toliko je sedaj že gotovo, da bo ban s svojimi mažaronskimi kandidati le malokje zmagal. Stranka prava je postavila svoje lastne kandidate v 58 volilnih okrajih, kmečka, ali takozvana RadiČeva stranka, pa ima 34 kandidatov.
—	Avstrija in Italija. Odstop načelnika generalnega štaba, barona Konrada je marsikaj odkril, kar nam je bilo dosedaj še nejasno. Razmerje med Avstrijo in Italijo ni prijateljsko, čeprav sta Še obe državi v trozvezi.. Od mnogih strani se celo sliši, da je razmerje med obema državama postalo zadnji Čas
Poroka v knežji rodovini.
Na kolodvoru v Rakeku na Kranjskem je bilo dne 29, novembra 1911 zvečer prav živahno gibanje. Iz brzovlaka je izstopilo mnogo odlične gospode, katero so pričakovali vozovi in avtomobili. Med doš-limi potovalci so bili tudi prevzvišeni gospod knez in £kof Lavantinski. Cilj potovanja je bil grad Haas-berg pri Planini, kamor se dospe iz Rakeka z vozom v dobri pol uri. Tu so drugi dan, dne 30. novembra, prevzvišeni Nadpastir poročili hčerko svetlega kneza Hugona Windischgraetz, Lujizo, ki je svoj Čas v Konjicah sprejela iz Njihovih rok tudi zakrament svete birme, z grofom Ivanom Ceschi a Santa Croce s Tirolskega.
VVindischgraetzova knežja rodovina je zelo starodavna, imenuje se že v 13. stoletju in je znana po svojem odločno katoliškem mišljenju in življenju. Na Virtemberškem, Češkem, Nižjeavstrijskem, Štajerskem in Kranjskem ima obsežna in bogata posestva. V avstrijski zgodovini slovi knez Alfred Windischgraetz kot vojskovodja v rajnih bitkah prve polovice 19. stoletja. Njegov vnuk Alfred je bil v letih 1893—1895 avstrijski ministrski predsednik, sedaj je predsednik gosposke zbornice. Od druge mlajše panoge ima knez Oton za ženo Elizabeto, edino hči našega rajnega cesarjeviča Rudolfa. Knez Hugon, oče nevestin, je ces. in kr. komornik in poseduje med drugimi graščino v Konjicah ter imenovani grad Haasberg na Kranjskem.	■ • h | Mf 114
Na obeh krajih prejema naše slovensko ljudstvo od knežje rodovine mnogo dobrot, in se zato vselej veseli njenega prihoda, žaluje pa, Če knežja obitelj
odhaja, KonjiČanom n. pr. bo vselej v spominu požrtvovalna skrb, ki sta jo kazale sestri kneza Hugona, princesinja Aleksandrina in grofica Mocenigo, do siromakov in bolnikov. Revnim otrokom priredi knežja rodovina vsako leto bogato božičnico. Tako bo letos ob Božiču v Haasbergu na njene stroške obdarovanih' 100 otrok z obleko in z jedili. Ljudstvo to ve ceniti, in v svoji hvaležnosti je postavilo sedaj za dan poroke pred gradom visoke mlaje in več slavolokov s primernimi napisi, kakor: „Čestitamo!" „Vdane Čestitke Planinskih fantov in deklet!" „Gromoviti živijo visoko-rodnima poročencema!"
Enako je grofovska rodbina Ceschi odločno katoliškega prepričanja. Ženin je ces. in kr. komornik, in, kakor je bil tudi njegov oče, častni vitez (njegov stric je bil veliki mojster) malteškega reda, njegovi bratje in sorodniki pa so v visokih vojaških in dvornih službah.
Zaročenca sta se na poroko prav izpodbudno pripravljala. Prejela sta svete zakramente ter dan pred poroko najela posebno sveto mašo, med katero sta pristopila k svetemu obhajilu; Še na dan poroke je več Članov knežje obitelji darovalo sveto obhajilo za njun srečen zakon.
Imenovanega dne 30. novembra, na praznik sv. apostola Andreja, je odlična družba, približno 50 zastopnikov knežjih in grofovskih rodovin \Vindisch-graetz, Auersperg, Ceschi, Thun in Attems, spremila oba zaročenca ob /»11, uri prcdpoldne med ubranim petjem orgel v veličastno ozaljšano grajsko kapelo, posvečeno velikemu čudodelniku sveta, sv. Antonu Paduanu. Tu so že v višjeduhovniški opravi čakali prevzvišeni knez in Škof, ki so bili prenočili v župnišču v Planini in so nekaj prej s knežjim avtomobilom došli v grad. Najprej so v prisrčnem nagovoru, ki jo vidno ganil vse navzočne, razložili imenit-nost zakonske zveze med kristjani, ki je n a j s t a -
rodavnejša, ker jo je Bog vpostavil že v raju;: najvažnejša, ker je podlaga družini, po kateri se ohranjuje Človeški rod;, najtesnejša, ker jo more razločiti le smrt; in najsvetejša, ker jo je Jezus Kristus povzdignil v čast zakramenta in jo je uravnal po vzgledu svoje zveze s sveto Cerkvijo. Tudi so razjasnili pomen prelepih poročnih obredov, zlasti kratke, pa za vse življenje odločujoče besedice j,da", blagoslovitve prstanov — znamenj ljubezni brez kraja in konca, podaje rok — znamenja nerazrušljive zvestobe, ovitja rok s Štolo — znaka s poroko združene milosti, kar vse označuje in obenem podeljuje poročencema posebno pomoč, da moreta v: zakonski zvestobi in ljubezni vstrajati do konca svojega življenja. Po izvršeni poroki so Nadpastir izpred oltarja z izbranimi besedami, pri katerih so s& vsem udeležencem porosile oči, čestitali novoporočen-cema in njunim rodovinam k pomenljivemu dogodku» ter so služili sveto mašo, med katero sta prejela po-ročenca ženitovanjski blagoslov.
Kmalu nato se je vsa odlična družba zbrala v glavni grajski dvorani k svatovski gostiji, ki je trajala dobro uro. Tu je napravil globok vtis govor pre-vzvišenega gospoda knezoškofa, ki so se hvaležno spominjali vsega dobrega, kar je storila knežja rodovina Windischgraetz Njihovemu rojstnemu kraju Konjicam, ter so želeli s pogledom na pomenljivi psalm 127 o sreči bogaboječega moža novoporočencema božjega blagoslova in varstva na pot življenja: potem besede kneza Alfreda Windischgraetz in ženinoveg» brata grofa Antona Ceschi, ki sta pozdravljala i» proslavljala medsebojno zvezo obeh rodovin; slednji^ nagovor dvornega svetnika grofa Henrika Attems, ki je nazdravljal rodbini Auersperg in drugim pričuj»* čim gostom.
Sleherni zakonski par bi si lahko k srcu vzel¿ kar je priporočal drugi govornik novoporočeiicemat
zelo napeto.. Celo glasovi o vojski med Avstrijo in I-talijo se slišijo. Dejstvo je, da se obe državi prav pridno oborožujeta, kar pač ni posebno dobro zna' menje.
—	Perzija. Rusija je poslala večje število svojega vojaštva v Perzijo, Tudi 5000 turških vojakov je prekoračilo perzijsko mejo,
—	Kitajsko. Med vlado in vstaši je prišlo končno vendar do premirja. Pogajanja se bodo vršila v Hankau-u.
Državni zbor.
Pretekli teden je imela državna zbornica radi praznika samo dve seji, in sicer v sredo in četrtek. V sredo so bile na dnevnem redu same majhne, bolj brezpomembne predloge, v Četrtek se je pa pričela razprava o začasnem proračunu.
Takoj ta dan je prišel do besede naš poslanec dr, VerstovŠek. V skoro 4urnem govoru je ostro in neusmiljeno bičal neznosne razmere, ki vladajo pri spodnještajerskih sodiščih. V dokaz svojih trditev je navedel celo vrsto slučajev, ki so se pripetili po naših sodiščih in pričajo, kako grdo in nezakonito se postopa s slovenskimi strankami. Govor je vzbudil med poslanci pozornost in Nemcem je bilo zelo neprijetno, da je bilo „delovanje" raznih nemških in nem-škutarskih sodnikov tako brezobzirno razkrinkano. Zlasti nemško-nacionalni poslanci \Vastian iz Maribora, Markhl, Hoffmann-Wellenhof iz Gradca in Še nekateri drugi, so se čutili zelo prizadete. Skušali so motiti govornika z medklici, toda ta jim ni ostal dolžan odgovora. Kakor Čujemo, bo izšel zanimivi dr. Verstovšekov govor v posebni knjižici. Opozarjamo že sedaj nanj. Ce se bomo dosledno ravnali pri sodiščih, kakor zahteva naš narodni ponos in kakor nam dopušča postava, potem bodo neznosne razmere po naših sodnijah kmalu izginile.
Tekoči teden je začela državna zbornica z rednimi sejami že v ponedeljek. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o začasnem proračunu. Ponedeljkova seja ni prinesla nič zanimivega. Govorilo je več govornikov raznih strank, ki so razpravljali zadeve lastnih volilnih okrajev. V torkovi seji je pa povzel besedo finančni minister pl. Zaleski. V daljšem govoru je razkril neprijeten finančni položaj naše države. Državne blagajne so skoro prazne, zahteve rastejo vsak' dan in dolgovi se kopičijo z nevarno brzino. Številke, ki jih je navedel finančni minister, kažejo, da se bližamo finančnemu polomu, če ne začnemo drugače gospodariti. Državni dolg znaša sedaj že o-gromno svoto 12% milijard, obresti od teh dolgov znašajo za leto 1912 596 milijonov. Ce pomislimo, da so ororačunjeni dohodki iz direktnih davkov za leto 1912 na 380 milijonov, potem vidimo, da se pritiska davkoplačevalce samo zato, da se lahko plačuje obresti pri raznih judovskih velekapitalistih. To je žalostno in ne sme iti tako dalje, če ne pride država na boben.
Razne novice.
Izpraznjena učiteljska mesta..Na dvorajzrednici v Olimjah je izpraznjeno naduČiteljsko mesto. Prošnje do dne 30,. decembra na t^amošnji krajni šolski svet. — Na pptrazrednici pri Sv. Lenartai v Slovenskih' goricah je izpraznjeno mesto definitivne učiteljice. Prošnje do dne 31. decembra. — Na šestraz-rednici pri Sv. Tomažu je izpraznjeno učiteljsko mesto. Prošnje do dne 30. decembra.
*	Slov. Straža v Ljubljani prične v nekaj dneh z razpošiljanjem novih umetniških božičnih ic_ novoletnih razglednic. Posamezne stanejo 10 vin. Zavedni Slovenci! Podprite Slov. Stražo s tem, da razpošiljate o Božiču in Novem letu le te razglednice svojim sorodnikom in znancem! Ne pozabite pri tem tudi na koleke, ki jih je založila Slovenska Straža!
*	Slov. trgovci, ki so res narodno zavedni, si bodo prizadeli, da prodajo čim več božičnih in novoletnih razglednic, ki jih je založila Slovenska Straža,, ker vedo, da podpirajo s tem rodne brate, obmejne Slovence. Gg. trgovcem se dovoli precejšen popust pri naroČilih, ki jih je nasloviti na Slovensko Stražo v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 32,
*	Zaroka v vladarski rodbini. Nadvojvodinja I-zabela, hčerka nadvojvode Friderika, se je zaročila z bavarskim princem 'Jurijem, vnukom našega cesarja,
kot pogoje zakonske sreče: svoje življenje naj uravnata — tako je dejal — na podlagi in po naukih s v. vere; zvesto naj ljubita domovino in njeno vladarsko hišo; spoštljivo naj častita starše in vse, ki so Častitljivi po svoji visoki starosti ; in gojita naj razumno ljubezen d o s o -r o d s t v a. Zares uvaževanja vredni nauki in opomini!
Kakor prejšnji večer, ko se je Že vsa družba se-Šla in so bili navzočni tudi prevzvišeni Nadpastir, in kakor potem v kapeli, enako so tudi pri gostiji nastopali vsi visokorodni gostje resno, vzgledno in izpod-budno. Ni bilo ne godbe, ne Šumnegarazveseljevanja, tudi ni bilo slišati dvomljivih Šal in hrupnega smeha, Vendar pa je vladala med gosti neprisiljena živahnost in radost. Tako se veselijo ljudje, ki verujejo v Boga in vsepričujočnost božjo. In pri slovesu so starši in odrasli sorodniki poročencema, preden so ju poljubili, z desnico napravili na Čelo znamenje svetega križa!
Priprava knežjih poročencev na sveti zakon naj gluži v vzgled našim ženinom in nevestam!
sinom bavarskega princa Leopolda in prineesinje Gi-sele. V ponedeljek, dne 11. t. m., sta se pripeljala nadvojvoda Friderik in princ Jurij v Senbrun. kjer sta prosila cesarja, da dovoli zaroko, kar je vladar tudi . storil.
*	Železnica Polzela-Kamnik, Že Beckova vlada je predložila državni zbornici načrt železnice Polzela-Kamnik, ki bi spojila Savinjsko in Tuhinjsko dolino. Za njo se je izrekel tudi veliki shod na Gomilskem, kjer je celo zadevo obširno pojasnil in utemeljil posl. dr. Benkovič. Nemški graščaki pa so — ne vemo, iz kakih posebnih razlogov — začeli kmalu potem agiti-rati za zvezo Polzela-Domžale. Ker pa jih je premalo, da bi sami kaj opravili, so pregovorili nekatere slovenske velmože po Savinjski dolini, da so jim podpisali njihovo prošnjo za Domžale. Zdaj je umljivo, da vlada ne ve, za katero progo bi se odločila. Obeh ne bo gradila. Že se Čujejo glasovi, da pusti pasti obe. In kdo je kriv? Slovenski župani, ki so na svojo roko podpečatili nemško spomenico, ne da bi vprašali za svet niti svoj občinski odbor, potem taki veljaki, ki jim zleze srce v hlače pred vsako nemško frajlico. Taka je namreč pobirala podpise za nemške predloge. VranČani in Tuhinjci, tem se zahvalite, da železnice, ki je bila že izmerjena in predpriprave za njo v polnem teku, ne bomo videli Še tako kmalu. Na nemški prošnji so podpisani tudi možje, ki so bili na gomilskem shodu za Kamnik. Kam naj zapišemo tako doslednost?!
*	Vera in cerkev sta dve različni stvari, je pravil liberalni govornik v Središču, Priznamo, da je to res za pristne liberalce, ki se nič ne brigajo za cerkev in njene zapovedi, zato pa nimajo tudi prave vere. Za slovensko ljudstvo pa sta že od nekdaj katoliška cerkev in prava vera isto, in zato smatra slovensko ljudstvo liberalno Narodno stranko zavoljo njenega nasprotstva in sovraštva do katoliške cerkve tudi kot svojo največjo sovražnico. To svojo sodbo je naš narod že izrekel ter jo bo izrekel v Še občut-nejši obliki,
*	Lešničar je rta shodu Narodne stranke v Središču dne 3, decembra imenoval Slovensko kmečko zvezo stranko ljudskih sleparjev. Mi pošteni slovenski kmetje si bomo to dobro zapomnili ter bomo ob priliki tega gospoda in sploh liberalne celjske govornike uljudno in odločno vprašali, kdo je ljudski slepar.
*	Lešničar, vzhajajoča obilna, zvezda Narodne stranke, je pustil dne 3. decembra sijati svojo luč v Središču. Toda Čudno, da se je postavila ta zvezda trdovratno nad slovenska ŽupniŠČa ter se ni dala za nič premakniti iznad njih. S svojo veliko lučjo je venomer osvitljala politično gospodaželjnost duhovnikov, njihovo neverjetno sposobnost za volilne sleparije, seveda tudi „politični fanatizem znorelih klerikalnih bab" (kako fino luč je ta vodilna liberalna zvezda vrgla na slovensko ženstvo!). Ž začudenjem bi se vprašali, odkod ta velika privlačnost. Pa ni nič čudno, če se pomisli, da je to le izraz hvaležnosti, ker se je namreč ta obilna liberalna zvezda nekdaj redila od — duhovnega denarja v dijaškem semenišču. In ta denar, od katerega živijo ubogi sinovi slovenskega ljudstva, je tudi plod gospodaželjnosti duhovnikov in njihovih sleparij?! Oj, svetla zvezda hvaležnosti!
*	Nemško gospodarstvo. NemŠkutarski „Sta-jerc" je vedno poln hvale o vzornem in naprednem nemškem gospodarstvu, ter se menda zato imenuje „naprednega", ker pobira stopinje za tem „naprednim" nemškim gospodarstvom. Res je to hvalisano nemško gospodarstvo napredno, toda samo v — dolgove. Dokaz za to nemško mestno gospodarstvo v Ptuju in v Mariboru, ki kar ječi pod napredno težo dolgov. Dokaz za to je najnaprednejše nemško mesto v Avstriji, namreč Gradec. Mestni proračun za Gradec izkazuje namreč za leto 1912 nepokritega primanjkljaja 1 milijon 107,023 K, Pravzaprav znaša primanjkljaj 2 milijona 64,772 K, pa so to, kar se je le količkaj dalo črtati, odstavili. Tako je torej napredno nemško gospodarstvo, in tako je tudi nemškutarsko naprednja-Štvo.
*	Zmagujemo. Na Kranjskem se vrše sedaj občinske volitve. Slovenska Ljudska Stranka zmaguje dan za dnevom. V občinah, kjer so poprej gospodarili liberalci, so prišli na krmilo slovenski katoliški možje. Kdo pa bo dandanes pač maral za liberalce! V občini Jesenice na Gorenjskem, to je na križišču državne železnice, so v vseh razredih sijajno zmagali naši pristaši, kljub temu, da so stale proti naši stranki tri stranke: liberalna, socialno-demokraška in nem-Škutarska., K lepi zmagi našim kranjskim bratom Čestitamo !
*	Uradniki .zahtevajo neprenehoma zvišanje olač. Gotovo nismo nikomur nevoščljivi boljše plače. Toda kje se naj pri sedanjih razmerah' dobi nove vire dohodkov? Ce bi se plače zvišale nižjim pridnim uradnikom, ki t« res zaslužijo, bi še ne bila taka krivica, a da hočejo višji uradniki višje plače, to je vendar pretirana zahteva. Ljudstvo je prav pogosto z u-radništvom nezadovoljno, ker mu je v mišljenju navadno nasprotno. Pa tudi v drugem oziru se Čujejo mnogokrat resne pritožbe. Evo takega slučaja! Mlad posestnik je prevzel po starših posestvo, se je oženil in dal prepisati polovico posestva na svojo ženo. Plačal je vse obile stroške prepisov in pristojbin ter mislil, da je stvar že v redu, Cez nekaj let je potreboval posojilo. Pri posojilnici so pa dognali, cla je žena vpisana v zemljiško knjigo z drugim krstnim imenom. Uradnik je namreč prezrl ime Karolina in je vpisal Katarina. Posestnik je imel radi te uradnikove pomote neljube sitnosti. Čakati je moral na posojilo tako dolgo, da se je napačno ženino ime izbrisalo, da se
je napravila nova vloga in se je soposestnica s pravilnim imenom vpisala. Vse to je trajalo mesece in mesece, kajti avstrijski uradni Šimelj ne vozi ravno oosebno hitro. Dotični posestnik je pa moral še plačevati razne pristojbine za izbris in prepis, kakor da bi se na novo oženil. Ni Čuda, če je ljudstvo z ozi-rom na lake dogodke, ozlovoljeno na mnoge uradnike, Enakih slučajev se dogaja gotovo več v naših krajih. Kako pride ubogi zadolženi posestnik do tega, da mora radi uradnikove krivde plačevati dvakrat razne nemale pristojbine? Tako se po našem mnenju ne pripravlja pot za zvišanje uradniških plač.
:: Hmeljeva cena, ki je ob bratvi zelo narasla, kakor doslej Še nikoli (1 kg do 9 K), je kmalu nato začela padati. Kupci-špekulanti so znali pritisniti na cene tako, da so ga po Savinjski dolini dobili po 4 krone. Pisali so tamošnjim prekupcem, naj povedo hmeljarjem, da bo po Novem letu cena še nižja, Tako so preslepili mnogo kmetov. Zadnje čase pa se ce na zopet vzdiguje, prišla je na 6 K. Hmelja je še 1 liko neprodanega, kriva je vedna menjava cen,
*	Železni kartel zopet poviša cene železr shodu železnega kartela dne 6. decembra na Dur.
so sklenili, da povišajo drugo četrtletje 1912 cene železu za 50 vin. pri meterskem stotu. Pritrdili so tudi lastniki ogrske železne industrije.
*	Nova igra za kmečke odrej ki je res porabna, ginljiva in vseskozi poučna ter se lahko vprizori povsod, je ravnokar izšla. To je „Mala. pevka", ljudska igra s petjem v petih dejanjih, ki jo je predelal in z notami opremil Fr. O. ter jo je založilo Izobraževalno društvo v Slov, Bistrici, kjer se tudi naroČuje. Stane S zvezkov z notami vred 5 K. Denar se najlažje pošilja vnaprej obenem z naroČilom. Sezite po tej krasni igri, dokler je je dobiti.
*	Dober prijatelj je zlata, vreden. Ce, hočeš i-ineti dobrega, zvestega prijatelja v svoji liiši, naroči si „Slovenskega Gospodarja".
*	Zimski čas, čas notranjega deja. Somišljeniki, nabirajte naročnike za naše časnike, nabirajte članarino za Slov, kmečko zvezo, prirejajte predavanja, zborovanja in prijateljske večere, na katerih delujte za našo stranko. Vsako delo rodi sadove!
*	Žandarmerija dobi nove uniforme. Cesar je sprejel v avdijenci dne 2. decembra ministra za deželno brambo, Georgija, in žandarmerijskega nadzornika, Tišlarja. Generala sta predstavila ob tej priliki pet žandarmerijskih podčastnikov v novih uniformah, katere mislijo vpeljati žandarmeriji. Nova uniforma bo siva, namesto svetlih knofov temni, V gorah bodo nosili žandarji gamaše in nahrbtnik.
Mariborski okraj .
m Maribor. V stolnici se vrše od 10, do 21, decembra vsak večer od 7. do 8. ure adventne stanovske pridige, ki jih ima jezuit p. Gebhard Fröhlich iz Dunaja,
m Maribor. Stavba novega dravskega mostu že bolj napreduje. Letos so začeli delati tudi velike oboke na sredi Drave, Prometu bo izročen most leta 1913.
m Maribor. Človek bi mislil, da znajo Nemci bogve kako dobro gospodariti z občinskim denarjem, ker vedno radi pozabavljajo Čez slovenske Župane in občinske zastope. V Mariboru imamo same nemško navdahnjene občinske očete, če tudi marsikateri nosi slovensko ime, A glejte, kako gospodarijo ti ljudje z občinskim denarjem! Za leto 1912 jim manjka skoraj pol milijona. Zategadelj bodo najeli za mesto 400.000 K novega dolga, pa tudi doklade na najemninski davek bodo zvišali za 2/4%. Že dosedaj je mesto zelo zadolženo. A kljub temu bodo najeli mestni očetje Še nova posojila. Res vzgledni gospodarji!
m Maribor. Predstava igre „Razbojniki", ki se je igrala v slovenskem gledališču v nedeljo, dne 10. decembra, je dobro uspela. Udeležba je bila posebno iz okolice lepa. Prihodnja predstava se vrši dne 6. januarja 1912.
m Maribor. V ponedeljek so se začele pred tukajšnjim okrožnim sodiščem porotne obravnave. Prva obravnava se je vršila zoper 481etnega Franca Goloba, oženjenega kočarja iz Drvanje, in Franca Slače-ka. Obtožena sta bila nenravnih dejanj. Porotniki so ju spoznali krivim in obsodili Goloba na 18 mesecev, SlaČeka pa na 2 leti težke ječe. — Isti dan popoldne je bil obsojen na 6 let težke ječe 411etni viničar Jakob Rošker iz Kapelskega. vrha, ker je pn« 21. avg. t. 1. ponoči zažgal v pijanosti viničarijo, v kateri je stanovala njegova žena. — V torek se je vršila porotna obravnava proti 161etnemu Jožefu Žilavec iz Kapele, ki je dne 2. septembra t. 1. ponoči z nožem zabodel 141etnega fanta. Ivana AntoniČ. Obsojen je bil na pet let težke ječe.
m Kamilica pri Mariboru. Tukajšnja dekleta se pripravljajo na neko igro, ki se priredi okrog Novega leta. Pokazati hočemo, da se tudi tukaj Slovenke gibljemo ter hočemo s tem podregati tudi može in mla' aeniče, da se bodo začeli bolj brigati za. narodno delo.
m Jarenina. Pesniški „Nemoi" ne morejo preboleti izgubo, ki jih je zadela pri občinskih volitvah. Se celo Hoinig in Lojzek sta izgubila korajžo. Čudimo se le očetu Drozgu, da se kljub temu, da niso več izvoljeni v odbor, tako trdno držijo županskega stol-ca. Pa ne bo dolgo več. — Jareninska mladina se u-deleži prihodnjo nedeljo polnoštevilno predstave „Na Marijinem srcu", ki jo priredijo Šentiljska dekleta v Slovenskem Domu v St. Ilju.
m St. Ilj v Slov. gor. Nagi veliki Nemci so se skregali med seboj. Dr. Venigerholz in klepar Re-berniseheg, ki sta bila debela prijatelja — kar tikala sta se — sta se do resnega sporekla. Sudmarkovci očitajo sedaj drug drugemu Siidmarkin denar, — Okrog Siidmarkhola rastejo koprive in trava, ob katero si brišejo blatne čevlje oni Slovenci, ki hodijo tje na „kratek Čas",.
m Selnica ob Muri. Prvi shod K, Z. v naši občini se je vršil v nedeljo, dne 10, decembra popoldne. Prostorna dvorana Schmidove gostilne je bila nabito polna mož, žen, mladeničev in deklet iz Ceršaka, Selnice, LilaŠkega vrha in Št. Ilja. Dasiravno je bila slaba pot,vendar so prihiteli naši obmejni Slovenci in Slovenke od vseh strani, da slišijo svojega državnega in deželnega poslanca Roškarja. Shod je o-tvoril imenom Kmečke zveze poslanec Roškar ter je iskreno pozdravil vse. zborovalce. , Za predsednika shoda je bil izvoljen vrli cirberški župan g, Hauc, za podpredsednika pa selniŠki župan g, Ferlinc in obČ, svetovalec Golob. Poslanec Roškar je_ v daljšem, poljudnem in zelo navdušenem govoru govoril svojim volilcem o delovanju državnega zbora, o draginjski razpravi, o uvažanju tuje živine in mesa, ter o vseh važnejših gospodarskih in. političnih zadevah. Omenjal je tudi vzroke, zakaj slovenski poslanci obstrui-rajo v Gradcu. Ljudstvo je odobravalo postopanje naših poslancev in je govor svojega poslanca spremlja,-lo z živio-klici. Nato je Še govoril domači rojak Fr. Žebot o važnejših zadevah domaČih občin. Predsednik g. Hauc se je nato zahvalil g. poslancu za trud ter se je izreklo njemu in tovarišem popolno zaupanje. G. poslaneo je podal še posameznim volilcem razna pojasnila, Nad vse lepo se je končal prvi shod v naši obmejni občini. Tukajšnje ljudstvo je zavedno, to kaže ob vsaki priliki, Skoro v vsaki hiši je vdomačen „Slovenski Gospodar"..
m Sv. Lovrenc nad M.ar.borom, Mrtev ali živ? Pred tremi tedni je šel nek tukajšnji samski mož, drvar v radolniških gozdovih, nabirat mahu, da bi si ■zamašil leseno bajtico. Imel je vrečo s seboj, Se do danes se ni vrnil, V soboto, dne 9, t. m, ga je iskalo več mož pod vodstvom občinskih odbornikov recenjar Škili, a brez uspeha, Je-li živ ali mrtev? Imel je va^-lentinovo bolezen, Najbrže se ga je ta lotila, in ker v samoti ni imel pomoči, je moral Umreti, njegovo truplo pa je zakrilo raz bukovje padajoče listje. Iščejo ga dalje.
m Slov. Bistrica. (Miklavžev večer.) V nedeljo, dne 10. t. m, je obiskal naše ljube otroke iz slovenske Šole sv, Miklavž. Zbrali so se takoj po večer-nicali skoro vsi otroci, vsak s svojimi stariši, v hotelu „Avstrija". Nedolžna srca so kar koprnela v pričakovanju in radovednosti, kakšen zavitek bo kaj prinesel sv, Miklavž, in ali bo prišel Ž njim tudi grozni parkelj. Sedaj se dvigne zastor, in v Čarobni razsvetljavi nastopi sv. Miklavž z dvema angelčkoma. Grobna tišina vlada po natlačeno polni dvorani. Kdo bi si pa tudi upal, zglasiti se vpričo tako velikega dobrotnika nedolžnih otrok, kakor je bil sv, Miklavž, in to tem manj, ker je zunaj za vrati rožljal še zlol> ni Škrat! Toda notri ni smel, dasi ga je vleklo. Prva spregovorita angelčka ter v lepih besedah predstavita sv, Miklavža, in obenem razložita njemu prošnje in čustva navzočih otrok. In sedaj se oglasi sv. Miklavž sam. Dal nam je ta in oni koristni in prepotreb-ni nauk, hvalil in svaril, žugal in prosil vse povprek'. Mesto običajnega izpraševanja iz veronauka, so pa povedali otroci nekaj krepkih pesmic v prid protial-koholnemu gibanju, kar je bilo res lepo in praktično, zlasti v našem kraju, kjer ravno revni ljudje toliko pijančujejo ter tako sebe in svoje drage domaČe spravljajo v največjo bedo in revščino, Ginljivo je zato zvenela prošnja otroka, katerega oče je pijanec: „Ljubi Bog, le to te prosim: Pelji ga na pravo pot; Če pa še ta križ naj nosim, Vzami raje me odtod!" Pri razdelitvi daril je dobil vsak; otrok svoj zavitek: potrebni in pridni obleko, drugi pecivo, jabolka itd. Končno izreka odbor za prireditev tega večera prav prisrčno zahvalo vsem blagim dobrotnikom naših slovenskih otrok, imenoma še gospej Pintarjevi, ki je nabrala okrog 120 K pri raznih agentih, domači posojilnici 50 K, minist. svetniku gosp. dr, J. žol-garju 20 K in vsem drugim, ki so prispevali večje in manjše svote, tako, da smo nabrali okrog 600 K ter obdarovali več otrok nego kdaj dosedaj. Se enkrat torej vsem skupaj v imenu naših otrok: Bog plati. Hvaležna srca otroška vam vsem kličejo po ustih rSvarčeve Angelice:
Se vnaprej se radi usmilite sirot: Bog, in mi otroci ne zabimo dobrot.
m Maribor. Podružnica „Slov. Straže" pri Sv. Magdaleni ima ■prihodnjo nedeljo, dne 17. dec. po večernieah v društveni sobi občni zbor. Govori urednik g. Kemperle.
m Sv. Bolfenk v Biču. Zopet se je začel čas podrobnega dela v naših društvih, po vsem Slovenskem se prirejajo razno zabavo in prireditve. Da naša mladine ne zaostaja za drugimi, nam bo zopet pokazala na Silvestrov večer, ko nam priredi kar dve gledališki predstavi. Sosednja društva se že sedaj opozarjajo na to.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Božičnica. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne priredi tukajšnja petrazredna šola v g. Arnuševi dvorani božičnico s sledečim vsporedom: 1. Petje 2 „Lažnjiva Milena", 3. Razdelitev daril. 4. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira tukajšnja „Narodna godba". Prijatelje šole in mladino vabimo k prav obilni udeležbi.
m 8v. Lenari v Slov. gor. Božičnica. Za božičnico, katero priredi tukajšnja petrazredna šola. so darovali sledeči p. n. gospodje dobrotniki: Posojilnica v Št. Lenartu 50 K, okr. hranilnica 40 K, g dr. Gorišek iz sodnijskih poravnav 20 K, g. dr. Gorišek, 10 K, g. dr. Tip-jič, 6 K, gg. dr. Kronvogl, J Janžekovič, župnik, dr. Ilaunik, notar
Stupica, not. kand., A. Krajgher, A. Zemljič, trgovec, dr. Leščnik, po 6 K; g. Fabiani, c. kr. poštsr, 4 K, F. Krambergtr, pos. tajnik 4 K; odv. kandidat Fr. Lovrec 3 lv 30 vin.: gospodje oz. gospodične: Slana Fr., kaplan, A. Neureiter, J. Polič, A. Arnuš, „neimenovan" po 3 K; g. J. Krajnc, trg. pri Sv. Barbari, 2 K. Bog plati. Marsikaterega gosp. pogrešamo v ravnokar navedenemu izkazu!
m H«če. Vabilo na občni zbor. V nedeljo, dne 17. decembra t. 1. po večernicah je redni letni občni zbor kat. bralnega in gospodarskega društva. Dnevni red: Poročila odbornikov, petje in govor. Govoril bo veleč. g. prof. dr. Fr. Kovačič. Vsi udje in prijatelji bralnega društva pridite v obilnom številu. Nikomur ne bo žai. Na svidenje!
m Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo dne 17. doc. po večernicah bodo naša vrla dekleta v „Slov. Domu" predstavljale igro: „Na Marijinem srcu". Domačini in sosedje, pridite vsi!
Ptujski okraj,
p Ptuj. Slišimo, da namerava Slov. kršč. soc. Zveza v Mariboru prirediti letošnjo zimo socialne tečaje, Želeti bi bilo, da bi se tudi v Ptuju vršil tak tečaj. Saj je gospodom v Mariboru znano, da se v ptujski okolici ne bomo poprej znebili nesrečnega Šta-jerčijanstva in ž njim zvezane šnopsarije, dokler ne bo ljudstvo bolj zavedno in izobraženo. Želimo, da se naša prošnja upošteva. — Mladenič.
p Sv. Andraž v Slov. gor. ^ V nedeljo, dne 10. decembra smo imeli tukaj po ranem sv. opravilu, katero je služil Č. g. dr. Korošec, krasno obiskani shod v ToŠevi gostilni, kjer je predsednik Leopold SuhaČ pozdravil navzoče» Nato da besedo državnemu posl, g. Mihaelu Brenčiču, kateri govori o zasedanju v državnem zboru, o delovanju naših poslancev ter o potrebnem delu vseh za našo stranko, katero se naj posebno kaže o podpiranju naših časopisov. Končno se v prisrčnih besedah zahvali volilcem za oddane mu glasove, naglaša posebno pogum naših fantov, ki so brez strahu pred nekaterimi liberalci pogumno nastopali na dan ožje volitve. Za njim razpravlja državni in deželni poslanec dr, A. Korošec v jedernatih besedah o obstrukciji, v slovenskih zahtevah in o za/-prekali, ki se stavijo našim poslancem v državnem in deželnem zboru. Poslancema se najtopleje zahvalimo za njun trud in zanimive besede ter Še nadalje prosimo, da prideta večkrat k nam v lepe Slov. gorice. Shod se je vršil popolnoma mjrno, le nekateri liberalci, ki niso upali pokazati na shodu svoje učenosti in modrosti, so jo obesili na hišne ogle. Posebno se je neki trgovec širokoustil v svoji Šnopsarni. Vsem udeležencem shoda pa kličemo: Le korajžno naprej pod našo zastavo! Oni peščici liberalcev pa pravimo, naj bodo le rajši mirni, ali pa si naj poiščejo boljša tla za svojo ljuliko,
p Cirkovce. Kolavdacija ali uradne pregledovanje novega župnišča se je že vršilo meseca oktobra t. 1. po c, kr. nadinženirju v Mariboru, g. Robertu Neumann. Lepo župnišče je dobro postavil g. Ka-rol Stupan, zidarski mojster in podjetnik v Slovenski Bistrici, G, podjetnik je res podjeten, ni predrag, ima dobre, močne in mlade zidarske moči in je odločen slovensko-katoliški mož, zato se priporoča vsem, kateri mislijo staviti kakšno večjo stavbo: cerkev, župnišče, šole ali kake druge stavbe. Isti mojster je postavil lanskega leta tudi v Slov. Bistrici prostorno, novo župnišče. Pokažimo zaupanje do slovensko-katoliški h mož s tem, da oddamo njemu razne stavbe. Tudi tukaj naj velja: Svoji k svojim.
p Sv. Marjeta niže Ptuja, Liberalci imajo ta-le program: 1. Zaničevati duhovnike; 2. obirati jih po raznih liberalnih listih: 3. vzeti že mladim otrokom spoštovanje in ljubezen do duhovnika. Tak je ta liberalni program. Naše ljudstvo pa je sedaj spoznalo liberalce do dna njihove duše ter se je obrnilo proč od njih. Velika veČina — izjeme so že bolj redke — stoji na strani našega Č. g. kaplana, ker dobro ve, kako vneto dela ta gospod v svojem poklicu. Dokaz za to je bil praznik Brezmadežnega spočetja, ko sta se z veliko slovesnostjo pri nas blagoslovila novi lepi luster in Marijina zastava,. Prosimo g. kaplana, naj se nič ne briga na bevskanje liberalnih in drugih nekrščanskih listov, temveč naj tako pridno in vstrajno, kakor dosedaj, dela za Čast Boga in njegove svete cerkve ter za pravi blagor faranov in posebno naše mladine. C. g. kaplan, mi smo z Vami.
p Sv. Trojica v Halozah, Imeli smo občinske volitve. Tu se je begalo, tiralo, ponarejalo pooblastila, pod neko streho glasno klicalo nepooblaščene vi-ničarje, odbornike očitno zapisovalo, od tujcev, ki i-majo tu v občini svoja posestva. Kaj takega mi domači posestniki dosedaj Še nismo doživeli. To je bilo res po turškem. Svet pa kaj takega še ni slišal, kar zdaj povemo. Volilna komisija, sestavljena iz samih nam nasprotnih mož, je kar odvrgla od volitve naše tri duhovnike, kakor kake brezpravne osebe, ki so imeli tokrat pravico voliti v drugem razredu, in izjavila, da zdaj naenkrat nimajo pravice, voliti pod imeni, pod katerimi so bili od glavarstva v volilnem i-meniku vpisani in pod katerimi so se jim dostavile izkaznice in glasovnice, to je pod samostanskimi imeni. NaŠ zaslužni g. župnik p, Lenart VavpotiČ pa so kot katehet na Dunaju smeli voliti celo pri občinskih volitvah cesarskega mesta Dunaja s samostanskim i-menom Lenart; naš' že 7., leto pri nas službujoči p. Rafael Poterč so smeli voliti s svojim samostanskim imenom Rafael že večkrat državne in deželne poslance, in že Čez 10 let med nami nastavljeni p. Bernardin Šalamun so lahko volili že večkrat ravno pri njv Šili občinskih volitvah' pod svojim sedanjim imenom, le tokrat so postali naši vsi trije dušni pastirji kar brezpravni. Kako je le to prišlo? Modri gospodje so iztuhtali, da bodo v 2. razredu propadli v poštenem boju, no bodo prišli več v odbor, ker so prišli vsi domačini volit, za kar jim Čast. Torej sklep: Proč z
duhovniki in tudi na njih imena izdana pooblastila nimajo veljave — na tak način je v 2. razredu sedem glasov odpadlo in zmagali so tako tuji uiugotci in njihovi štajercijanski pristaši! Zanimivo bi bilo vedeti» zakaj se vsi ti za našo občino tako zelo brigajo! H koncu čestitamo posilinemškim tujcem, ki so itak med našim ljudstvom do skrajnosti nepriljubljeni, da so napredovali zdaj v svoji nepriljubljenosti zopet za ea korak dalje in da bode naše slovensko haloško prebivalstvo ž njimi obračunalo, kakor si zaslužijo!
p Iz ormoške okolice. V eni zadnjih številk „Slov. Gospodarja" ste poročali, da, se namerava v Ormožu ustanoviti katoliško bralno društvo. To društvo bi bilo velepomembno za našo župnijo že zaradi tega, ker naše ljudstvo Še ni nič organizirano in ker se je vsemu krščanskemu gibanju toli sovražno Šnop-sarsko Štajercijanstvo že začelo v zelo obilnem Številu Širiti po mestu in župniji. Liberalizma in slogaštva niti ne omenjam. Za prvo silo bo slov, katoliško izobraževalno društvo že zadostovalo, za poznejšo dobo pa nameravamo ustanoviti mladeniško in dekliško zvezo. Naprosili bi tudi organizatorja g. dr, Hohnje-ca, da bi se enkrat potrudil k nam v Ormož, kajti marsikateri mladenič, oziroma mladenka, sta se odločila, stopiti v Zvezo, toda premalo poguma ima za to. Ako se g. dr. Hohnjec v katerem koli času potrudi do nas, nam je zmiraj dobro došel. Najbolje bo menda sedaj skozi zimo, ko bo več Časa za to preostajalo« Vsem pa, ki kažejo zanimanje za katero koli društvo, prosimo, da nam pomagajo z besedo in dejanjem, in. uspeh ne bo izostal. Na noge, na delo!
p Ormož. Tukajšnja podružnica C, kr, kmetijske družbe Štajerske priredi prihodnjo nedeljo,- dne 17. t. m., pri Sv. Miklavžu svoje zborovanje. Ob tej priložnosti lahko pristopijo novi udje. Kmetje in posestniki! K temu prekoristnemu društvu, ki je žo mnogo hasnovitega storilo v prospeli našega kmetijstva v ormoškem okraju, pristopite v zelo obilnem Številu, Udnina znaša na leto 3 K. Ako bodo vsi naši spodnještajerski slovenski kmetje zkruženi, bodemo s skupnimi močmi dosti več dosegli, kakor nam je sedaj mogoče. V združenju je moč! Zgoraj imenovana podružnica priredi tudi v Času od 27, do 30. decembra t. 1. v Ormožu knjigovodni tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Število udeležencev je določeno na 30, Sprejemali se bodo posestniški sinovi kot bodoči gospodarji, in tudi kmečka dekleta kot bodoče gospodinje. Priglase sprejema do Božiča tajnik ormoške kmetijske podružnice, g. nadučitelj A. Porekar na Humu pri Ormožu. Pričakuje se vsestransko obile udeležbe«.
p Ilardek pri Ormožu. Cital sem, da se uredništvo pritožuje, ker marsikatera pošta list neredno dostavlja. Tudi mi imamo pritožbe v tem oziru, Ako hočem imeti list, moram si ga iskati po stopnicah in ga najdem večkrat pohojenega. Tudi drugi se pritožujejo, da dobivajo „Slov. Gospodarja" od otrok šele drugi ali tretji dan. Svetujemo našemu pismonoši, da nam list redno dostavlja.
p Sv. Bolfenk na Kogu. Na Vitani bodo sedaj občinske volitve, in kakor se sliši, hoče priti nekdo v občinski odbor in celo na županski stolec. Vsi volilci pa, ki ne nosijo takih štunf in takih kolerov, pravijo, da ga ne marajo voliti v občinski odbor. Torej ne bo nič, gospod TomažiČ. — Volilec brez haveloka.
Središče. Na političnem shodu poslancev gg,-Brenčiča in Ozmeca se je ustanovil pododbor Slovi kmečke zveze za središko župniijo: predsednik: Rudolf Lukačič iz Središča^ blagajnik: 'Jaki ia Središča; tajnik: kaplan Krajnc; odborniki: za Središče:} Borko Franc, Hernja, Dečko; za Obrež: Kočevar, Stamberger, Crček", Bratuša; zai Grabe: Žnidari5y za Salovce: Podgorelec, Kunst, Jurkovič; za Gode-nince: Novak.
p Ltskovec pri Ptuju, Pri nas je bilo 130 Mohorjanov. Pri raz-deljitvi knjig se je nabralo za Slov. Stražo 20 K. Vsem darovalcem srčna hvala ! — Število Mohorjanov bi lahko bilo še večje. Upamo, da jih v novem letu mnogo na novo pristopi.
p Sv, Miklsvž pri Ormožu Due 17. t. m. priredi kmet. podrui-niea ormoška takoj po rani sv. maši v šoli poučno zborovanje, pri katerem predava živinorejski nadzornik g. Martin Jelovšek iz Gradca. Govoril b"de tudi g. Fr. Škrlec iz Vičanec. Predavanje bodo važno in zanimivo. Pridite domači in sosednji živinorejci in gospodinje v obilnem številu.	Odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Na Spodnjem Štajerskem menda slovenske požarne brambe niso nikjer tako lepo razvite, kot v našem okraju. Ker še nimamo telovadnih odsekov pri naših1 društvih, nam ognjegasci nadome-stujejo Orle. Našim mladeničem priporočamo, da se posvetijo blagemu namenu ognjegasnih društev.
1 Očeslavci. Ogenj je vpepelil v noči 8. decembra gospodarsko poslopje Terezije Močnik v Očeslav-cih,
1 Križevci. Tukaj pri nas smo imeli zelo lepo vreme, kakor spomladi. Najdejo se celo vijolice cve-teti. Polje je zelo krasno, Človeka kar veseli, ko gleda to lepo zeleno ravnino, prelepo Mursko polje. Bog nam ohrani to, kar že zdaj tako veselo raste, potem bo bogata žetev, Če bo zima ugodna,
1 Veržej. Od blizu in daleč se vidi ponosno dvonadstropno poslopje, ki se dviga na prostem polju tik trga. Marsikdo povprašuje: kaj neki zidajo tod Ver-žejci? Novo poslopje je bodoči salezijanski zavod z vzgojevaliŠČem in gospodarsko Šolo. Zaradi raznilt ovir se je pričelo zidarsko delo Še-le 11, septembra^ S strahom smo gledali na rastoče zidovje, Češ kaj bo, če nam zapade sneg na nepokrito poslopje. A Bog nam je dal nenavadno lepo jesen, in tako je posloi>-je do 2. decembra — ravno do dežja srečno prišlo
•itran 4,
SLOVENSKI G<WOitAH.
pod streho. Ker je sedaj prvi del dela končan, je društvo „MarijaniŠČe", ki stavi to poslopje, imelo dne 10,. decembra svoj letni občni zbor. Zborovanje se je začelo z lepo Marijino pesmijo, nato je društveni predsednik, profesor g. Fr. KovaiČiČ, poročal o društvenem delovanju. Društvo se je ustanovilo dne 10. julija 1910, in v tem Času je storilo že zelo veliko; nar bralo je toliko denarja, da je moglo dovršiti v surovem stanju prvi del zgradbe. To je bilo mogoče le, ker so domačini in sosedje brezplačno pomagali z vožnjo. Tudi ogrski Slovenci so veliko pripomogli, ker so včasih po cele dneve dovažali materijal za stavbo. Spregovoril je tudi salezijanec iz Ljubljane g. Alojz Val. KovačiČ vspodbujevalne besede, ki so mnoge poslušalce do solz ganile. Zlasti je razveselilo zborovalce, ko jim je sporočil pozdrav prevzvišenega knezoškofa lavantinskega, Tudi g. dekan Jurkovič iz Ljutomera nas je počastil in nam spregovoril lepe besede., Mnogoštevilni zborovale! so se razšli z najboljšimi vtiski in s trdnim sklepom, da hočemo Še naprej krepko in složno delati, dokler ne dovršimo dela, ki t)0 v korist celemu jugovzhodnemu delu slovenske Štajerske. Ce bo ugodna zima, se bo Še dovažal pesek in opeka, da se spomladi delo hitro začne. Zlasti prosimo tiste, ki so obljubili vožnjo, pa do zdaj Še niso imeli prilike voziti. Vse rodoljube pa prosimo, naj nas podpirajo pri velevažnem podjetju.
1 Gor. Radgona. Te dni mine leto, kar se je o-besil prvi župan tržke občine Gornja Radgona, in že imamo zopet poročati o nesrečni smrti iz rodbine drugega župana. Zaradi deklet se je baje spri 181etnisin tukajšnjega župana Bouvierja z nekim usnjarskim pomočnikom, na kar ga je slednji z nožem tako grdo razmesaril, da je Bouvier vsled dobljenih ran že tretji dan umrl,	1
1 Gor. Radgona. Huda suša je vladala letos, Rakoršne ^e pomnijo niti najstarejši ljudje, kajti ni le Škodovala samo rastlinam na. polju in travnikih, temveč vzela je tudi skoraj naše Bralno društvo. Celo leto ni priredilo nobene veselice; po leti smo mislili, da spi društvo vsled neznosne vročine, ko pa je nastopila hladna jesen, smo se nadejali, da se bode društvo sedaj zbudilo in vsaj na jesen, zadnjo nedeljo, priredilo običajno veselico., toda nič. Zadnja nedelja je minula, veselice ni bilo. Kaj je pač temu vzrok? Ne moremo si drugače misliti, kakor da je na^ še Bralpo društvo zaspalo vsled prevelike vročine in izgubilo življensko moč. Mogoče pa ga bodo te vrstice vendar vzdramile, da se bode začelo zopet gibati in bo vsaj zdaj ob koncu leta priredilo kako veselico. Torej kvišku!
1 Zveza prostovoljnih gasilnih društev za ljutomerski politični okraj priredi v nedeljo, dne 17. grudna tombolo, v gostilniških prostorih g. Jureša v Borecih. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi uljndno vabi odbor.
1 Kapela pri Radencih. Bralno društvo priredi na Štefanovo, dne 26. t. m. veliki srečolov v korist ubogim, pridnim učencem kapelske šolo v prostorih g. Divjaka pri Kapeli Vsi rojaki kapelske župnije se prijazno prosijo, naj s kakim malim darom pomagajo, da bo tem več dobitkov. Darove sprejemajo g. Pertl, nadučitelj, g. Zobel, gostilničar pri Kapeli in Lovro Divjak, posest v Ročkem vrhu. Torej na Štefanovo na svidenje!
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Pazno smo prebrali zadnji dopis v „Slov. Gospodarju", glede nemške šole. Moj sosed, ko je čital tisti dopis, je takoj rekel: „Pa res, sedaj pa ne dam več svojega otroka v^to Šolo," Dobro bi bilo, da bi ,.,Slov„ Gospodar" povsod, kjer so take šole, opozoril ljudstvo na to, da samonemška šola slovenski deci zelo Škoduje, Navadno ostane analfa-bet, Slovenski otrok v slovensko Šolo. — „Slovenski-Gospodar" bo dobil iz našega kraja ob Božiču in Novem letu lepo darilo: večje Število novih naročnikov,. Mi tukaj zunaj bomo že skrbeli, da bode Število Čita-teljev in naročnikov rastlo, vi tam v Mariboru pa glejte, da bo list vedno tako zanimiv koTdosedaj. — Kmet. — (Opomba uredništva: Uredništvo bo skušar-lo vedno zadovoljiti cenjene Čitatelje, dopisniki naj pa pridno poročajo razne novice.)
s Slov. Gradec. Kje bodete naročali sveče? Trgovcem in častitim župnijskim uradom prav toplo pri-. poročamo, da si nabavijo ob Novem letu sveče pri g. Guntherju v Slov. Gradcu, M požrtvovalno deluje v prid kmečkega ljudstva kot načelnik okrajnega zastopa. On zasluži vsestranske podpore, tem bolj, ker Je njegova obrt znano jako dobro vpeljana.
s Sv. Duh na Ost. vrhu. Pri prizivni obravnav vi v Gradcu je bil dne 5, t. m, zaradi razžaljenja Ča>-sti Julijane Gril-Hekerlce obsojen na 5 dni zapora A. Krajnc, Hrovatov Žagar, ne pa na 24 ur, kakor se je reklo nekaterim osebam, PuŠica, katero je sprožil na Hekerloo, je padla na Kranjca nazaj,. V obsodbi njegovega dejanja se strinjamo vsi, tudi njegovi politični pristaši, ki še mislijo trezno. In če se upošteva njegova starost, ker je star že 60 let, je njegovo dejar nje še bolj vredno graje. Iz tega se vidi/ kako nevarno je, delati pesmi; zakaj za nje se lahko dobi prosto stanovanje v zaporu in prosta hrana, četudi samo ričet, in kar je najbolj žalostno za nekatere ljudi, niS Šnopsa. Obsodbe vredni so Še posebno tisti ljudje, ki so stali za Kranjcem ter mu dajali potuho in pisarili zanj ter se trudili, da bi vse stroške spravili na Hekerlco. Ti ljudje hočejo nekaj veljati pred ljudstvom, pa ravnajo tako nelepo. Toda vsi njihovi poskusi so se izjalovili in njihov varovanec mora iti vendar-le kašo pihat.
s Mota. V nedeljo, dne 17. decembra po drugem opravilu ima g. drž. in dež. poslanec dr. K. Verstovšck zborovanje v slovenski šoli. Kmetje iz celega marnberškega okraja udeležite se tega shoda, da ali-3ite enkrat poročilo o delovanju svojega poslanca.
Celjski okraj.
c Celje. Sedaj po volitvah v celjsko okoliško občino, se moramo katoliško-narodni Slovenci poprijeti z vso živahnostjo podrobnega narodnega dela. Liberalci že naznanjajo, da bodo ustanovili svoja društva v okolici. Smelo trdim, da ta liberalna društva ne bodo imela toliko namena, nastopati proti nemšku-tarjem, ampak vabiti naše ljudi v svoje liberalne mreže.. Naše celjsko izobraževalno društvo naj osnuje v okolici posebne krožke in krajevne skupine, da se tui-di tisti našinci, ki sedaj Še niso v društvu, pritegnejo k izobraževalnemu delu. Vzgojujmo naše ljudstvo, delavca kakor kmeta, za narodno delo, pa se nam pri prihodnjih občinskih volitvah ne bo treba tako hudo boriti z nemškutarji.
c Celje. Občni zbor gremija trgovcev za mesto se je vršil v sredo dne 6. t. m. v posvetovalnici nemšike hranilnice v Celju. Tegja občnega zbora so se prvič udeležili tudi slovenski trgovci. Ob prihodu slovenskih trgovcev ni bilo niti enega nemškega trgovca navzočega ter jih je nemška klika v zadnjem trenutku zbobnala skupaj. Predlog slovenskih trgovcev, da se jim da zastopstvo v gremiju, se je odklonil, na itar so Slovenci korporativno zapustili občni zbor. Iz tega se vidi, kako pravični so napram Slovencem nem-šjki trgovci, kakor Zangger, Koss, Stiger in drugi, kateri živijo najjveč od slovenskih strank. Take reči si je treba dobro zapomniti, zakaj vse enkrat pride prav!
c Sv. Jurij ob južni železnici. Bliža se Božič in Novo leto; v tem Času je najbolj primerno, agiti-rati za nove naročnike naših krščansko-narodnih listov. Naš kraj se sme prištevati med najbolj zavedne na Spodnjem Štajerskem, Kmečka zveza ima tukaj veliko število naj odličnejših pristašev.. Da bo tako ostalo tudi v bodoče, širimo sedaj ob praznikih na vso moč naše priljubljeno glasilo, „Slov. Gospodar". Poglejmo k sosedu in znancem, Če ga ima naročenega, ako ne, naj si ga takoj naroČi, vsaj za poskušnjo. kajti če si ga bo enkrat naročil, ga potem ne bo več opustil. Možje, mladeniči, dekleta in gospodinje, delajmo vsi na to, da ne bo nobena Šentjurska hiša brez „Slov. Gospodarja". Tudi trgovci, obrtniki in gostilničarji, ki hočejo naš denar, naj si naročijo „Slovenskega Gospodarja".
c Dramlje. V šentiljski podružnici je dal ključar Janez ZidanŠek narediti nov tlak" iz cementa na svoje stroške. Bog mu povrni. Z valarjem na drobne čveterokote razdeljeni tlak se podaja dobro. — Drugo adventno nedeljo je sklical predsednik krajevne skupine S. K. Z., Blaž Jesenek, gospodarje na kratek shod. Prebral in razložil jim je nekaj pravil. Glavna so tri: Veže naj nas med seboj ljubezen do domaČe grude, ljubezen do slovenske narodnosti in ljubezen do Boga po krščanski veri. Martin Vodušek izjavi svoje veselje nad tem, da se vendar enkrat pridružujemo drameljski posestniki veliki kmečki organizaciji, ki se Širi po celem Spodnjem Štajerskem. Gospod župnik dostavi, da smo prišli s tem na pravi tir do gospodarske sreče, ako smo po krščanski organizaciji Kmečke zveze med seboj in z Bogom edinih S krepkim, veselim „Živio" smo se spodbudili k stanovitnosti.. — Skoda Kopinšekja, da ga ob vsaki mogoči priliki potegne liberalizem k sebi. Brez potrebe je prignal seboj nekega moža iz St, Jurja, Liberalcem prihajamo mi nasproti z ljubeznijo do gospodarstva in narodnosti, Pridite vi k nam z ljubeznijo do vere, pa bo naša armada iz vseh stanov nepremagljiva in blažen mir med nami.
c Dramlje. Dvojno veselje in dvojna žalost sta se vrstila zadnjih 14 dni. Dne 26. novembra je imel tukaj primicijo celjski rojak g. Fr. Polak, letni pre-fekt v bogoslovju, stričnik g. župnika. Župnik) njegove rojstne župnije, mili g. opat celjski, so v svoji lepi pridigi govorili zelo primerne besede o 4. zapovedi, da je treba najbolj zavoljo lastnih koristi spoštovati duhovnike, jih ljubiti in ubogati, ne pa zasramo-vati in kljubovati jim. Med primicijo smo napili tudi gostoma Gregorju in Jožefi Zabukovšek, organistovim starišem, ki sta poprej v soboto, na svete Katarine dan, končala 50 let zakona. Bog ju Živi! Po veselih urah je kmalu dvakrat zapel žalostno mrtvaški zvon. Na Andrejevo je umrl priljubljeni tesar stari Linek, na Miklavževo pa GregoraČka v Jarmovou, V 8. urah je bila zdrava in od poroda mrtva. Potolaži naj Bog oboje zaostale.
c Sladka gora. Kakor je Že znano, ima naša občina skoro štiri leta opraviti z volitvami, ne da bi se kaj doseglo. Občinski odbor bi imel biti po veČini naš; a glej ga spaka! Naši liberalčki, ,in kaj so že vse, si kmalu iztuhtajo v svojih1 brihtnih glavicah: češ, Če zmaga naš kandidat, bo morala občim gosp. župniku kupovati drva. Tako so najprej nekaj sicer naših, pa Še ne dovolj trdno organiziranih mož preslepili. Naša stranka je spoznala položaj ter ni šla volit, in tako se je volitev župana, napovedana na 7. decembra, preložila na 16. decembra, V divji jezi, da se liberalcem nakana ni posrečila, hotel se je nek liberalec maščevati nad našim kandidatom s tem, da je v Šmarju na nekem mostu pritisnil list z nesramnim pisanjem o našem uglednem kandidatu,. Ce mislijo liberalci s takimi pobalinskimi deli zmagati, se silno motijo. Možje, odborniki! Ali ne bi bila potem sramota, Če bi zmagala stranka, koje agitatorji so zmožni, izvršiti taka nečuvona dejanja? Ali boste pustili pasti občino-zopet v roke ljudem, o katerih veste vsi, da niste imeli od njih nikdar nobene koristi, pač pa več-
krat škodo. Premislite, kdo nam lahko pomaga in kdo nas lahko stori zopet nesrečne, 16. december paj bo priča, da so na Sladki gori možje, ki ne pustijo, da bi jih tlačili razni privandranci.
c Št. Jur ob Taboru. Pretekla je doba udom prejšnjega kr. Šel. sveta in izvolili so se ti-le ngyi udje: RanČigaj, Lesjak, Hanžič ter Vasle. Imena teh pravih krščanskih mož nam svedočijo, da bodo delali neutrudoma za dobrobit in procvit tukajšnje šole. In to je prav! — Tako poroča „Nar. List". Zdaj so torej vendar-le tudi liberalci enkrat zadovoljni z izvolitvijo. Pozabili so samo na enega, ki je tudi izvoljen, namreč Radiška, Ali morda njega ne štejejo med „prave krščanske" može ? To bo zamera. . .
c Kokarje. Ni še dolgo časa, ko je „Slovenski Gospodar" v 50. Številki dne 23, novembra poročal o tožbi naših velmož proti MihelČneku, ki je obsodbo že prestal, kljub temu, da ni nobenega ubil ali ogoljufal. Slava naših vitezov na visokih konjičkih se bliža koncu. Božji mlini meljejo sicer počasi, pa dobro in temeljito. In tako je obračun že tu. Strahovi tistih, ki so preko velike luže ali pa Že celo na onem svetu, se maščujejo in hočejo osveto; oko za oko, zob za zob. Ljudstvo splošno meni, da je najnovejši do-godljaj pač hud tobak' in poper ter prav slabo Miklavževo darilo za našega velmoža na Gorici, Tisti, ki so p. Anzelmu pred porotniki v Mariboru kopali jamo, so zdaj sami padli va-njo. Tako je nekdo s čudnimi in bridkimi čustvi romal dne 7, decembra t. 1. k obravnavi v Gornji Grad. Tožil ga je g. Matija Je-raj, župan občine Rečica, zaradi hudega žaljenja Časti z ozirom na zidanje novega Šolskega poslopja na Gorici. Toženec si je bil nekdaj v svesti neomejenega vladarstva vojskinih trum, a sedaj vojske vendar ni mogel zabraniti, ko ni nobena prošnja pomagala. Kljub raznim prizorom tožitelj ni smel od tožbe odstopiti, ker kdor usmiljenja ni delil, ga \tudi žeti ne sme. Obsodba se je glasila na 4 dni, to je 96 ur in v povrnitev vseh, na več sto kron naraslih odvetniških in drugih stroškov. Mogoče pride Še kakšen privesek zraven. In ko bo še pristojna stanovska oblast pridejala svoj pečat, bo kupa bridke izkušnje polna dovolj. Ponesrečenemu kot Človeku pomilovanje in sočutje — od kokarskih občanov.
c Gornji Grad. Naša posojilnica je kar v „N, Listu", štev. 53, z dne 7. dec., okrajnemu zastopu visoko, nad 100,000 K obstoječe posojilo, kratkim potom odpovedala, in hoče že dne 1. decembra obresti po 5%% imeti izplačane, kar seveda več nese kot sedanjih 5%. Neumevno se nam zdi, iz katere naklonjenosti se je leta 1909 takratna 6% obrestna mera znižala na 5%. Ko se bo pokazalo, da je zavrnitev že obljubljenega posojila, ki je bilo zelo ugodno, zakrivila edino-le Čudna polževa nagljica pri posojilnici, spregovorimo še več o koncu te dolge gornjegrajske klobase,
c Iz Crete. Naš župan Govek je bil dne 7. decembra t. 1. na zatožni klopi c. kr. okrajne sodnije v Gornjem Gradu zaradi žaljenja Časti. Naperjena tožba se je preložila, ker je župan bivše liberalne občine Kokarje nemo dal svoj podpis na uradni spis, kateri je bil za g. Matija Jeraj Iz Rečice žaljiv, Govek, ki svoji usodi tudi ne uide, hoče dokazati^ da je brez brige in brez vedenja podpisal, da ne ve, kaj je podpisal. Čudna reč je to.
Polzela v Savinjski dolini. Blagim srcem! Ker prireja nemški Schulvlerein svojim otrokom bogate božičnice, da zvabi na tak način čim več naših o-trok v svojo ponemčevalnico, smo sklenili tudi polzel-ski Slovenci, obdariti našo mMSno letos za božič. Ker nimamo tako bogatih virov kakor Nemci in sami tudi ne zmoremo tolikih žrtev, zato se obračamo do blagih, narodno Čutečih src s prošnjo, da nam pomagajo z malimi darovi v težkem obrambnem delu. Kidor lahko da in rad da, naj pošlje kako svotico za ogroženo Polzelo in nje mladino, ki je y vednl nevarnosti, da je ne ujame nemški Schulverein v svoje zanjke. Otroci vfam bodo iz sroa hvaležni! Vsak najmanjši dar s veseljem sprejmemo ter se bodemo vsem darovalcem po slovoniskihi časnikih zahvalili. — Darovi naj se blagovolijo nasloviti na šolsko voi'V stvo slovenske šole v Polzeli.
c Iz laškega okraja. V dobi občinskih' volitev smo. Nedavno so se izvršile v JurkloŠtru in Sv,. Lenartu, kjer je naša stranka povsod zmagala. Dne 21. in 23. grudna se vršijo občinske volitve v Loki pri Zidanem mostu. Tukaj bodejo združeno nastopile vse tri nasprotne stranke. Najhujši boj bo v tretjem razredu, Zato pa krščanski volilci, vsi na volišče, da bo naša zmaga sijajna, da ostane občina v rokah katoliških mož. Posebno zaupniki K. Z,, storite svojo dolžnost! Kakor zmagujejo naši bratje drugod, zmagajmo tudi mi!
c Trbovlje. Trboveljski tehnični pazniki si niso vedeli bolj pripravnega časa izbrati za svoj plesni venček, kakor pretečeno nedeljo, ki je ravno v ad-ventnem Času, ko sv. cerkev prepoveduje take veselice. Pred nekaj leti je bil od veseličarjev Še marsikar teri Čisto priprost rudar in je imel še nekaj verskega čuta, zahvaliti bi so imel za svoj talent Bogu, je pa ravno nasprotno, da kakor nalašč prirejajo veselic« v adventnem Času, najbrž ti gospodje ne vedo več cerkvenih zapovedi.
c Mozirje. Leto so bliža h koncu in koncem leta se mora napraviti račun, da so revidira, ali se je v pretočenem letu napredovalo ali ne. Tudi odb r mozirskega izobraževalnega društva hoče dati račnn od svojega delovanja. Zato sklicuje občni zbor na nedeljo, dne 31. dec. t. 1. v društvene prostore ob 3. uri popoldne. Na občnem zboru bode razven drugih govoril preč. g. dr. Jos. Ilohnjee iz Maribora. Ker je letošnji občni zbor velikega pomena za obstoj društva, so vabljeni vsi udje in prijatelji društva, posebno mladeniči in dekleta, da se v obil-
nem Številu udeležijo. Komur je za napredek društva in blagor mladine, se b. do gotovo udeležil.
e Trbtvlje. V nedeljo, 17. t. m. popoldan ob 3. uri vsi v Društveni Dom, ker bo imel zanimivo predavanje g. zdravnik dr. Schwab iz Celja. Vstop je vsakemu prost. Torej kmetje in delavci, pridite v prav veliki m številu.
■c Rečica, V nedeljo, 17. dec. predava g. Goričan v šolskih prostorih. Kmetje pridite.
c Si. Jurij ob Taboru. Kmečka zveza ima na Janževo, 27. t. m. -zjutraj po cerkvenem opravilu v cerkv. hiši shod, na katerem bo poročal poslanec dr. Korošec. Da bo Bhod privabil mnogo občinstva se arazume.
c St. kit i j ob Taboru. Bralno diuštvo v Št. Jurju ob Taboru ima kakor vsako leto, na Janževo v svojih prostorih redni občni zbor. Podalo se bo poročilo o letošnjem delu društva, ter se vršile volitve za bodoče leto. Občni zbor se vrši po shodu K. Z.
Paizels » Si», dohni. Slovenski šolarji vabijo slavno občinstvo ■na svojo božično prireditev, ki se vrši na Štefanovo ob 3. uri popoldne pri g. -Cimpermanu, Igraj > čarobno božično igro „Palčki" v korist svoji ■slovenski božičnici.
c Občni ibir kmet. podršžnice v Št. Jurju ob juž. žel. se vrši v nedeljo, dne 2-1. decembra t 1. ob 3. uri popoldne v restavraciji M. Kinzl v Št. Jurju po sledečem vsporedu: 1. Poročilo načelstva o poslovanju podružnico v letu 1911. 2. Poročilo delegatov o glavni skupščini v Gradcu. 3. Predavanje g. ravnatelja Belle-ta o kletarstvu. 4. Vplačevanje udnine. 5. Želje, nasveti in predlogi. 6. Izžrebanje kmet. i rodja. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Predavanja o živinskih boleznih in kužni postavi priredi šentjurska podružnica. Prvo predavanje se vrši dne 17. decembra t. 1. po lani službi božji v Dramljah v novi šoli, drugo pa dne 31. decembra ■ob tretji uri popoldne pri g. Sodinu v Bukovžlaku. Pri teh prilikah jahko udje vplačajo udnino za leto 1912.
Brežiški okraj.
b Brežice. Pri našem gostilničarju VolČanšeku pri kolodvoru se je nedavno skril nek tat pod posteljo v sobo. Ko so ga zasledili, se je že polastil gospodarjeve zlate ure z verižico in nekaj denarja; uro je vrgel, ko so ga prijeli, skozi okno* UzmoviČ je baje iz Zagreba. Izročili so ga sodniji.
b Rajhenburg. „Miklavžev večer" je bil letos v gostilni g. LeskoŠeka, Glavni prireditelji tega večera so bile seveda učiteljske moči naše domače šole z g. nadučiteljem Jamšekom na Čelu. G. katehetu, ki se je hotel udeležiti tega večera, je bil vstop zabranjen. Brez pripombe.
b Rajhenburg. Dne 12-, decembra popoldne imel je opraviti na našem kolodvoru živinozdravnik iz Sevnice, g. I. Smrekar. Da bi mu ne bilo treba Čakati do polnoči na vlak, si je naroČil z doma svoj voz. Ko pa se odpelje iz Rajhenburga, se mu pripeti strašna nesreča. Konj se splaši, voz se obrne in zdrobi, hlapec pa je bil pri priči mrtev, Vdaril ga je zdivjani konj in mu razdrobil lobanjo. Le g. živinozdravnik je odšel z lažjo poškodbo na roki.
b Rajhenburg ob Savi. Žeto, da ima naša župnija vsako leto tako lepo Število udov za Mohorjevo družbo, nam izpričuje o zavednosti in ukaželjnosti naših laranov. Naj bode Še tako slabo leto in naj bode še tako malo denarja, in Če bi si moral tudi izposoditi naš gospodar udnino, brez Mohorjevih knjig ne more biti. Tako so se mu priljubile, tako potrebo čuti po njih. In prav je tako. Kjer se Mohorjeve knjige pridno prebirajo, tam ne bode manjkalo lepih vzgledov kremenite zpačajnosti in narodne ljubezni. Letos pa so začutili naši mohorjani še tudi dolžnost do svojih obmejnih sobratov, katerim preti nevarnost, da se odtujijo svojemu narodu. Ko so izvedeli, da pobira Slovenska Straža darove v svrlio ohranitve obmejne slovenske zemlje in njenega življa, so z veseljem darovali toliko, da pride na vsakega mohorjana po 10 vin. 326 udov je namreč darovalo v omenjeni namen 32 K 60 vin., katera svota se je poslala Slov. Straži v Ljubljani. Bog plati našim mohorjanom to blagodušno darežljivost, in njihova narodna zavest naj najde v tem oziru odmeva tudi po drugih župnijah! Naši vrli mohorjani si bodo ob Novem letu večinoma vsi naročili „Slovenskega Gospodarja", ki že dosedaj izhaja v 10.000 izvodih.
b Rajhenburg. Na Štefanovo priredi naše Izobraževalno društvo v dvorani novo kaplanije popo-ldne ob 3. uri gledališko predstavo z dvoma igrama: „Oj ta Polona" in „Fabijola in Neža„. Ker sta igri iz^anredno mikarni in ker nastopijo igralko v drugi igri v novih, iz-borno prikrojenih rimskih oblekah, vabimo ljubitelje prijetne zabave tudi iz sosednjih trgov ¡n krajev.
Vestnik
mlad. organizacije. .
Celje. MladeniSki telovadni tečaj. Kakor smo poročali, se vrši v dneh od 27, do 31, decembra t. 1. v Celja mladeniški telovadni tečaj za Štajersko pod-zvezo Orlov. Vidi se, da bo tečaj prav dobro; obis-klan. Priglašenih je poleg starejših, odsekov že tudi lepo število izobraževalnih društev, ki si v kratkem ustanovijo odaeik. Opozarjamo na to, da je ta teden zadnji za priglasitev. Kdor se še misli udeležiti, naj se oglasi .kmalu, ker bo šftevilo udeležencev kmalu polno, ter da se more redno in dobro poskrbeti za predpriprave. Na zdar! — Tajništvo podzveze.
Sv. Marjeta niže Ptujai. Dne 8. t. m. smo pri nas imeli prelepo mlaldinsko cerkveno svečanost. Vrla dtekleta naše župnije eto namreč kupila velijk luster sredi cerkve ter si tudi nabavila za dekliško Marijino družbo lepo zastajvo. Včerajšnji praznik sta bila lušter in zastava blagoslovljena. V to svrho jie imel profesor dr. Hohnjec pri poznem cerkvenem opravilu pridigo, v kateri je mladino navduševal za posnemanje Brezmadežne. Tudi mladina naše župnije so giblje in napreduje. Naj ba mladeniča ne zaostali za dekleti!
Središče. Dne 6., 7, in 8. decembra se je pri nas praznovala lOletnica obstanka Marijine družbe, ki je povsem krasno uspela. Vič. g. o. CiriČ iz Lipni-
.06 so v tridnevnih pridigah razlagali pomen in namen Marijinih družb. Na praznik Brezmadežne je bilo pri poznem sv. opravilu skupno obhajilo dekiet-družbenic in nato mladeničev, ki Bog daj, da bi prihodnje leto stopili vsi pod zastavo Marijine družbe. Ta dan po veČernicah se je vršilo zborovanje pri ZnidariČevih na Grabah, za kar jim bodi izrečena tukaj prisrčna zahvala. Najprvo pozdravi Mar. Plohi iz Središča zbo-rovalke s primernim nagovorom. Slavnostni govornik vlč, g, Franc Stuhec od Sv. Miklavža, kaže v svojem pomenljivem govoru dekletom, kako naj gojijo v svojem srcu lepe Čednosti, kakor značajnost, odločnost in domoljubje. C. g, duh. voditelj pozdravi v imenu Marijine družbe došlega preČ. g. prof, in zlatomašni-ka M, Sinka, ki nato priporoča dekletom neutrudlji-vost in neustrašenost do molitve in češčenja Matere božje. Zdaj nastopijo dekleta z govori in deklamaci-jami: Stamberger Jožefa deklamuje „Ljubezen do Marije"; Serec Alojzija priporoča vzdržnost v Marijini družbi; Podgorelec Ter. govori o vzgoji dobre mladine, ki je ponos cele župnije; KolariČ Mar. od Sv. Bolfenka povdarja odločnost v Mar. družbi; Krajnc Elizabeta od Sv. Petra pri Mariboru stavi dekliško srce kot oltar v Marijinih cerkvah, iz katerega se naj dviga kadilo molitve pred Najsvetejšim. GorŠiČ Alojzija spominja zborovalke na prejšnje druž-bine voditelje; Marčič Otilija (Leniča) in Serec Iv, (I-vanka) vprizorita v občno veselost dvogovor „Samostanska lilija". C. g. Marko Krajnc zaključi zborovanje z molitvijo, na kar se zapoje pesem: „Veš, o Marija . .."
Savinjske mladenke. .Savinjsko okrožje" priredi svoj prvi občni zbor, — kateri je bil svoječasno prel- žen — dne 17. decembra in sicer ne v Petrovčah, kakor se je določilo, temveč, izjemno iz nekaterih vzrokov, v Št. Petru v Sav. dolini, v prostorih novega društvenega doma. Zborovanje se prične takoj po večeru i cs h, ki bodo ob 2. uri popoldne. Kot zastopnik K. S. Z. pride veleč. g. dr. Hohnjec. Dnevni red: poročilo o delovanju ; razdelitev S. O. v 2. okrožji; kako organizirati praktično delo v naših dekliških zvezah. Vprašanje o poslovniku dekliških zvez in okrožij Po končanem zborovanju še sledi zanimivo ski-optično predavanje. Ker je ta občni zbor velike važnosti za našo organizacije, se želi, da bi bila udeležba članic dekliške organizacije Sav. doline polnoštevilna.
Italijansko—turška vojska«
Po zavzetju Ajnzare dne 6. t, m., so italijanski jezdeci in zrakoplovci dognali, da v krajini v oddaljenosti 30 do 40 kilometrov proti jugu od Tripolisa ni sovražnikov, Turki in Arabci so se umaknili iz tega ozemlja, kjer ni vode, ki je peščeno in ne nudi nekakih pogojev za obrambo. Umaknili so se pa v gorovje, ki je oddaljeno od Tripolisa 70 do 80 kilometrov. Tam bodo turški Častniki organizirali nove arabske voje za boj proti Italijanom, Ti novi arabski voji bodo Šteli 15 do 20 tisoč mož in bodo delali Italijanom še mnogo skrbi in težkoč, — Turška obramba v go-. rali bo precej uspešna, ker so tam dani vsi predpogoji za tako brambo. Letošnjih poljskih pridelkov niso izvozili iz Tripolitanije, temveč so ostali v deželi za vojaštvo. Gre se pa za vprašanje, ali bodo imeli Turki dovolj denarja, da plačajo arabske prostovoljce, S tem, da so se umaknili Turki v gorovje, bodo bližje Tunisa in bodo mnogo lažje dobivali streljivo. Najbr-že je neresnična vest, da so pustili Turki v Ajnzari vse svoje topove. Italijani ne vedo, kam so se tur-ško-arabski voji pravzaprav umaknili. Italijansko vojaštvo nima velblodov in ne more zavoljo tega zasledovati arabsko-turških vojev v puščavo. Vojna v puščavi bo za Italijane zelo težavna in vprašanje je, ne bodo li te težkoče onemogočile vse nadaljno prodiranje v Tripolitaniji.
Mahmud Muktar paša, bivši turški minister vojne mornarice, je rekel nekemu Časnikarju, da upajo Turki na končno zmago. Vojna utegne trajati Še nekaj let, ali Turčija se bo bojevala do skrajnosti in I-talija zabrede v dolgove, da se ne bo videla iz njih.
Velika bitka se je bila dne 11. t. m. pri Derni, v kateri je padlo 500 Lahov. Ponoči od 10. na 11. t. m. so napadli Turki in Arabci laške prednje straže tudi pri Benghasiju. Po kratkem, Živahnem boju so Lahi odbili napad. Laški 79. pešpolk je napadel sovražnika z bajoneti. Turki in Arabci so pustili na bojišču 39 mrtvih.
Najnovejše.
Kranjski deželni zbor je baje sklican za 28, decembra na kratko zasedanje.
Državni zbor. Italijanski poslanci so začeli v včerajšnji seji državnega zbora obstruirati, ker se jim ne dovoli italijanskega vseučilišča. Italijanski poslanec Bugatto je govoril več ur. Vsled posredovanja vlade je prišlo do premirja ter se je za danes sklical proračunski odsek, ki bo razpravljal o italijanskem vseučilišču, Čeprav so se nemški radikalci Širokousti-li, da ta odsek pred Božičem ne bo več zboroval. Glede na 20 milijonov, ki naj bi jih dala država deželam za zvišanje učiteljskih plač, je, kakor znano, prora^ čunski odsek odklonil ta predlog. Nemški nacional-ci so ta odklonjeni predlog stavili v seji državno zbornice, Čemur pa je vlada odločno nasprotovala ter pretila s par. 14. Liberalnim nemškim junaškim voditeljem je vsled te grožnje zlezlo srce v germanske hlače ter so sklonili, staviti v tej stvari nedolžen predlog, ki se bo razpravljal v finančnem odseku. — Poslanec dr, BenkoviČ je v seji državnega zbora dno 13. decembra stavil interpelacijo radi jezikovnih zadev pri uradništvu južne železnice.
Balo, socialni demokratje, kjer vas kaj je! Na noge! Goveji živini je cena groz-
no padla, meso pa mesarji ravno tako drago prodajajo k a ko r poprej. Ali vas naenkrat draginja nič več ne boli, ker se ne ganete in molčite? Zdaj sederite, zdaj razsajajte, zdaj demonstrirajte, p a n a v s o m o 8! Silno boste koristili, čevženete mesarjev kozjirog, ne le sebi, ampak tudi vsem drugim, Še kmetu,
St. Jurij ob južni železnici, Prihodnjo nedeljo, dne 17. decembra, po rani sv. maši, se vrši v dvorani Katoliškega Doma gospodarski in -politični shod. Nastopijo govorniki: posl. Pišek, dr, Leskovar in Že-bot.
Umrl je v Gradcu v torek, dne 12. t. m. g. dr. M. Bergman star., zdravnik v Žalcu. Pogreb se je vršil danes, dne 14. dec. popoldne v Žalcu. — Na Dunaju pa je v ponedeljek umrla mati bivšega ministrskega predsednika barona Becka, gospa M. V. Beck. — Na Vranskem je umrl učitelj in pisatelj Rudolf VrabL
Cenjenim naročnikom.
Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na „Slov. Gospodarja" za leto 1912. Zadnjič smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino,
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stanmoratabiti razločno pisana, ravno tako tudi p o -Š t a.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besedi: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam osta-nejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Še enega novega naročnika!
Na delo torej in žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Iz celega sveta.
Deklo umorile svinje. Na nekem posestvu poleg Saalfelda uslužbena dekla Marija Zimmerer se je na dvorišču zgrudila vsled srčnih krčev nezavestna na tla. Osem svinj, ki so se podile po dvorišču, je takoj padlo preko nje ter so jo pričele grizti in trgati kose mesa z njenega telesa. Ko so končno prihiteli zraven ljudje, da bi jo rešili, je bila že mrtva. Marija Zimmerer je bila stara 23 let.
Itedek slučaj na morju. Francosko ladjo „Notre Dame des Flots" je 5 angleških milj -od Bresta iznenadil vihar. Velik val je zakril ladjo ter potegnil s seboj pet mornarjev. Na ladji sta ostala samo še kapitan in petletno dete. Nato se je pa zgodil pravi čudež. Naslednji val je namreč vseh pet mornarjev vrgel zopet na krov ladje.
Ribje sveče. V Aljaski love neko vrsto rib, s katerimi svetijo. Ribi odrežejo glavo, ji slečejo kožo ter jo nato posuše. Potem jo pa obesijo z repom proti stropu ter zažgo. Riba gori in sveti dobro uro. Ogenj je težko pogasiti, riba gori tudi na vetru.
Teža let. Kakor so zdravniki ugotovili, se teža notranjih organov človeka v višji starosti očividno manjša. Jetra, ki tehtajo pri mladem človeku kakih 1500 gramov, ne tehtajo pozneje več nego 800 do 900 gramov. Tudi od obisti je dokazano, da izgubijo na teži 100 do 200 gramov. Možgani izgubijo povprečno 150 gramov, dočim tehtajo v cvetoči dobi človeka povprečno 1165 gramov, imajo v starosti samo okoli 900 gramov. Nasprotno pa ne izgubi srce nič od svoje teže, marveč se narašča do visoke starosti. Srce starca je kakih 100 gramov težje nego srce mladega moža.
Kužne bolezni v prejšnjih stoletjih. Letos, ko se je slinovka pri goveji živini v naših krajih tako močno pojavila, se je bilo bati, da se ta kuga Še huje razširi med našo živino. V starih zapisnikih' najdemo, da je živinska kuga tudi nekdaj zelo hudo razsajala, V letih 1712, 1724, 1739, 1780 in 1793 je bila goveja živina in perutnina v naših krajih tako okužena po raznih nalezljivih boleznih, da je pocrkala živina po veČini spodnje- in srednještajerskih vaseh. Ker je jedlo ljudstvo marsikje meso od crknjene živi-, ne, so nastale tudi velike nalezljive bolezni med ljudmi, takozvane „pomori". V letih med 172-7 do 1731 je bilo najhujše. Na Srednjem Štajerskem je primanjkovalo celo grobokopov. Mrtva trupla so gnila na prostem in okuženi zrak je še pospeševal razširjenje kuž-pih bolezni, V letih 1785 do 1792, ter 1804 in 1842 pa so poginile skoraj vse svinje na Štajerskem. Ko je kuga prenehala, pa je bila živina silno draga.
Iz ljubezni do svoje matere. V Bremnu je vojna sodnija 17, divizije obsodila mušketirja Poppeja v enoletni zapor in ga uvrstila v II. razred vojaškega stanu. Hoppe si je odrezal ušesa, da bi bil oproščen vojaščine iz ljubezni do svoje matere in 751etne stare matere, ki bi brez njegove pomoči ne mogli izhajati.
Sičluskl srečno pobegnil, Maloruski dijaki so dobili preko Londona obvestilo, da je morilec bivšega gališkega namestnika, grofa Potockega, Sičinski, o katerem senzacionalnem begu iz stanislavske kaznilnice se je toliko pisalo v Časopisju, srečno dospel v New York, od koder je odšel v Kanado. Beg se jo !xh rej posrečil SiČinskemu popolnoma.
Vprašanja in ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu razglaša brezplačno. Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi v Mariboru, Koroška cesta 5.
Več članov želi kupiti: 2 breji telici, 2 bika marijadvorske pasme, stara od 1—2 leti. Za v Gradec bi rabili večje število brejih in molznih krav.
Ni prodaj: Neki naš član v konjiški župniji 1 par srednje rojenih volov, stari 5 let. težki 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Josip Kclman, posestnik v Slivnici pri Mariboru: 2 kravi, s teletom, Obe dobri molznici in tudi za vožnjo. Matija Fingušt, posest, v Brezuli, p. Račje: dva vola marijadvorske pasme, tehtata 800 kg. Vauh nik Auguštin, posestnik v Šmiklavžu, p. Hoče, 1 bika marijadvorske pasme, 2 leti starega, licenciranega, je dober plemenjak; cena 300 K. 1 par volov, lisaste barve 100o kg težki, pripravnih za vprego. Cena 1000 K. Gašpar Lampreht, Kumen, Sv. Lovrenc nad Mariborom, črno kobilo brez vsake hibe, 12 let stara, dobra za tekanje, 16 pesti visoka, cena 600 kron.	Osrednja zadruga.
Poročilo o sejma go?eje živine v Gradca,
dne 7. dec. 1911.
Prignalo se je 196 volov, 68 bikov, 182 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, suhi 76 do 82, biki 70 do 92, lepe pitane krave 72 do 82, srednjedebele 52 do 70, suhe 46 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je 154 komadov več kot prejšni teden. Cene neizpremenjene. Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 2747 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 100 do 136 K. Cene večinoma nespremenjene.
Listnica uredništva.
Sv. Vid pri Grobelnem, Sv. Urban pri Ptuju: Prepozno„za to številko. — Rajhenburg: Brez podpisa, torej se ne objavi. — Žusem: Preosebno. — Izostali dopisi prihodnjič.
Št. Lenart v Slov. gor. Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo letos radi sestavljanja letnih računov prekinila uradovanje že dne 17. decembra l&ll ter bo imela po Novem letu svoj ' prvi uradni dan še-le v petek, dne 5, januarja 1912.	1248.
I Pojasnila o žnseratih
daje flppenmštao samo tisti», hi pritožila sppsšanj* znsmhc 29181.
Sv. Lenart v Slov, gor. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov, goricah uljudno naznanja, da dne 26, decembra 1911 zaradi sklepanja računov ne bode uradovala,	1275.
Zahvala*
Županstvo St, Pavel pri Preboldu izreka tem potom blagorodnemu gospodu Norbert Zamer, veletrgovcu v St. Pavlu, za darovanih 100 kron povodom poklonltve častne diplome ol> imenovanju k Častnim občanom, najiskre-nejšo zahvalo.	1271
Občinski odbor občine St. Pavel pri Preboldu, dne 8. grudna 1911. Franc CilenŠek, župan.

lukno
! za moške, volneno rt
i fess1*?
J juaoato*«*?** 1 rïtpoil^f.
1 i, Storfi * Calia
Vzorni za*toBl-

Lepa hiša ca najlepšem prostora S 7. Lenart v Slov, gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravno z» stavbišče in dva sloga, se po ceni proda. Več pove liana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Kasin-tika ul.c» štev. 2.	1249
Preda 83 lepa nova hiša z dvema sobama, kuhinjo, vežo, kletjo, vodnjakom, veliko drvarnic», svinjskimi hlevi in lepim vrtom. Prodaja vina, sadjevca, piva itd. Od postaje je 10 minut, od cerkve 15 minut Lihki pogoji. Iz?e se pri Juriju Grabi>r, Hotinjavas št. 56, Slivnica pri Mariboru.	1184
med vsemi žitnimi kavami je Franckova Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo porcijo pravega zagrebškega „Franckove-ga pridatka za kavo. 123S
Obe vrs» dobite se v vsaki Spec. trgovini.
Lepa zidana hiša
s sadnim in zelenjadnim vrtom v Št. Ilju v Slov. goricah so po ceni in zelo ugodnimi pogoji { roda. Dobi se v neposredni bližini dovolj posestva v najem. Pripravno za obrtnike Oglasiti se je pri apravništvu Slov. Gosp. 1266
1
Loterijske Številk«:,
Dn« 9. decembra 1911.
Gradec . 79 10 7 86 70 Dunaj . 25 64 67 50 18
Priden, pošten in trezen vinicar se išče z dobrimi spričevali, ki ima več delavskih mo:>, za viničsrijo v Okoški gorici. Lahko si redi tam več goved in svinj; tudi z dr-vami je oskrbljen po dogovoru. Prednost ima taisti, ki je poučen o amerikanskih nastdih. Naslov pove Franjo Leskovar, posest, v Perovcah, p. Tepaaje pri Konjicah.
1219
Priložnostni nakup!
Jako lepo posestvo obstoječe iz njiv, travnikom in gozda, zidana hiš« z več sobami, prostorna klet ter gospodarsko posiopje, vse v najlepšem stanju, zraven dobroidoč mlia na dva tečaja. Posestvo leži na lepem kraju ob okrajni cesti 5 minut od kolodvora, 80 minut od prometnega trg«, meri do 5 oralov. Cena pribl ž no 40t0 kron, vrednost do 6000 kron, se zaradi domačih rasmer takoj proda. Vpra a se pri Mihael Gobec, Mestinj>?, p. Šmarje pri Jelšah (Staj.) 1214
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dnnaj IV, Schonfcnm-nerstrasse 7,
Na željo pi šiljani refer. Dopisuje se lahko slovensko.
127.000 c?plenih trt imam na prodaj za leto 1912 in sicer sledečih vrst: Laški rizlec, zeleni rizlee, zeleni silsane?., muškat silvau»c, ru laadec, beli burgundec, bela ilaht-nina, rumeni muškat, pešip, šipon, in več drugih vrst in tudi nekaj tisoč korenjakov. Cina cepljenim trt»m 12 K 100 komadov. Za 1000 komadov 110 K Korenjaki po do-povora. Več v ceniku, kaiereg* pošiljam n% zshre.anje franko Za ob;len obiik se priporočam. Josip Cotič trtničar in vinogradnik, Vrh-polje, p. Vipava, Kranjsko. 1153
Lesa hiša, pripravo» za trgovino s tremi stanovanji, g-spodarsko poslopje, lep vrt, se radi cdpoto-vanj» posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru.
1142
Dekiloa, zdrava in zanesljiva, ki zna Eekaj šiva?i in ima veselje kot sobarica se sprejme pri gos-pei Karolmi Schwarsnhnig, Majš-perg pri Ptuju.	1135
Učonee iz poštene družine se sprej-jroe v svečami Frane.-! Dueheka v Mariboru, Viktrbghofgasse 30.
1244
Močne lesene stopipe,
1 30 m š roke it" 4 20 mdolge, se takoj p redijo p.- nizki ceni. Isto-tako rudiseč m:5nih oken, in nad 12 m rislga les«na ozir. stekie a stsna, ki bi bila jako pripravna za kako posojilnico. Vs« to se lah-ko pogleda v tiskarni sv. Ciril» v Maribora.
543 oseb
je bilo po Remmeljevih rastlinskih kapljicah (notranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, podagre, išijanin sklepn h bolezni ter
protina in re m*tizma
oproščenih, kar se lahko dokaže. Laska»a priznanj». 1 steklenica 6 kron. Laboratorij Kari Remmel, Lsndshut na NUvarskem. F . . .
1261
Priložnostmi n«feup
Stara dobroohf&njena obleka, čevlji in pohištvo se po ceni kupi pri Jos* Laufer, Kasertg*;se 2, Maribor.	1270
Brsd v Zgornjem Dupleku se da s 1. januarjem v najem. Dražba se vri i 27. dec. Odbor z» brod: Klemenčič.	1278
V Laporju je ob lepi okra;ni cesti na prodaj precej velika hiša z vrtom in majhno njivico. Poslopje je zidano 1, 1884 in je služilo do zdaj za 2 razredno šolo; Laporje je samo 25 minut oddaljeno od kolodvor» Sij?. Bis'rica. Pogoji se izvejo pri g. žup.;;ku v Laporju. ___12.04
Kupujem vsake vrste smo ia iudi les po najboljši ceni; tudi s« menja zs-iye s moko. Janez Špea, posestnik parne žage in mlinar t Mariboru, uasproti d. agonske kasarne, Ma^dalensko predmestje.
160
DeKle, H je zdravo in močfo. pridno in zanesljivo, ima veselje do kuhanj», zna kuhati in kruh peči se sprejme s 15. novembrom »li 1. decembrom za celo leto proti lepemu plačilu in pouku v kuhinja. KarolLn» Schirarschoig, veleposestnica Majš-perg, p. urna gora pri Ptuju. 1088
Proda se lepo posestvo zidana hiša z i peko krita, zraven dve kleti, lepo gospodarsko poslopje in 3 svinjski hlevi. Posestvo meri 8 oralov, 2 orala lepega gozda vsakovrstnega lesa, 5 in pol orala r-jiv, travnikov in sadonosaika, pol orala vinograda v lepi legi in novo trsje. Pred hišo lepi sadonosnik, ki rodi lepo namizno sadje, ali pa mošta do 15 polovnj&kov. Posestvo leži zraven vel ke ceste, 10 minnt od trga Šmarje pri Jeliih. Redi se lshko par velov, ?n& krava, par telet in en konj z» vprego. Posestvo je vse v dobrem stanu in dobro obdelana zemlja, tudi pripravno z* vsakega gospoda, kateri želi iti v pokoj. Cena j-» 1K000 kron. Dolga ostane na posestvu ljubljanske posojilnice 1700 kron in šmarske posojilnice 700 kron. Več sa izve pri Juriju Lorger, posestniku pri Sv. Tomažu, pošta Šmarje pri Jelkah.	1223
Kupci, pozor!
Vsled družinskih zazmer se pd sramotno ceno takoj proda krasno posestvo, ld meri £2 oralov, z v d-brem s!anu se nalivajočim poslopjem. Posestvo leži v lepi ravnini tik okrajne cest?, cerkve, šole in pošte v mariborski okolici. K>r se iahko redi do 20 glav govedi, je "pripravno za mlekarno. Kupec rabi simo 6COO kron. Osfalo je vknjiieno Več p've Joaip Ssrnec, Gradiška. p. Pesnica.	1209
Posestniki pozor!
Tvrdka Alojz Maček, trgovina že-le«a in ¡stavbenega materiala v Mariboru, Tržaška cesta, zraven bolnišnica priporoča svojo veliko zalogo novih parilnih kotlov 7» živinsko krmo po zelo zoi&nih enah, ceneje kot se dobijo pri tujih tovarnah in agentih. Kotli vsebujejo po 45. 55, 65, 75, 85, 100, 125, 150 litrov. Cena: K 64, 70, 80, 90, 96, 110, 120, 150. Nidalje priporoča po originalnih to7arniS-kih cenah: tomaževo žlindro, šte-dilna ognjišča, lite in bakTeus kotle, zmečkalnice in vsakovrstno železno blago po izredno nizkih cenah. V zalogi so tudi mrliške rakve.	1202
Dobro idoča pekarna ko vzame v najem, pozneje se tudi kupi. Ponudbe se naj pošljejo na „Pekarna poštno ležeče, Lju bljana". Ponudbe se sprejemajo do 20. januarja 1912	1240
Pozor I tdor h ;e eno Ispo posestvu na prav lepem kraju, ki obstoji iz njiv, travaikov iu gozdov. Poslopje je vse zidano in z opeko krito. Posestvo je eno uro od Maribora. Kdor želi kupiti, naj se o-glasi pri posestniku v Dogošah št. 4. Tam S3 izve kako stoji to posestvo. Vsega je 13—14 oralov zemlje.	1227
Plparjl pozer I Imam okoli 500 pip, (Pracenfijfe) na pol izdejane is javorjevega lesa na prodaj. Cena nizka,"po dogovoru. Jakob Pav-čnik, mizar, Litmerk št. 15, poet» Ormož.	1286
Učenec, boljših stariše? se sprejme v trgovino z mešanim blsg>m <;a deželi. Več pove g. Martin Ple-tersky, Cerklje pri Krškem. 1237
Hlapca za konje, ki bi ob enem tudi kruh vozil in zna tudi nekoliko nenifki, sprejme takoj Jsne« Bohm, pei in mlinar v Framu.
1233
P«z«rl Išče se krojaški pomočnik,
priden delavec, ali tak, ki bi se še rad dobro izučil, v trajno službo. Jožef Cis, krejaiki mojster, Šmihel pri Pliberku.	1242
Trgovec J. Trsnn na Ptujski gori
sprejme učenca poštenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovine; pri onih, kateri imajo že dovršene kake razredi gimnazije ali realke, se učna doba skrajša. ponudbe naj se takej vpošljeio.
1188
Noyi koroški sladki hružovec po
-32 vin liter dobi se pod naslovom L. D nau, Glavni trg 10, Celje.
1151
Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tuii korenjaki na Rip. port*lis se d bijo. Cena po dogovoru. Anton Turin. Globoko, pošta Studenice pi; Poljčanah. 1179
Učenka 15 h t stara, želi vstopiti v trgovino, je dobro izvežbana v računstvu Kaslov pove Marija Špur, mladenka, Sp. Krapje, št. 57 p. C;ea, Štsj.	1264
Lepa nova viii podobna h ša, vse tovozidano in z opeko krito, i m» dve štfdilni kuhinji, 3 sobe ena podstrešna soba, veliko klet, pe-rilno kuhinjo, vodnjak in lep vrt z» zelenjavo, je v lepi ra.nini, pol ure od cerkve in Maribora, 5 minut od šole, blizu velike ceste p» brez vsakega prahu, 12 let da^ka prost«, za miroljubne peczijoniste ali rokodslce pripravno. Cesa je 8500 K, lahLi pUčilni pogoji. Kdor želi kupiti, naj se takoj obrne do lastnika Franc Pcdiipnik, Tezno št. 37, Maribor.	1262
Učenca od poštenih starišev sprejme na 3 letno debo Ivan Grizold, slikar, Studenci pri Mariboru, Sehusteutschstr. št. 18. 1259
Pozor vinorejci ormoško-ljutomerskih gor c, ki hočejo vino dobro prodati, naj javijo svoj naslo-f do 31 dscembra na: „Viiiotržt-o" poste re?t -.nte Ormož.	1257

Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spritevali se spreime v trgovino J Kodrič, Fram.	1183
Zajčje In svinjske kože kupuje pa najboljši ceni Th. Braun. Koroška cesta st. 13 Maiioor.
Le jo veliko posestvo izvrstno arondirano, 1 hišno poslopje s 5 sobami, kuhinjo, kamro, klet itd. eno po lopje je 37 m dolgo, hlevi za 24 go-red, 30 svinj, 2 sobi, pe-rilna in srinjska kuhinja itd., ena poslopje 37 m dolgo, za vozove kamre, mlatilnioo itd., Še vse novo v prav dobrem stanu, vse z opeko krito, k temu spada 24 o-ralov najboljših njiv in travnikov, 17 oralov lepega gozda, 210 lepih sadnih dreves, posestvo je vse sku-paj in prav lepo, k teau spsda 12 glav goveje živine, lsvinj, veliko krme, vozovi in dnigs premičnine, premičnina je sama čea 30.000 K vredna. Proda so kot stoji in leži za 56.000, polovica lahko na 5°/o vknjiieno cstsne «¿•o za več izplačati ne more. Kdor želi kupiti naj se potruii. ker to-je med br«.ti »redno. Več pove Franc Podlipuik, posestnik, Tezno 37, Maribcr.	1263
Kmetje p zor.
Na prodaj sta dve srednje težki kobili 8—9 let stari, — en« je dobro žrebna, tudi zdaj breja, — dobri za vprego težkega voza, tako tudi as koleselj, z vs > konjiko opravo še skoraj popolnoma novo. Dalje tudi en koleselj malo rabljen, s močno usnjito streho. Proda se vse tkupaj z», nizko ceno IlOOK. Pove Franc Vičar, posestnik, Sv. Jurij na Pesnici, p. Zgor. Sv. Kuegoi«.	12:3
Prldsn deček, kateri je ljudske šole dovršil, močan, poštenih sta-rišev, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima veselje, se tudi v trgovini porabi; s tem si svojo prihednjost zboljš». Ponudbe usj se pošiljajo na g. Traun J., na Črni gori pri Ptuju, ki pote naslov dotičnega gospodarja, 1252
Hiša
z dobroidočo trgovino z mešanim blagom, njive, travniki, okr;glo 8 oralov, deloma gozda za podirati se tfckoj z za'ogo blaga vred proti gotovemu plačilu 8—10.000 K proda. Ostanek lshko ostane v knjižen. Vprašanja pod upravo Slov. gosp. pod „Dobri dobiček".	1246
Lepo posestvo pri Sv. Marjeti na Pesnici, ki meri 35 eraiov, ob okrajni cesti, blizu ccrkve in šole, obstoječe iz travnikov, sadonosnik», njiv, lepe kmečke h že, 5» m dolgega gospodarskega poslopja, oboje isidano iu z opeko krito te po ceni proda. Drugo krasno posestvo v Rošpaha pri Maribora v jceri 20 or»lov zemljišč» kskor travnika, sadonosnika, gozda, lepe lege za vinograde, lepe viničarije, nove parne za krmo se po ceni proda. N&t&nčneja pojasnila z% oboje posestvo daje g. Aaton Birgmaier v Mariboru,	1269
Ciste sulmtMske peteiine in jar-kice doksiano najboljše kurje pleme, oddaje en par po 6 kson. Kmetijska podružnica v Ljutomeru.
1258

S/ V/ Vi w Haf v w w v w w v^ w w \/ v/ v w v w v w w v7v w M/
hrzoparitniki ia krmo so najboljši!
Močna izjielja -a popolnoma iz Zoranega želesa ia želette pkčevine!
Svari se pred cenejšimi in stabiimi ponaredbami iz Sitega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba	,
Ajf Separator
Dunaj XII/3.
oooeooDeoeooooee<KK>e0OGeoooooocK!)

iHHaniAHNMiiaaiaKMNnaaamwi mmruk
Veletrgovina s špecerijo in — z deželnimi pridelki =
479
Anton Kolesa relje
Slavna zaloga: Graška ^IPodnttr* 'Mm.
gat©?» da se ••su® sadi d®sna&i r.
age iskati raj imeoovan» povečano
Fražen
pri tujcih, k t
veletrgovina v -i^kma oaira feogsife; m zelo p. s&logo z vodno . >u Msg©»5; «tke, da zamore profei veakt konkurenti •>r-hK»raa nstreči zshtevam cenj. g irgov ev iu prosim > ¡^nogobrojc« obisk, o dem ar se Jahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poitkosom.
VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo zs cerkve.
Knpujem tudi deželne in druge pridelke, kakor
oves, rž, pšenico, divji kosUaj, želod, suho gobe, med v aatovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove sterže, vsakovrstno aadj«, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd sploh deželne pridelke po najvišjih dtievnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče ter petvclfjske in oljnate sode „
Imam todi v zalojri riževo moko in otrobe*za krmilo živina v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjeiun celega vagona ter „LuknJas" za pitanje svinj.

¿K

;; Našim gospodinjam
ra j".'
ill
i
I
le edino Pfeiier-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfei-fer in znamko :: :: tiger
y
926
Razglas.
za 4dnevni knjigovodski tečaj v St. 3urju ob južni železnici.
V času od 27. do v&tevSega 30, decembra t. 1. se vrši na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel, knjigovodski tečaj za kmetijske posestnike.
Udeleženci tečaja dobe na zavodu prosto stanovanje (proti plačilu tudi hrano). Manj premožni udeleženci dobijo lahko štipendije po 10 K, za kar je pa treba že v prijavi prositi.
Prijave k temu tečaju naj se vpošljejo najmanj do 20. decembra t. I, na:
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v St. Jurju ob južni železnici.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.	X251
Pri c, kr.. okrajnem sodišču v Celju, oddelek IV. so po prošnji lastnikov Frančiške Koštomaj v Trnovljah štev. 8, Miheta Koštomaj v S m a r j e t i štev. 83 J akoba K o S t o m a j v Trnovljah Štev. 8, Marije Jaklič roj. K o S t o -maj v Rakovljah, Terezije PlaninŠBk roj. Koštomaj v Petro včah, Franceta K o š t o -maj v Arji vasi štev, 59, Jožefe Korenina roj. Koštomaj v Trnovljah šter. 8, Janeza Koštomaj od ravno tam, in Než« Koštomaj, v Ztenici v svojem imenu in kot dedičev Adam«, Koštomaj, naprodaj po javni dražbi sledeč« nepremičnine pod vi. štev. 81 d. o, T r n o t 1 j e , 73. d, o. T • h a r j o in 87 d. o. V i Š n j a v a s , za katere »e j« ustanovila izklicna cena v znesku 24.000 K, v oeloti, ali pa po vlogah, za katere se bode določila i*klicoa eena še-le na dan prodaje.
Dražba se bo vršila
dne 15. decembra 1911 oh uri popoldne
po potrebi tudi naslednje dni.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti pri sodišču. Prodajalci so si pridržali rok 8 dni za pomisjek, je-li sprejmejo ponudbo.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, oddelek IV,, soba 13, ali pa pri gosp. dr. Josipu Vrečko, odvetniku v Celju. ' €. k r. okrajno sodišče Celje, odd. IV., dne 30.novembra l&ll*
Pri Vi<eli vlogah se mora navesti opravilna številka: E 779/11
19
Mizarsko
Dražbeni razglas jn ključavničarsko delo,
-jaMotrn ivpHVfi A. Reamt in sinovi na Du-	J
Na zahtevo tvrdke A, Beamt in sinovi na Du naju, zastopane po dr, Frita Zanggerju, odvetniku v Celju, se vrši dne 4. januarja 1912 dopoldne ob 9, u-ri pri spodaj označeni sodniji soba Štev. ,7, dražba posestev, in sicer:
1.	vi. št. 4 kat. obČ. Vodruž,
2.	vi. št. 5 kat, obč. Vodruš,
3.	vi. št. 97 kat. obč. Tratna,
4.	vi. št. 89 kat. obč, Rifnik,
5.	vi. Št. 25 kat, obč. Planinca,
3-1000 vi. štev. 166 kat. obČ, St. Jurij, obstoječe iz hiš, gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, gozdov, pašnikov in vrtov s pritiklinami vred, , obstoječe iz različnih gospodarskih orodij.
K dražbi pripuščena posestva imajo sledeče ce-nilno vrednost, in sicer:
ad 1. 3276 K 81 vin. ad 2. 16239 K 40 vin. pritikline 62 K ad 3. 2027 K 98 vin, ad 4. 1195 K 01 vin. ad 5. 301 K 57 vin. ad 6. 6 K 28 vin,.
Najmanjša ponudba zpaša, in sicer: ad 1. 2184 K 53 vin. ad 2. 10867 K 60 vin. ad 3. 1351 K 96 vin. ad 4. 796 K 68 vin. ad 5. 201 K 06 vin. ad 6, 4 K 20 vin, pod temi cenami se ne bo prodajalo.
Dražbeni pogoji in vsa druga pojasnila glede zemljeknjižnih izpiskov, izvlečkov katastra, cenilnih zapisnikov, si lahko kupčevalci ogledajo pri spodaj označeni sodniji, soba Štev, 5, in sicer med uradnimi urami.	1250.
G. kr. okrajna sodnija Celje, odd. III,, dne 25. novembra 1911,
skupaj ali vsako posebej se odda pri »Marijanišču« v Veržeju, p. Križevci, Sp. Štajersko. Ponudbe s proračunom so vložiti do 15. januarja 1912 pri g. županu v Veržeju. Podrobnosti glede mer se dobe pri stavbnem mojstru Juliju Jandlu na Grlavi pošta Križevci.
1265	Odbor Marijanlšča.
Služba
organista in cerkovnika
je razpisana pri sv. Jederti nad Laškim. 126«
Snažno se Oblači vsa rodovina, ki fi Dariči vzorce iz češke
tkanilnice
1 kg. sivega puljepega K i—, pil belega K S.S6, b«legsv K i.—, prt-ma perje mehkega kakor pnh K 6.—, veleprima ohlajenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) iivega K 6.—, belega K 10.— 8*8 prsnega puha K 12.— od 5 kg. naprej poštnine prosto
narejene postelje
lic gostonltega, rdečcia, modrega, rumenegu aH belega inleta (nan-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm ¡i dvema zflavnieama, te dve 80 krat M cm, zadeti napolnjene, z norim, sivim, očiSčenim, košatim in stanovitnim peljem K li'—, napol maha K 20 —, maha K 24'—, pernica sama K 12'—, 14*—, 16*—, zglavnica K 8-—, 3 50, 4 —, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15 —, 18'—, 20 —, zglav-nice »O krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4*50, 5*—, 5'50, blazine iz grmdla 180 krat 116 sni K 13'—, K 15, raipoiilia po povzetju, zavoj ni rti zastonj, od K 10*— naprej poštnine prosto.
B«rg9r v Dsianica stav. 345, a. Sumavs,
Kar ne ngaja, se zameni alt denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blaea zastonj in poštnine prosto
mm*®?
v Novem Hradku fc 3, Češko
{dobaviteljica deiel. osrednjo aveie učit. društev v Češkem
kraljeat?n).
Dobiva se 2—8 metrt.v dilgih odre-ikov cefira, j£Jinaf*s*, flanel«, platsa, m^drotiska itd. Zavoj 45 m w 18 K.
najlepša kval.teta 40 m za 20 K franko, tidi polovico k -
vojev za 9, oziroma 10 K Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalai odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. 1247
Slovenci k Slovencem!
Senica & Pilih,
trgovca ¥ Šoitartfu
priporočata svojo na nova urejeno trgovino z manuiiiktor-nim, galanterijskim in špeoerijstim blagom. Spravo za šivilje, krojača in čevljarje po najnižji ceni.
Kupujefa tudi poljfhe pridelke po najvišji ceni.
Postrežba ločna ia solidna.	1241
Swoii k svojim!
Svoji H svojimi
Za siaie od--e!
Električno razsvetljavo
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga poslopja daje mali motor (1>/jPH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela Bkoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165	upravništvo „Slov. Gospodarja".
Oilefantle pozor!
Veliko zalogo S^sulJ listnega izdelka iz pristnih las od K 6'— višje, za posojilo po K —70 višje; rainih lepoti!, mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin predstave; nadalje kile Z3 dame iz pravih (domaČih) Usod K 5-— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter se priporoča
Josip Holy( i
bfiTes in diplomiraš lasulj s r
= v Brežicah ob Savi	-
odlikovan z zlato kolajno na Danaju in v Prigi.
Cene zmerne i postrežba solidna In toč ia i
Deiavfii&a za popravile
Dobro! Po geni i
Točna psatmto 1
VeHka zaloga ar. 3rag«ee-
??s&sity sre^mims in optični*/.
stvari p» vsaki ««ni.
Ml u «kriki I Hm*, mt «stati flreaofoM M 30 ¿e 3M K.
ffiU&sta remont.-on K I'M Pristno srebrna nre , T— Original cmega ara B IS*— Kuhinjska ara	4 *f—
«ndOjka, niklast» „ <i'— Poročni prstani	a S,—
Srebrne verižic	3 ST—
— v«čletna Jamgtv» —
Nasi. Osetšnger
Theod. Fshrenbacii
urar In ečaiar 447 Slaribor, aotimk» »Ha» m.
tu? «¡MU ziatatM la iríbrt.
Proda se lepa Se nova kasa. Pojasnila daje lastnik gam. Nastov peve npravništvo Slov. gospodarja. 1205
mm ^^ JS> É*1 ABL /^t ftfM ^ffi
W fffVWifvf wwww
zato inserirajte v Slov. dospodarju.
Slovenski Gospodar Šteje že malone 10.000 naročnikov. Novi naročniki se vedno oglašajo. Zato se najbolj izplača inserirati v našem listu. Posebno se obnesejo letni inserati. — Za inserate računimo od enostopne petit vrste 15 vin. ali bolj razumljivo povedano, za 1 cm2 prostora, ki ga zavzema inserat, se računi 10 vin., če se inserat enkrat natisne. *	"SSM "9H "3&G
2	kratni objavi	se	da 15% popusta
3	do 5 » »	»	» 20%
6 do 10 » »	»	» 30% »
11 do 20 > »	»	» 40%
21 do 30 > »	»	» 50%
celoletni	»	>	» 60% »
Pri vesjih m stalnih m-seratiii so cene po dogovoru.
Inserati se navadno plačujejo naprej, obilno inserentov pričakuje
Upravništvo Slov. Gospodarja.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se slrešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
m Franc Derwu$€ti©§cf mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru«
Vinogradniki pazor! Kdor potrebuje močno, trpežno smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na ptodaj ▼ veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj.	1116
I BJ? O. o ISJ» (K> tj
Štefan Kaufmai
trgovina t železniao
v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Posojila daje: na hipotekami pupilarno varni kredit po 4s/4%, na hipotekam kredit sp h in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 5%, na kinotekami kredit s poroštvom po 5'/»*/„ na osebni kredit, po 6% Eskomptiijs meaioe ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem rafenu.
Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovodi po 4%) na vložne knjižice proti štirimcseŽni odpovedi po 4'/s%> v tekočem računu po 4'/«V» oziroma po dogovoru. Rento davek plačuje posojilnica sam».

so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne.
nahajajo se v Minorifekem samostanu v Ptuju.
Uredite vloge
obrestuje se po 4 72Vo °d L oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrezo jejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da
bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago bo strankam brezplačno poštno-hranilne položnice 564	št. 118.060 in domači nabiralniki.
se dajejo na vknjižbo po o—o V* Ve i na vknjižbo in poroštvo po o1/,0/«, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno
ieD- , ■ sno.
«m
lica v
i
rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. G (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
se «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti 86 pripisujejo b kapitala 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižic® se »prejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolag« (fok konto 97.078). Ren tali davek plača posojilnic« sum.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4,/«,/t> na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57i*/« >n na osebni kredit po 6°/». Nadalje iiposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica t svsjo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ae presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilaica brezplačno, stranka plača le kolek«.
'•mjuhimi
Uradne ure
bo vsako Bredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V nradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
i« preglje sprejemajo vsak delavnik od 8.—18.
dopoldne n od 2.-6. popoldne.	6
•«mM na mt*l«k*	IuuIIm «uiMjralnlkc.
Izdajatelj in založnik: KatoHiko tiskovno drv.it vo.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.