I^itok Kovač
Pogovori s sodobniki
Leja Forštner z Iztokom Kovačem
Forstner: Ste plesalec, koreograf in plesni pedagog ter direktor in umet-niski vodja zavoda En-Knap in centra kulture Španski borci. Kako drugačno je iskanje lastnega jezika na odru od ostalih umetniških funkcij oziroma poklicev, ki jih opravljate v življenju?
Kovač: Lasten gibalni izraz in specifičen koreografski jezik sta se pri meni oblikovala v osemdesetih in verjetno izoblikovala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, z vodstvenimi funkcijami pa sem se začel resneje srečevati šele od ustanovitve stalne plesne skupine EnKnapGroup leta 2007. To pomeni, da se v meni trenutno prepletajo, dopolnjujejo in seveda včasih tudi izključujejo karakteristike in izkušnje 25-letnega umetnika z izrazitim mednarodnim predznakom in svežina mladoletnega direktorja. Prvi se skozi delo, ki se v veliki večini nanaša na skupino EnKnapGroup, predaja novim umetniškim izzivom, drugi poskuša prihodnjim generacijam plesalcev zapustiti infrastrukturo in jasno družbeno pozicijo sodobnega plesa, za katero je bila njegova generacija prikrajšana. Ustvarjanje plesnih predstav je v izjemnem okolju, ki smo ga s sodelavci vzpostavili v Španskih borcih, s katerimi upravljamo od leta 2009, in v čudovitem vzdušju, ki vlada v skupini EnKnapGroup, kot nekakšna nagrada za vsa prizadevanja in za vso energijo, vloženo v mojo pot v plesu.
Forstner: Kako človek, ki se s to umetnostjo ukvarja več desetletij, odgovori laiku na vprašanje, kaj je sodobni ples?
Kovač: Verjetno ga napoti, da poišče kak dober leksikon, ali pa na Google, jaz pa bi zainteresiranim rekel: Pridite in sodobni ples v vsej svoji raznolikosti doživite z nami! Bodisi na kateri od slovenskih predstav sodobnega plesa, ki so del rednega programa plesnih odrov, abonmaja Transferzala, festivalov in drugih dogodkov sodobnega plesa, bodisi gostujočih tujih predstav, izobraževalnih predstav, ali pa ga preprosto doživite tako, da prepotite svoje telo in osvežite duha v katerem od plesnih studiev. Zame je sodobni ples že skoraj trideset let način življenja, z vsemi vrhunci in padci, ki spadajo zraven.
Forstner: Zanimanje za sodobni ples je že v najstniških letih v vas vzbudila - ~e vas citiram - velika eminenca sodobnega plesa v Sloveniji, Ksenija Hribar. Kako se spominjate sre~anja z njo oziroma s to umetnostjo, svojih za~etkov torej?
Kovač: Treba je povedati, da se moja zgodba v plesu ni za~ela s sodobnim plesom, saj sem imel leta 1984, se mi zdi, ko sem spoznal Ksenijo in drugo generacijo PTL-jevcev, za sabo že nekaj sto javnih nastopov in turnirjev v družabnih in revijalnih plesih, kot smo jim takrat rekli. Ko sem prvi~ prestopil prag Kersnikove 4, kjer je bil takrat v prostoru zraven Kapelice vadbeni prostor Plesnega Teatra Ljubljana, sem se v trenutku soo~il s popolnoma druga~nim kontekstom plesa, dojemanjem sveta, z drugo filozofijo, kot sem je bil vajen do tedaj. To posebno vzdušje, ki se ga dobro spomnim, je imelo pridih posve~enosti, v njem je bilo nekaj misionarskega. Ustvarila ga je Ksenijina dolgoletna izkušnja dela v Londonu in mo~na želja, da izkušnjo tehnike Graham in nastajajo~ega žanra plesnega teatra prenese na doma~a, nerodovitna tla. Meni je s svojo plemenito pojavo delovala kot kraljica, ki se s svojimi vitezi subtilno, a vztrajno bori z mlini na veter.
Forstner: Kot plesalec in umetnik ste se formirali v za~etku devetdesetih let prejšnjega stoletja v Belgiji, ki je takrat postala središ~e sodobnega plesa, saj je država v njem prepoznala umetnost "nacionalnega pomena" (in jo temu ustrezno podprla). Ste se kdaj vprašali, kakšen bi bil vaš umetniški razvoj, ~e bi ostali za železno zaveso?
Kovač: Ne, na to nisem nikdar pomislil. Verjetno bi sre~al bistveno manj zanimivih ljudi, skozi svoj sistem preto~il manj informacij, manj izostril svoja prepri~anja ^
Forstner: Znanje in izkušnje, ki ste jih pridobili v letih raziskovanj v tujini, ste po vrnitvi v domovino artikulirali v izjemnem solu Kako sem ujel Sokola (1991). Z njim ste v bistvu ustvarili pojem doma~e sodobnoplesne produkcije in jo obenem že umestili v svetovni kulturni prostor, pred kratkim pa ste to zgodovinsko predstavo obnovili pod naslovom Sokol! (2013), v kateri odpirate vprašanje staranja v plesni umetnosti. Povejte nam, prosim, ve~ o tem.
Kovač: Mislim da "obnova" ni ~isto pravi izraz za formulacijo predstave, mogo~e "modulacija", vprašanje staranja v plesni umetnosti pa je defini-tivno zelo prisotno. Takole gre del najinega besedila:
"IZTOK: Poglej dejstva: zdaj imam 74 kilogramov sala, takrat sem imel 61 kilogramov mi{ic, zdaj te~em Cooperja 11:05, takrat sem {el pod deset minut, zdaj si komaj zavežem ~evlje s stegnjenimi koleni, takrat sem delal {page, zdaj splezam petke, takrat sem lezel sedemke. Ok, smu~am zdaj tehni~no bolj{e, imam pa težave s po{kodbami. Prej tega ni bilo. Zdaj imam za sabo ~ez sto neprespanih no~i zaradi otrok, prej niti ene, zdaj se žrem zaradi vsake malenkosti, ker ve~ vem, prej mi je bilo bistveno bolj vseeno.
JANEZ: Ravno zaradi vsega, kar na{teva{, bi bil Sokol ~ist druga~en, tudi ~e bi ga ponovno odigral na isti na~in kot takrat. In ravno zato je treba plesati dalje. Treba je spremenit pogled na ples. Zakaj bi bil ples edina umetnost, ki jo staranje udari? Noben slikar, pisatelj, režiser, igralec, noben skladatelj ali pevec ne neha delati pri petdesetih letih. JANEZ: Hej, ampak zakaj ne bi naredil skupine EnKnapGroup 50+, saj bo v Sloveniji kmalu veliko kadra?
IZTOK: Zanimivo, pa ve~ina jih bo nato kmalu upravi~ena {e do 300 € pokojnine, ko se bodo upokojili kot samostojni umetniki, s polno delovno dobo
Jedrt Jež takole opisuje predstavo:
"Ustvarjalna in življenjska kilometrina Kova~a, Jan{e in vseh prisotnih v projektu Sokol! je fascinantna, osupljiva. Pripeljala ju je do predstave, ki je preprosto ne smete zamuditi. Čas med originalom in Sokolom! je ~as zorenja, raziskovanja, nenehnega dela, discipline. Humor v originalni predstavi se je manifestiral skozi ironijo, kombinacijo glasbe, prizorov takrat mladostno vzdržljivega in {e vedno zahtevnega Kova~a. Humor, pronicljivost v Sokolu! sta nekaj, ~esar v plesu mladih plesalcev ne moremo zaslediti. So morda hitrej{i, ve~ zmorejo, toda žmohta let, življenja in ustvarjanja nimajo. Ne morejo imeti. Ples je po definiciji podvržen diktatu dana{njega ~asa: ve{~ina, lepota, vse preve~ in neutemeljeno opevana mladost. Kljub temu mladim ustvarjalcem ~as ni naklonjen.
Iztok Kova~, Janez Jan{a, Mateja Rebolj s celotnim opusom - {e vedno dela, in je stara ve~ kot dvainpetdeset - niso edini, ki stampe-do trenda postavljajo na glavo, na laž. V starajo~i se Sloveniji in ob bok predstavam, ki aktualnost lovijo dobesedno z za~asno zamrlim vstajni{kim nabojem, dobimo globoko bolj aktualno predstavo, ki govori o tistem, ~esar v pogromu vsakdana ni. O minevanju, staranju, ki ne prina{a samo upokojenskih problemov, ki so jih mediji polni,
temveč govori o kvaliteti, žlahtnosti, modrosti in humorju. Ga ni razpisa, strategije, ki bi zmogla zajeti to, kar gledamo v Sokolu!. Konec predstave je posnet pogovor med Kova~em in Jan{o, kjer klepetata o tem, da ples nikogar ne zanima, da je plesalcev malo, o umetni{kih pokojninah, o tem, da bi Jan{a delal sladoled, Kovač pa morda spet učil smučanje ^ pogovora ne sli{imo do konca, gostilni{ki {under ga preglasi. Konec je odprt, predstava se bo lahko nadaljevala, spreminjala, dodajala . ^ do takrat pa, lepo prosim, čim več Sokola!"
Forstner: Sokol! je nastal v sodelovanju z Janezom Jan{o, njegovi pobudi za obnovitev predstave, ki je tako rekoč manifest va{ega gibalnega izraza, pa ste se precej dolgo upirali. Zakaj?
Kovač: O smiselnosti obnove nisem bil prepričan, ker nisem čutil nobene potrebe, da bi se ukvarjal z vsebinami, ki so bile takrat močne, a preživete, in me zdaj ne zanimajo več. Kreiranje sola je osebna stvar, je vedno neki obračun s samim sabo, neka bilanca. Postopoma sem na Janezovo vztrajanje in skozi vse prepričljivej{e pogovore uvidel, da je mogoče res čas, da na novo definiram svoje plesno telo, se znova soočim z izzivom nastopanja . In ja, ko sva pri{la do novih vsebin, ki so se mi zdele aktualne, me je prepričal in sem pristal. Ampak le pod pogojem, da bo tudi on zraven na odru, saj je bil bistveno bolj zagret in motiviran kot jaz.
Forstner: Danes ste verjetno manj dinamični, kot ste bili pred dobrima dvema desetletjema, a ob dejstvu, da ste oktobra to predstavo odplesali petkrat, novembra pa vas čakajo {e {tiri ponovitve, se zdi, da vam telo {e vedno dobro služi. Vam res?
Kovač: Sokol! definitivno ni predstava, s katero bi ocenjevali stopnjo fizične pripravljenosti. V njej se seveda tudi dobro oznojiva, vendar je bil original iz leta 1991 s te plati neprimerljiv. Kot da bi se sprehodili do Šmarne gore ali pa se povzpeli na osemtisočaka. Je pa res, da sem danes dvaindvajset let starej{i in da se telo spreminja in prilagaja novim dejstvom. Mi sami smo tisti, ki odločamo, kaj od svojega fizičnega telesa zahtevamo in pred kak{ne nove izzive ga postavljamo. Meni je fizična akcija kot hrana, pa najsi gre za moj ples, ki ga gradim in raziskujem že dobrih trideset let, ali pa za razne oblike {porta in fizičnih podvigov, ki so zelo pomemben del mojega življenja. Ohranjati telo gibčno in v dobri pripravljenosti je pri meni torej neka stalnica, samoumevnost, ki se dogaja tako v plesnem studiu, na odrih {irom sveta, kot tudi v {portnih dvoranah,
na snegu, v vodi, gorah ali na zelenicah s Slovenskimi Nogometniki. Mislim, da je zelo pomembno, da telesa, ~e ga seveda ne napadejo bolezni, ne zaustavimo prekmalu.
Forstner: Sokol! je bil premierno uprizorjen v okviru dogodka Trije redi časa - 1993-2003-2013 - Za nove načine umetniške produkcije, ki so ga ob 20. obletnici svojega obstoja pripravili v zavodu Maska, da bi predstavili "nove poglede na prihodnost umetniškega in kulturnega udejstvovanja ter jo obenem kriti~no osvetlili". Kakšen je vaš pogled na prihodnost slovenske plesne umetnosti, sploh glede na to, da Slovenija nima izoblikovane politike do plesa?
Kovač: Kot dolgoletni delavec in ustvarjalec na podro~ju sodobnega plesa menim, da slovenski sodobni ples danes nujno potrebuje vzpostavitev kvalitetnega in u~inkovitega okolja za vrhunsko produkcijo in posredovanje na podro~ju uprizoritvenih umetnosti, dvig ugleda ter ve~jo dostopnost do javnih kulturnih dobrin. Zaradi ohranitve ugleda tega najmlajšega umetniškega žanra doma in v svetu ter zaradi zagotavljanja perspektive prihajajo~im generacijam mora slovenski sodobni ples vzpostaviti jasno družbeno pozicijo skozi: kontinuirano delovanje v praksi, kontinuirano delovanje v teoriji, vklju~ujo~ arhiviranje, doseganje vrhunskosti v umetniškem in produkcijskem smislu, vzpostavitev poklica sodobnega plesalca, doseganje odmevne vidnosti delovanja doma in v tujini ter skozi skrbno gradnjo ob~instva.
Korenite strukturne spremembe so nujne. Izpostaviti, spodbuditi in podpreti je treba kvaliteto in vrhunskost, vzpostaviti pogoje tudi za ve~je produkcije ter na teh temeljih zgraditi vidnost doma, jo okrepiti v svetu ter jo dolgoro~no zaš~ititi. V perspektivi je treba obuditi idejo javne institucije za sodobni ples, ki je nedavno neslavno propadla, ter vse iniciative v konstruktivnem dialogu povezati z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi.
Forstner: Medtem ko Belgija kulturo - in sodobni ples kot del te - že vrsto let uspešno koristi za lastno promocijo in ji v ~asu ekonomske krize namenja celo dodatna finan~na sredstva, pri nas še vedno nimamo niti javne institucije za sodobni ples. Kaj mislite, zakaj naša država tako vztrajno zavra~a vsakršna prizadevanja v tej smeri?
Kovač: Ko pravite država, verjetno mislite na generacije kulturnikov, politikov in birokratov, ki so se od osamosvojitve izmenjali na ministrstvu za
kulturo. Mislim, da niti ne zavračajo nujno teh prizadevanj (pod ministrico Majdo Širca in sekretarjem Stojanom Pelkom so se zgodili konkretni premiki), ampak {e vedno ne najdejo prave motivacije, interesa, da bi to marginalizirano in razpr{eno dejavnost resni~no potrdili in vklju~ili v sistem javnega financiranja. Direktno primerjanje Belgije in Slovenije je precej nesmiselno, saj gre pri obeh za preve~ druga~na izhodi{~a. Ko se je v Evropi za~enjal postavljati infrastrukturni sistem za sodobni ples, smo bili mi namre~ {e globoko v komunizmu. Belgija in razvite evropske države so vsaj trideset let pred nami in ostalimi "tranzicijskimi" državami in imajo zato tudi čisto drugačne finančne mehanizme in možnosti financiranja.
Forstner: Čeprav so vsi dosedanji poskusi za ustanovitev institucije, ki bi med drugim tudi "načrtno, sistematično podpirala plesne dogodke v tujini", propadli, je domača sodobnoplesna produkcija na evropski in svetovni sceni bolj prisotna od drugih umetni{kih zvrsti, ki imajo močno nacionalno podporo. Zakaj?
Kovač: Verjetno tudi zaradi tega, ker nam v tej situaciji drugega ne preostane. Za obstoj se moramo boriti drugače kot zaposleni v javnih zavodih, ki imajo redne dohodke.
Forstner: Pojasnite, prosim, slovenski javnosti, zakaj je pomembno, celo nujno, da dobimo t. i. center sodobnoplesnih umetnosti?
Kovač: Slovenska država je vse od osamosvojitve podpirala ustvarjalce na področju sodobnega plesa s politiko razpr{enega financiranja. Posledica tega je nastanek in obstoj {tevilnih kulturnih zavodov in dru{tev in glede na velikost države izjemno velika produkcija predstav nevladnega sektorja, kjer je slovenska kulturna politika zaenkrat na{la mesto za sodobni ples. Tudi financiranje tega sektorja je bilo v tem času zelo razpr{eno in predvsem - minorno, marginalizirano. Danes žal ne moremo mimo ugotovitve, da je ta model razdeljevanja javnih sredstev zastarel in času neprimeren. Kljub {tevilnim produkcijam; v zadnjih desetih letih namreč nastaja vse manj velikih, produkcijsko zahtevnih uprizoritev. Premalo je načrtnega stimuliranja ustvarjalnosti in kritične miselnosti s strani odgovornih pro-ducentov nevladnih organizacij, premalo je repriz. Produkcije postajajo vse manj{e, odvijajo se na vse manj{ih prizori{čih, občinstva je vse manj.
Zato menim, da je ustanovitev neke osrednje javne institucije za sodobni ples, ki je bila 2011 s strani ministrstva za kulturo že ustanovljena, leto
pozneje pa pod ministrom Turkom enostransko ukinjena, nujnost. Javna institucja za sodobni ples bi najprej morala zapolniti nekatere vrzeli pri doseganju jasne družbene pozicije sodobnega plesa, kot so: sistematična plesna vzgoja v vrtcih in osnovnih šolah, javno šolanje na srednješolski stopnji (obstaja od sezone 1999/2000), javna akademija za sodobni ples, stalni plesni ansambel nacionalnega pomena, ureditev pravnega položaja plesalca sodobnega plesa, vzpostavitev stalnega odra, stimulacija vrhunske produkcije in mednarodne izmenjave, medijska izpostavljenost, teorija, kritika, arhiviranje itd.
Javna institucija mora sodobni ples sistematično približati ljudem po vsej Sloveniji. Z vrhunskostjo in tudi z vzgojno-izobraževalnimi programi mora povečati ter negovati obisk, angažirati kvaliteten management ter sodelovati v še več mednarodnih mrežah. Skratka, vzpostaviti je treba merila, ki bodo zavezovala h kvalitetnejšemu razmišljanju in delovanju producentov in produkcij, tako v programu te institucije kot v celotnem nevladnem sektorju.
Forstner: Vas ob dejstvu, da je vaša estetika v tujini zelo cenjen brand, v katerega že vrsto let vlagajo najvplivnejši evropski in svetovni (ko)pro-ducenti, osebno prizadene, da v domovini vedno znova naletite na gluha ušesa?
Kovač: To ni čisto res, saj smo doma sofinancirani iz javnih sredstev. Ne vem, včasih je treba biti vztrajen in generacijam menjajočih se političnih odločevalcev dajati zgled z jasno in kontinuirano držo. Tako na osebni, umetniški, kot na poslovni ravni.
Forstner: Ko je domača sodobnoplesna produkcija, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja intenzivno sledila razvoju sodobnega plesa v Evropi in svetu, v novem tisočletju zašla v krizo, ste nanjo odgovorili tako, da ste leta 2007 svojo mednarodno plesno skupino En-Knap preoblikovali v En-KnapGroup, privatno repertoarno skupino s profesionalnimi plesalci. To je nekaj novega v sodobnem plesu, kajne?
Kovač: Res, vendar le v Sloveniji. V svetu je to ustaljena praksa; ko določeno mesto, regija ali država prepozna določen potencial ali kontinuirano kvaliteto, jo zaščiti in sprejme pod svoje okrilje. Za vzpostavitev kakovostnih kontinuiranih pogojev dela (tako v praksi kot v teoriji), sistematično rast plesne umetnosti, doseganje vrhunskosti, vzpostavitev poklica plesalca, doseganje odmevne vidnosti delovanja in povratek ter
skrbno gradnjo občinstva je po mojem mnenju stalni plesni ansambel edina možna pot. Kakovosten izvajalski ansambel, pa naj gre za igralski, plesni ali operni ansambel, je srce gledali{~a. Le kontinuirano, predano, kolegialno in v razvoj motivirano delovanje ~lanov ansambla znotraj umetni{kih usmeritev institucije, ki vodi tak ansambel, zagotavlja rast kolektiva in vzpostavlja pogoje za vrhunskost na dalj{i rok. Pomembno je, da z ansamblom lahko ustvarjajo najprodornej{i doma~i in povabljeni tuji koreografi, ki letno pripravijo dogovorjeno {tevilo novih kreacij in vzpostavijo repertoar na vrhunski ravni. Ustanovitev takega ansambla na nacionalni ravni bi bil zagotovo zgodovinski trenutek v razvoju slovenskega sodobnega plesa, ki bi opredelil in zaznamoval obstoje~e stanje, hkrati pa prihodnjim generacijam ponudil temelj za sistemati~en razvoj.
Forstner: Prebrala sem, da je va{a vizija, da bi "skupina EnKnapGroup postala nacionalno pomembna, da bi postala ambasadorka slovenske kulture", pa tudi, da razmi{ljate o ukinitvi skupine. Kaj od tega drži?
Kovač: Skupina EnKnapGroup je bila ustanovljena poleti 2007, kot odgovor na dvanajstletno projektno delovanje, ko sem na avdicijah {irom sveta izbiral plesalce za vsako predstavo posebej. S stalno skupino in repertoar-nim delovanjem smo vpeljali za domače razmere nov način razmi{ljanja in delovanja v plesu, ves čas pa sem imel pred sabo imperativ, da s to gesto tlakujemo pogoje za nastanek nacionalnega ansambla za sodobni ples. EnKnapGroup je zasebna iniciativa in je zaradi finančnih omejitev smiselna le do takrat, ko se pojavi nacionalni ansambel, kdor koli ga že vodi. Takrat se vsa produkcija pod okriljem zasebnega zavoda En-Knap vrne na projektni način delovanja.
Forstner: Zaenkrat je va{a največja produkcija s skupino EnKnapGroup nedvomno Ottetto (2012), "enkratni plesno-glasbeni in multimedijski dogodek, izhajajoč iz Okteta skladatelja Igorja Stravinskega". Kaj lahko poveste na{im bralcem o nastanku in sporočilu te predstave?
Kovač: Leta 1923 so 16-minutno kompozicijo Oktet Igorja Stravinskega v Parizu razumeli kot skladateljevo slabo {alo. Na premierno izvedbo, ki jo je dirigiral sam Stravinski, se je občinstvo odzvalo s splo{no nejevero in z neodobravanjem. Čista strukturalna kompozicija enega najpomembnej{ih glasbenih imen 20. stoletja, vizonarja, revolucionarja in glasbenega enfanta terribla je napisana za nenavadno kombinacijo pihal in trobil ter brez vsakr{nih čustvenih vsebin ali pripovednih elementov.
"Hladno, prosojno in pikantno kot skrajno suhi šampanjec", kot je glasbo Okteta opisal sam Stravinski, sem s pomo~jo muzikologa Gregorja Pompeta in dirigentke Žive Ploj Peršuh razstavil, analiziral ter nato rekonstruiral in vizualiziral. Oktet sem privzel, kot da bi to glasbeno delo Stravinski po naro~ilu napisal za ples. V Ottetto sem poleg osmih glasbenikov in dirigentke vklju~il še pet plesalcev in skupino vizualnih umetnikov. Iz razli~nih zornih kotov smo raziskovali aktualne odnose vklju~enih umetnikov do tega izjemnega glasbenega dela. Ob živahnih skupnih sekvencah pomenijo ti razli~ni odzivi razširitev pri~akovane izvedbe originalnega dela, ki ima zdaj 8-delno strukturo za 14 izvajalcev. Skupina EnKnapGroup v predstavi razvije specifi~en gibalni vokabular, ki temelji na analizi partiture posameznih inštrumentov v Oktetu, ki ga v živo izvaja zasedba slovenskih glasbenikov ansambla Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Predstava, v kateri vizualni elementi - projekcije, scenografija in svetloba - igrajo klju~no vlogo pri njeni prostorski ozna~itvi, to devetdeset let staro glasbeno delo in njegov pomen prerešeta s pogledom ustvarjalcev tega trenutka ter ga, po besedah kritikov, prikaže kot še danes zelo relevantnega in aktualnega.
Forstner: Izjemno se mi zdi, da ste z Ottettom odigrali že vsaj petnajst mednarodnih gostovanj. Kakšen pa je bil odziv doma~ega ob~instva?
Kovač: Mislim, da nam je z Ottettom uspelo ustvariti celovito delo, ki ga je tudi na najve~jih plesnih festivalih in odrih, kot je na primer dvakrat razprodani kultni Hebbel Theater v Berlinu, izjemno dobro sprejela tako strokovna plesna in glasbena sredina kot tudi števil~nejše lai~no ob~instvo doma in v tujini. Predstavo v Španskih borcih znova napovedujemo za 19. in 20. januar 2014.
Forstner: V svoji bogati plesni karieri ste ustvarili številne odmevne in nagrajene koreografije za oder pa tudi ve~ kot deset koreografij, na osnovi katerih so nastala krajša ali daljša filmska oziroma video dela. Kot pravite, so plesni filmi za vas "privilegij". Zakaj?
Kovač: Vsi naši filmi so nizkoprora~unski in vsi so bili odlikovani z doma~imi ali mednarodnimi nagradami. Snemani so praviloma na "eksoti~nih" industrijskih lokacijah mojih rodnih Trbovelj in ustvarjajo dodatno vrednost naši osnovni dejavnosti, ki je produkcija plesnih predstav, na katere se filmi praviloma referirajo. Tudi zato nam verjetno doma~i in tuji finan~ni sponzorji, partnerji in podporniki te naše dejavnosti praviloma zaupajo. In tako je že vse od za~etkov, od sredine
devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem brez kakih posebnih težav za svoj prvi film Narava Beso k sodelovanju pritegnil belgijsko (BRTN) in slovensko nacionalno televizijo. Od takrat mi je zaradi odličnega sprejetja naših filmov, spleta okoliščin, izjemnih sodelavcev v vseh teh letih, vedno znova potrjene kvalitete in petnajstletnega sodelovanja z režiserjem Sašom Podgorškom filmska dejavnost resnični privilegij, ki se mi je v življenje prikradla spontano in nepričakovano.
Forstner: S Sašom Podgorškom sta nazadnje sodelovala pri ustvarjanju plesnega filma Vashava, ki je nekakšen hommage vašim rodnim Trbovljam. Povejte nam, prosim, kaj več tudi o tem.
Kovač: Film Vashava je tik pred zaključkom, dokončali ga bomo še letos, ni pa še določeno, kje bo premierno prikazan. Posvetilo Trbovljam so vsi najini plesni filmi do zdaj, saj so nama nudile izjemno okolje, da sva skozi dvajset let evidentirala neko silno zanimivo obdobje te doline, to je postopno propadanje dvesto let stare tradicije rudarstva, konec neke industrijske epohe.
Vashava pa je rekviem. S tem filmom se od Trbovelj poslavljava, tako kot se je med snemanjem Vashave rudarstvo dokončno poslovilo od te doline. Čustvene reakcije klenih mož, ki so iz roda v rod ponosno dedovali svoje "vzvišeno" poslanstvo večnega spuščanja v temo in dvigovanja na svetlobo, so bile srhljive. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje doživel nekaj tako globoko žalostnega, neko kolektivno praznino, ki je parala čas.
Večino lokacij, na katerih smo v zadnjih dvajsetih letih snemali filme Narava Beso, Vrtoglavi Ptič, Dom Svobode, Kaj bos počel, ko prideš ven od tu?, Vašhava in številne druge dokumentarne filme in filme, ki so del predstav, je namreč zob časa že dokončno izbrisal z obličja zemlje. S propadom rudnika je padla še zadnja metafora Trbovelj moje mladosti, zato je Vašhava rekviem. Še zadnjič smo vstopili v prostore, kjer se je nekoč opravljalo konkretno fizično delo, in jih naselili z našo energijo, še zadnjič ustvarili spoj na videz nezdružljivega, da bi dokončno potrdili svojo identiteto.
Forstner: Kako pomembno je okolje, v katerem plesalec odrašča, za gradnjo njegovega lastnega gibalnega izraza? Kako je rudarsko okolje komunističnih Trbovelj ''zaznamovalo'' vas?
Kovač: Zame je odraščanje v Trbovljah in vse, kar je s tem povezano, eden ključnih vplivov na moj ples. Takrat se je razvila neka osnovna fizičnost,
ki se je pozneje s {tevilnimi tehnikami in stili plesa razvijala v lasten gibalni izraz. Takole gre besedilo iz na{e didakti~ne uspe{nice Pozor hud ples!, ki si jo je v Sloveniji ogledalo že okoli 8000 gledalcev:
"Gib ne nastane iz ni~ - Gib plesalca je zaznamovan z odra{~anjem
-	Ne izhaja le iz njega samega, temve~ iz celotnega okolja, v katerega se rodi in ki ga v temelju zaznamuje - Tudi za vsako umetni{ko pot je potrebno izhodi{~e - Le mo~an izvor energije lahko proizvede odmevno reakcijo.
Trbovlje - Industrija - Surovost - Vra~anje - Odgovori - Umiritev
-	Ni~ - Vse - Dom - Nežnost - Zemlja - Podzemlje - Knapi - Gib ne nastane iz ni~.
Spoj ruralnega okolja in izku{enj evropskih metropol - Vrtoglav in omamen - Odtujen in osamljen.
Svet rudarjev je svet formalnih in moralnih pravil, ki ustvarja lastno izolirano izku{njo.
Sodobni ples je svet formalnih in moralnih pravil, ki ustvarja lastno izolirano izku{njo. Lastno izolirano izku{njo, ujeto v telo.
Želja - Misel - Svoboda - Naklju~je - Hotenje - Sila - Disciplina
-	Gib na robu - Antigravitacija - Lasten gibalni jezik - Samosvoj gibalni izraz."
Forstner: Pogosto poudarjate, da so Trbovlje va{ "naravni Hollywood". In v Hollywoodu vedno nastaja kaj novega. Kaj lahko v prihodnosti pri~akujemo od vas?
Kovač: Obuditev rudarstva v Trbovljah in odcepitev od Slovenije.
Ustanovitev stalne plesne skupine 60+ z upokojenimi slovenskimi
plesalci sodobnega plesa.
U~enje telemark smu~anja na Novi Zelandiji.
Jadranje okoli sveta.
Osvojitev evropskega prvenstva z umetni{ko reprezentanco Slovenski nogometniki.
Smeh.