Štev. 36. Leto LXIV.
V Ljubljani, 11, septembra 1924, Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-Mljatve je poiiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo UdruienJa Jugosl. Učiteljstva - Poverjenlštvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna št*V. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst i« plačati po Din 2*50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11. W7.
Potek IV. državne skupščine UJU v Dubrovniku 24., 25. in 26. avg. 1924.
SIJAJNI SPREJEM JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DUBROVNIKU. — POZDRAVI 0FICIALN1H ZASTOPNIKOV. — POZDRAVI KATOLIŠKE IN PRAVOSLAVNE DUHOVŠČINE. — ČLANSTVO SE JE DVIGNILO ZA 19 NOVIH DRUŠTEV IN 1000 NOVIH ČLANOV. - NA HRVATSKEM NAD 400 NOVIH ČLANOV. — NAD 2/s VSEGA UČITELJSTVA JE ORGANIZIRANEGA V UJU.
Dubrovnik v svečani obleki.
Dubrovnik se je odel v svečano obleko. Na vsaki hiši plapola jugoslo-venska državna zastava v pozdrav učiteljskim gostom - zborovalcem. Župan mesta Dubrovnik je izdal poseben oklic v obliki velikega plakata, ki je bil nabit po mestu, v katerem poziva prebivalstvo. da čim impozantnejše in dostojnej-še sprejme učiteljske goste pod svoje strehe ter jim napravi bivanje v Dubrovniku čim prijetnejše. Temu se je tudi občinstvo v polni meri odzvalo, tako da je bilo vse učiteljstvo prav dobro preskrb" ljeno glede prenočišča in prehrane, za kar gre posebna pohvala pripravljalnemu odboru s predsednikom okrajnega učiteljskega društva v Dubrovniku tov. Miho K u s i j a n o v i č e m na čelu.
Oklicni plakat, ki je bil nabit po vsem mestu je imel sledečo vsebino:
»Gradani! Sa svih strana velike otadžbine naše, iz hiljaáu domova pro-svete poliječu ovih dana misli k nama, na obalu Jadrana, u sunčani Dubrovnik, a dneva 24., 25. i 26. o. mj. jedna zajednička odgojna, rodoljubiva i staleška misao skupiče u našem gradu čuvare naše narodne svijesti, prosvjete i čovečanstva, jugoslovenske učitelje, da tu. na tlu hi-Ijadugodišnje slobode, kao predstavnici napretka i odgoja slobodnoga i jedinstve-noga naroda, Srba, Hrvata i Slovenaca raspravljaju i riješavaju zadatke škole i prosvjete.
Naš grad je malen, on je daleko od središta države. Samo je osobita ljubav cijeloga naroda i napose ljubav njegovih prosvjetitelja za naše more i slavni grad pod Srdem, njemu mimo red obratila pažnju i mimo ostale gradove odabrala Dubrovnik za zborište Kongresa Udruže-nja Jugoslovenskih Učitelja.
Svijesni pažnje i časti, što ih svojim pohodom našem gradu izkazuje najzname-nitije i najrasprostranjenije udruženiie naše Kraljevine, svi mi koji se ponosimo neocenjivom vrijednošču, ljepotom i ča-stoljubivošču staroga i današnjega Dubrovnika, svi mi pozdravljamo drage goste, braču našu i sestre iz dalekih krajeva naše zemlje, kad se okupe u našem gradu.
Oni če sobom donijeti ljepotu svojih gordih planina i mirisnih šuma, svojih rodnih polja i punth njiva, ljepotu bučnih rijeka i tihih jezera, bogatstva i sirotmje, radosti i stradanja, mučnih tjelesnih i umnih napora zemlje naše. Oni če ovdje zateči drugu ljepotu: Uz čar našega neba i mora našega, uz vidik borova i pem-
presa. palama i ruzmarina. nači če ljepotu što je izgradiše stari naši. grad naš i spomenike njegove, nači če i bratsko poštovanje i susretanje, bratsku ljubav s naše strane.«
Velika udeležba iz vse države. — Mnogo posebnih vlakov.
Že v petek so dohajali posebni vlaki iz Bosanskega Broda, ki so dovažali učiteljstvo iz cele države. Dogodila se je tudi mala nesreča, da je skoči? eden teh vlakov iz tira. a osebne nesreče ni bilo nobene pri tem glede osobja. Poleg rednih vlakov so došli štirje posebni vlaki. Mnogo gostov je došfi'o tudi s pa-robrodom iz Sušaka, med njimi vodstvo slovenske delegacije in povečini vsi slovenski delegati. Med potjo so si ogledali Šibenik in Split, kjer jih je povsod Sprejelo tamošnje učStelJstvo in jim razka-zalo znamenitosti. Vsega je bilo nad 3000 udeležencev, učiteljic in učiteljev, članov UJU, ki so prihiteli na skupščino.
Razpoloženje je bilo v obče najboljše. Pripravljalni odbor dubrovaokega učiteljskega društva je preskrbel za vse ugodnosti in je imel vse priprave za skupščino krasno organizirane. Udeleženci so preje(i'i posebne znake, po katerih so se spoznali medsebojno in jih je spoznalo občinstvo.
Posebna pozornost časopisja do učiteljske skupščine.
Veliko pozornost je posvečalo učiteljski skupščini tudi časopisje. V posebni izdaji je izšel »Dubrovački 1 i s t«, ki je tudi v svoji redni izdaji posvečali! mnogo pozornosti učiteljski skupščini in prinašal iskrene članke v pozdrav jugoslov. učiteljstvu. Svečano iz-danje »Dubrovaokega lista« je izšlo v obliki brošure, ki ima poleg zgodovinskih, zemljepisnih in kulturnih podatkov tudi krasne slike panorame Dubrovnika. Govori pa posebno o prosvetnih prilikah v Dalmaciji. Istotako je izšel v svečani obliki in izdaji »P o k r e t«, glasilo »UJU — Poverjeništvo Split«, ki posveča svojo pozornost posebno vprašanjem, ki so aktualna na prosvetnem polju in ki so prišla na dnevni red skupščine. Tudi »Slog a« 'pozdravlja učiteljstvo na uvodnem mestu. List »Narodna S v i-j e s t« prinaša uvodnik pod naslovom »Dobro došli!« izpod peresa nekega učiteljskega abiturijenta ter se peča tudi z drugimi vprašanji dnevnega reda učiteljske skupščine. V obče so se vsi srb-
ski in hrvatski listi, tako lokalni in večji vnanji bavili z zborovanjem jugosloven-skega učiteljstva v Dubrovniku in somu posvečali posebno važnost z ozirom na narodno in državno edinstveno vzgojo mladine in naroda. V tem ozira je bilo učiteljstvo prijetno presenečeno, napram lanskemu kongresu v Ljubfijani, ko je »Slovenec« opsoval vnanje goste.
Nekateri udeleženci so si že v soboto ogledali Boko Kotorsko in so nekateri Od teh napravili celo izlet na Cetinje in Lovčen.
Seja Glavnega odbora UJU
V nedeljo, 24. t. m. zjutraj ob 8. uri je otvoril predsednik UJU g. M. Stan-kovič v gledališki dvorani sejo glavnega odbora UJU, ki je pripravka materijal za popoldansko delegacijo.
Od poverjeništva UJU — Ljubljana so bili navzoči tov.: Jelene, Gnus, To-mažič. Iv. Dimnik in Dostal. V daljšem nagovoru je predsednik UJU poročal o dellu Udruženja v preteklem poslovnem letu. Omenil je načrt, da se postavi v Beogradu »Jugoslovenski dijaški dom«. Nadalje je opozoril na namen ministra pravde, odnosno ministrskega sveta, da izvede revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi učiteljstva. Daljša debata se je razvila po iniciativi srbskega deta članstva glede eventualnega pozdrava ministru prosvete dr. Korošcu. Ker so nekateri člani pledirali za tak pozdrav, so pojasnili slovenski člani glavnega odbora svoje stališče in je poverjenik ravnateflj Luka Jelene izjavil, da slovenska delegacija absolutno ne more priznati stališča, da se je resor ministrstva prosvete oddal stranki, ki se še nikdar ni izkazala kot prijateljica šolstva in prosvete. posebno pa ne učiteiij-stva, v katerem ozira ima dosedaj stranka zelo težko preteklost, iz tega ozira bi bila slovenska delegacija prisiljena, ako se to izvede, da zapusti v znak protesta skupščino med tem glasovanjem in se povrne k sodelovanju šelle po glasovanju. Slovencem se je pridružila velika večina ostalih delegatov.
Manifestacija za narodno in državno edinstvo.
Po seji Glavnega odbora se je vršila manifestacija za nacionalno in državno edinstvo po mestu. Učiteljstvo se je zbralo na trgu pred mestnim obzidjem pod Pilama. Poleg učiteljstva se je zbra-
lo na trgu tudi meščanstvo, tako da je bilo zbranih do 7000 manifestantov na prostoru. Na tem trgu je pozdravil goste predsednik učiteljskega društva za Dubrovnik g. Miho Kusijanovič. Nato so se razvile povorke, na čelu z narodno in državno zastavo ter godba, odkoder so odšli manifestanti v mesto. Občinstvo je burno aklamiralo učiteljstvo.
Manifestanti so odšli pred Gunduli-čev spomenik, kjer je govori? predsednik UJU, g. M. Stankovič ter položil v imenu UJU pred spomenik venec z državnimi trobojnimi trakovi. Godba je zasvi-rala nacionalno himno, učiteljstvo pa je vzklikalo narodnemu in državnemu edin-stvu. Navdušenje, ki je zavladali'o, je bilo nepopisno. Občinstvo je sipalo cvetje na učiteljstvo.
Posebno ginljiv prizor je bil pogled na staro Dubrovčanko v bogato z zlatom okrašeni narodni noši. ki je s sož'-zami v očeh sipala cvetje z balkona in vzklikala manifestantom ter pozdravljala manifestante z robom državne trobojnice, ki je visela na balkonu. Do viška je prikipeio navdušenje, ko je stopila na stol in je dvigala obe roki ter navdušeno vzklikala učiteljstvu.
Manifestanti so nato odšli, vzklikajoč narodnemu edinstvu, državi, kralju itd. pred spominsko ploščo, ki je poleg gledališča ob mestnih vratih vzidana v spomin padlim junakom za svobodo. Po-vorka je krenila do zgodovinskega mestnega pórtala, kjer je vzidana v mestno obzidje spominska plošča z nastopnim napisom: »Večna slava drugovima Cve-tanu Jobu - Bužušiču, Josipu Dimoviču, svetlim uzorima žrtvovanja oslobodje-nju i ujedinjenju jugoslovenskog naroda. Dubrovačka omladina. Vidoydan 1923. — Imenovana junaka, Dubrovčana, sta padla kot vojni žrtvi v dobi svetovne vojne za časa upora vojne mornarice v Kotoru. Tu je prvi govoril predsednik UJU g. Milutin Stankovič. ki je položil pred ploščo na čast žrtvam venec UJU z narodnimi trakovi. Za njim je imel pred ploščo navdušen govor zastopnik Orju-ne in Sokolstva. dalmatinski učitelj Ante Bartulovič. Oduševljenje je bilo nepopisno in godba je impozantno dvignila situacijo. Nekaj nenavadnega je bil za slovensko učiteljstvo tretji govornik, katoliški duhovnik Don Niko Dživanovič, ki je v visoko nacionalnem in patrijotič-nem govoru slavi poznane in nepoznane žrtve za osvobojenje ter slavil srbsko
LISTEK.
t Jakob Dimnik.
Umrl je mož!
V ponedeljek 1. septembra v zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po Ljubljani vest, da tovariša ravnatelja Jakoba Dimnika ni več med živimi. Kruta neizprosna Usoda je brezobzirno zavrla njegovo nadaljno življensko pot ter mu je s koščeno smrtonosno roko zastavila utrip njegovega blagega srca na po-vratku iz Rogaške Slatine v Ljubljano.
Njegovi življenski podatki.
Z Vodnikom bi lahko zapel: Rodila me Sava, Ljubljansko polje. Luč sveta je zagledal 3. avgusta 1856 v Jaršah pri Ljubljani. Po dovršenih štirih razredih takratne normalke in štirih gimnazijskih razredih je vstopil na ljubljansko učiteljišče, kjer je leta 1879. položil zrelostni izpit. Prvo učiteljsko mesto je nastopil J. julija istega leta v Tunjicah pri Kamniku, služboval je nadalje v Šmarju in na Igu pri Ljubljani, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nato 10 let v Postojni, kjer si je poiskal življensko družico iz znane Kraigherjeve rodbine in odkoder je bil imenovan leta 1891. za stalnega učitelja
na II. mestno deško petrazrednico. Leta 1902. je bil premeščen na I. mestno deško šolo na Ledini, kjer se mu je poverilo začasno šolsko vodstvo, leta 1903. pa je bil imenovan za stalnega šolskega voditelja in nadučitelja na tej šoli, na kateri je skupno služboval do upokojitve 22 let. Poleg te šole je vodil še obrtno nadaljevalno šolo za mehanično tehnično obrt in trgovsko gremijalno šolo. Dolgih 45 let je žrtvoval Slovenskemu narodnemu šolstvu, zajedno z drugimi je čakal in dočakal boljše socialne pozicije učiteljstva na podlagi pragmatike. ni pa mu bilo usojeno, da bi se vsaj nekaj časa veselil novih priboritev...
Njegovo organizačno, prosvetno in javno delovanje.
Pokojni Jakob Dimnik je bil s srcem in dušo učitelj. Visoko je cenil in spoštoval svoj stan ter posvetil vse svoje življenske sile za njegov razvoj, pro-cvit in ugled. Že v Postojni se je posvetil organizaciji učiteljstva na temelju narodnih in naprednih načel ter je deloval na tem polju dosledno in požrtvovalno do svojega poslednjega diha. Bil je močan steber naše organizacije, kateri je posvetil vse svoje duševne sile. Našemu stanovskemu glasilu »Učiteljskemu Tovarišu« je bil marljiv urednik skozi
dolgo dobo 10 let od leta 1894. do leta 1903., a že poprej in tudi pozneje njegov stalni sotrudnik. Dolga leta je bil upravni odbornik bivše Zaveze jugoslovenskih učiteljskih društev. Z velikim zanimanjem je sledil in sodeloval pri vsakem stanovskem pokretu in razvoju. Stal je ob zibeli skoro vseh naših stanovskih in gospodarskih inštitucij, kjer moramo zlasti omeniti »D r u š t v o za zgradbo učiteljskega kon-v i k t a«, ki mu je od njegovega početka kakor mravlja marljivo zbiral prispevke, doneske, darila in članarino. Bil je načelnik nadzorstva Učiteljske tiskarne od njenega začetka, ki ga šteje med svoje soustanovnike. Skozi dolgo dobo let je bil predsednik Ljubljanskega učiteljskega društva, kakor tudi funkcijonar raznih naših stanovskih organizacij: Vdovskega društva. Jubilejne samopomoči, Narodne šole, Učiteljske hranilnice in posojilnice, Slovenske Šolske Matice itd.
Vidimo ga med prvimi sotrudniki »Zvončka« in Gabrškove Knjižnice za mladino. Leta 1895. je spisal staršem in vzgojiteljem knjigo »D o -mača vzgoja«, leta 1907. je ustanovil mesečnik »Domače ognjišče«,
ki mu je bil urednik. V svrho izboljšanja domače vzgoje je prevedel Trunkovo delo Staršem šolske mladine. Nadaljna dela njegova so: D o m o -znanstvo v ljudski š o 1 i, S1 a -voj in Ljudmila,. Mali šolski besednjak, Kralj Peter I. Osvoboditelj in Kralj A1 e k -s a u d e r. Bil je marljiv sotrudnik pri »Popotniku« in »Naši Bodočnosti«. Daljšo dobo je bil odbornik Slovenske Matice.
Njegovo šolsko strokovno, pedagoško stanovsko učiteljsko organizačnf delovanje je bilo širom znano, doma in tudi drugod. Zaradi njegove dosledne vztrajnosti in izredne marljivosti je bilo to njegovo delo visoko cenjeno in častno priznano. Bil je č a s t n i član Postojnskega učiteljskega društva in Zaveze ju-goSlov. učiteljskih društev. Hrvatski pedagoški književni zbor v Zagrebu ga je imenoval za svojega pravega, Z e m s k y U s t r e d n i S p o-lek J e d n o t Učite 1 s k y h vKral. C e s k 6 m pa za dopisujočega člana. Bil je skozi več let zastopnik staršev mestne občine ljubljanske in podpredsednik višjega šolskega sveta.
Toda njegovo delovanje ni bilo omejeno samo na šolo in našo organizacijo, agilna njegova neumornost je našla
vojsko in Sokolstvo, ki je doprineslo ne-oporekljivo mnogo na žrtvenik naše svobode. Med vzMikanjem in prepevanjem so se na to manifestanti razšli.
Delegacijsko zborovanje.
Popoldne ob 17. uri se je vršilo delegacijsko zborovanje Glavnega odbora UJU in delegatov iz cele države. Delegati so se ugotovili in zabeležili so se vsi navzoči. Zborovanje se je vršilo v prekrasni dvorani dubrovniškega mestnega gledališča. Delegacija je utrdila dnevni red za glavno skupščino prihodnjega dne, izvolila potrebno število tajnikov in članov posameznih odsekov. Delegacija se je razdelila na odbore, in sicer: 1. odbor za predloge, 2. odbor za revizijo uradniškega zakona, 3. odbor za »izveštaj«, 4. odbor za finance, 5. administrativni (verifikacijski) odbor, 6. izvolile so se tri sekcije za teme, ki so na dnevnem redu, 7. izvolili so se tajniki, ki bodo vodili zapisnike.
Brzojavno je pozdravilo slovesnost v Surdulici in so se vršile razprave in priprave za glavno zborovanje, ki je napovedano za naslednji dan.
Volitev članov odsekov in odborov.
Kot zastopniki v razne odbore so izmed slovenskega učiteljstva prišli sledeči: Za tajnike skupščine: Šetinova Anica, Drago Hude in Ivan Dimnik; v administrativni odbor: Josip Rajšp; v odbor za predloge: Anton Gnus, R. Do-stal, Barle. M. Engelman; v odbor za teme: Ivan Tomažič, za nastavni plan in Luka Jelene za »religijsko nastavo«; v odbor za uradniški zakon: Ivan Dimnik; v finančni odbor: Mirko Fegic.
Prijateljski sestanek na Pilah.
Zvečer se je vršil prijateljski sestanek na vrtu na Brsaljah. Po tej situaciji sodeč se je organizacija v prošlem letu zelo konsolidirala in močno dvignila.
GLAVNA SKUPŠČINA DNE 25. AVGUSTA 1924.
Točno ob osmih je brila v ponedeljek 25. avgusta gledališka dvorana nabito polna učiteljstva. Došlo je zelo mnogo učiteljev in učiteljic, ki prvi dan niso imeli opravka pri skupščini, a so prišli, da prisostvujejo glavni skupščini. Skoraj eno uro pred otvoritvijo je že bila dvorana dubrovniškega gledališča nabito polna. Dubrovniško občinstvo je napolnilo vse lože in hodnike in mnogo ljudi je moralo oditi, ker v dvorani ni bilo več prostora.
Skupščino je otvoril predsednik UJU g. Stankovič, ki je posebno pozdravljal Dubrovnik -kot simbol vseh onih idej, kateremu učiteljstvo služi. Ideje, katerim učiteljstvo služi, so vklesane v zgodovini Dubrovnika. Solidarnost in sloga vseh delov naše države je naš ideal, ki je pa tudi temelj in predpogoj kulture in civilizacije. V Dubrovniku je vklesana ideja svobode in to je tudi naš ožji ideal, da se osnovno šolstvo osvobodi. Delo na reformiranju duše našega naroda je prvo naše delo. Vprašanje učiteljstva in šolstva je najvažnejše vprašanje države.
POZDRAVI JAVNIH ZASTOPNIKOV.
Pozdrav kralju in predsedniku vlade:
Skupščina je nato brzojavno pozdravila N j. V e 1. k r a 1 j a Aleksandra,
kar je bito sprejeto s posebno burnim aplavzom. V tem je došel brzojavni pozdrav predsednika vlade g. Ljubo D a -
v	i d o v i č a , ki ga je predsednik preči-tal, na kar je skupščina sklenila brzojavno se tudi zahvaliti predsedniku vlade.
Častni gostje na skupščini:
Posebno pozornost so vzbujali izredni gosti, ki so došli na skupščino, med njimi: Za ministrstvo prosvete g. Zika Radosavljevič. b i s k u p Dubrovnika g. dr. Marčelič. g e -rent mestne občine g. dr. No-veillier, veliki župan g. dr. Peter Grisogono, pravoslavni svečenik g. Bošto Mitrovič, zastopnik pravoslavne cerkve trg. gosp. Nikoia Babič. prosvetni inšpektor za s r e d n o nastavo g. Josip Čičin, prosvetni inšpektor za osnovno nastavo g. Anton Musta-hinič, zastopnik profesorskega U d r u ž e n j a g. Peter Radoničič, za umetnost g. prof. Marko Murat, za trgovsko zbornico g. Milo-rad Medini, bivši minister, univerzitetni profesor iz Beograda g. Ivan Gjaja, za s topni ka č e h o -sl o vaškega učiteljstva: Dr. Jaroslav Mollenka, prof. prava na gosp. šoli v Taboru in Julka Haecklova. učiteljica gosp. šole v Chrudinu.
Pozdravi zastopnikov korporacij:
Kot prvi je pozdravil skupščino veliki župan g. dr. Peter Grisogono. ki je v svojem nagovoru posebno povdari? tež-koče pred skupščino. Pozdravil je zbor, ki predstavlja v sebi ujedinjene pijonifje kulture iz cele države. Posebno ga pa veseli, da zboruje učiteljstvo v Dubrovniku radi morja, ki nam odpira svet in ki ga zna ceniti le oni, ki ga je videl. To morje je naš ključ v svet.
Predsednik občine Dubrovnik gosp. dr. Neuveillier: Dubrovnik se veseli te dni, da ima v svoji sredi učitelje, ki so tolmači vseh naših potreb narodu in mladini. Drugo veselje je to. ker se je sešlo učiteljstvo ravno v Dubrovniku, jugoslovenskih Atenah, kjer je bil kraj našega Gundulioa in drugih naših velikih kulturnih mož. Tretje naše veselje je nad tem, da nas hoče po zbranem učiteljstvu slišati ves naš narod od Triglava do Vardara. kateremu recite samo eno: da naj nas vzljubi mladina in narod z našimi morjem.
Bivši minister beograd-ski univerzitetni profesor g. Ivan Gjaja: Pozdravlja v imenu beograd-ske univerze. Na žalost smo učitelji višjih šol daleč zaostali za vami, ki slavite danes vaš IV. kongres, ko mi šele čakamo na I. Vi nam dajete zgled. Dve metodi dela sta: ena je mnogo govoriti in nič delati, in druga, ki malo govori in temveč dela. Med drugo spadate tudi vi. Šest let že govorimo, če smo en narod;
vi	pa delate na tem, da bomo en narod, ker hočete, da v dejanju postanemo en narod in ste že dokazali, da smo en narod. Vendar smo že daleč od zaželenega smotra. Drugo imamo še knjigo danes v Dubrovniku, drugo v Zagrebu, drugo v Beogradu. A naša omladina je že na pravem potu, ker jo vodijo v tem oziru dobre roke. Čete mladine se po tisočih množe k narodnemu edinstvu; ona že zavrača stare meje in tradicije; ona ko-
polja tudi drugod v širši javnosti. Že leta 1896. ga vidimo v občinskem svetu ljubljanskem, kamor ga je postavila takratna narodno-napredna stranka, kjer je deloval kot občinski svetnik dolgih 25 let. Tukaj se je udejstvoval kot načelnik šolskega odseka in kot referent v raznih komunalnih vprašanjih. Enako dolgo dobo je bil član kuratorija višje dekliške šole. mestnega dekliškega liceja in slovenske trgovske šole. bil je nadalje tudi član šolskih odborov za trgovske in nadaljevalne šole. To njegovo splošno javno delovanje ni moglo ostati neopaženo, zato je bil odlikovan na najvišjem mestu z redom sv. Save.
¡Pokojni Jakob Dimnik je bil stara poštena kranjska korenina, ljubeznjiv, iskren tovariš, neumoren, kadar je bilo storiti komu kaj dobrega. Nešteta so bila pota in intervencije svojim tovarišem. Pri vsem pa ga je vodilo načelo, da naj ne ve levica, kar daje desnica.
Pokojnikova poslednja pot.
Miren, spokojen je ležal doma na postelji, obkrožen od vencev, šopkov in rož, ki jih je tako ljubil. Žar voščenih sveč mu je razsvetljeval bledo plemenito lice. Pa so prihajali drug za drugim njegovi tovariši, znanci in prijatelji ter ljubljena in ljubeča šolska mladina, da se
raka naprej, pred nami. Popotovanje mladine in učiteljstva — delo v tem pravcu bo zasiguralo našo bodočnost, ker bo vzljubilo našo domovino. Medtem, ko se stari prepirajo in pogajajo, se izza horizonta vzdiga nov naraščaj, ki poreče starim: Mi smo se že zedinili, ker se nismo samo pogajali!
Predsednik profesorskega U druženja g. Peter Radoničič: Mi smo zaeno umetniki in delavci", ker pretvarjamo žive duše v ljudi. Tako vstaja novo pokolenje s širšim obzorjem, ki mu bo domača gruda enako mila in draga, kakor zadnje. Jstrsko selto. Mladina vstaja z enim enotnim horizontom. V, tem duhu hočemo skupno delovati z vami. da to dosežemo in v tem duhu vas pozdravljam v imenu profesorskega Udruženja Dalmacije.
Pravoslavni svečenik g. Boško Mitrovič: Prišli ste iz raznih strani na obalo svojega Jadrana. Prišli ste na morje, o katerem ste govorili deci v šoli, na ono morje, na katerem so se borili naši dedi. Prišli ste v slovanske Atene — Dubrovnik. Dovolite, da tu izrazim globoko spoštovanje enemu od najboljših in najsposobnejših stanov v naši državi. Vojska Belega Orla je zrušila meje, ki so nas ločile in je osvobodila našo zemljo, a država je šele stvorjena in ne še urejena. Ne bomo jo uredili »z milom in tudi ne s šilom«, le prosveta jo bo uredila, vi učitelji jo boste uredili, vi zaorjite brazde, zaorjite jih v duhu ŠFrossmayerjevem. S tem se oddolžite milijonom padlih junakov za domovino, junakom, padlim za svobodo. Prosimo, da trebite vse zlo seme nesloge in sejete v te brazde edinstvo. slogo in zavest, s tem si postavite sebi največji spomenik v državi.
Katoliški škof Dubrovnika g. dr. Marčelič: Nisem vas pozabil.
Povgm vam samo eno ali dve stvari iz srca. Vi ste bodočnost naše države. Upoštevati morate dva faktorja: »Kar Bog da in sreča junaška!« Niso junaki samo oni, ki branijo domovino samo z mečem, temveč tudi oni, ki branijo domovino s prosveto in to ste vi, ki vas pozdravljam! (Ginljivo je bilk) gledati sivolasega starčka, ki je s solzami v očeh govoril učiteljstvu, katero je njegovo iskrenost vračalo z burnim aplavzom).
V imenu ministrstva prosvete je govoril g. Žika Radosavljevič. Povdarjalo se je. da še nimamo enotne knjige v državi, a y ministrstvu se še bolj pozna, da še nimamo enotnega šolskega zakona v državi. Radi tega je situacija v prosveti talko neenotna. Želeli bi, da se s pomočjo sodelovanja vseh pride čimprej do enotnega šolskega zakona SHb, V tem pravcu je učiteljstvo storilo svojo dolžnost, sodelovalo je pri načrtu, ki ga je pozneje pretresal Glavni Prosvetni Savet, ministrstvo prosvete in ministrstvo za izjednačenje zakonov. Sedaj se je učiteljstvo že lotilo drugega dela. t. j. dela na enotnem učnem načrtu, ki je na dnevnem redu današnje skupščine. Zakon brez učnega načrta je nič. Ta da šele zakonu pravo življenje. Žalostno je, da učenec iz enega dela države ne more prestopiti v šolo na drugem delu, brez škode, radi našega načrta. Zelja ministrstva je. da prejme vse predloge od učiteljstva. Podajam pa na drugi strani izjavo: da si ministrstvo prosvete jie želi borbe in boja s silo, kakor je učiteljska in naj se nihče ne boji nobene osebe v ministrstvu prosvete. ki ga naj smatra za urad. a ne za partijskega eksponenta.
Z velikimi ovacijami je bil sprejet tudi pozdravni govor g. Jaroslava M a -1 e n k a , delegata češkoslovaškega učiteljstva.
(Dalje prih.)
Delovanje „Slomškove zveze" v službi denunciantstva.
»Slomškova Zveza« je izdala na svoje člane oklic, ki naj zbere material za preganjanje stanovskih tovarišev, članov UJU. Oklic se glasi sledeče:
Članom in članicam »Slomškove zveze«!
Da moramo varovati pravice svojih članov, potrebujemo zanesljivih informacij, zato Vas prosimo, da nam v najkrajšem času podaste v interesu učiteljstva informacije v sledečem:
1.	Ali so se Vam pod bivšim režimom zgodile kakšne očividne krivice?
2.	Navedite imena vseh onih, ki so Vam povzročali na katerikoli način krivice, Vam grenili življenje v kraju in delo v šoli.
3.	Svetujte nam. kako bi se popravila event. Vam storjena krivica!
4.	Podajte na,m točno sliko o razmerah na šolah Vašega okraja, n. pr. o nad-številnih razredih, drugod pa o prenapolnjenih. o šikaniranju učiteljstva po lo-
kalnih faktorjih; dalje nam poročajte o tem. kje bi bili naši učitelji posebno potrebni, ter o Vaših upravičenj]? in utemeljenih željah.
5.	Stavite nam tudi event. predloge o poživitvi »Slomškove zveze«.
6.	Obračajte se o kotnpetenčnih zadevah le na osrednji odbor »Slomškove zveze«.
7.	Obvestite nas tudi o tem, kako in na kakšen način uvajajo tu in tam politiko v šolo!
8.	Naznanite nam tudi imena tovarišev in tovarišic, ki sicer niso pri nas vpisani, pa se jim je vkljub temu zgodila morda kakšna očividna krivica.
Naša krščanska zavest nam veleva, da moramo pomagati vsem. ki so pomoči potrebni!
V Ljubljani, dne 4. avg. 1924.
Veri, vzgoji, pouku! »Slomškova Zveza« v Ljubljani.
Osrednji odbor »Slomškove Zveze«.
Učiteljska omladina.
—uč Podporno društvo za učiteljski naraščaj si je nadelo važno nalogo, podpirati naše učiteljiščnike za časa študij. Revnim in marljivim gojencem bo preskrbelo stanovanje in prehrano brez-
plačno ali vsaj po znižanih cenah. Društvo pa bo moglo nuditi izdatno podporo le tedaj, ako mu bo pristopilo dosti članov, ki imajo srce za revne in podpore najbolj potrebne učiteljiščnike. Vabimo vse prijatelje šole in učiteljstva, da pristopajo v obilnem številu k podpornemu
poslove slednjič od njega, da ga poškro-pe in se klanjajo njegovemu spominu. Izmed premnogih poklonjenih vencev in šopkov navajamo nastopne: domače rodbine, sorodnikov bratov Dolničar, rodbin Kraigherjeve, dr. Žerjav-Lavren-čičeve, Maierjeve, UJU poverj. Ljubljana, upravnega sveta in nadzorstva Učiteljske tiskarne, osobja Učiteljske tiskarne. gremija trgovcev, inšpektorja g. dr. St. Beuka. učit. zbora 1. mestne deške šole itd.
V torek 2. septembra ob 5. uri popoldne so dvignili njegovo truplo, da izroče materi zemlji, kar je njenega. In kakor bi hotelo nebo sočustvovati z žalostjo rodbine, tovarišev, znancev in prijateljev. ki se jih je zbralo v ogromnem številu k poslednjemu slovesu, je lilo vso žalostno pot tja do groba. Zadnje spremstvo so mu dali razen obilega števila tovarišev, tovarišic, šolske mladine in ostalega občinstva zastopniki raznih oblastev, korporacij in društev, med drugimi delegat ministrstva financ g. dr. K. Š a v n i k . v imenu mestne občine ljubljanske g. dr. L. P e r i č. za Demokratsko stranko g. minister n. r. dr. G. Žerjav in narodni poslanec gosp. prof. Jos. R e i s n e r. dalje g. inšpektor dr. St. B e u k, zastopniki Sokola in raznih prosvetnih in gospodarskih društev in orga-
nizacij. Omeniti moramo tovariško požrtvovalnost mnogih naših tovarišev, ki so prišli iz jako oddaljenih krajev: Maribor, Loški potok. Rogaška Slatina itd. Zastopana je bila tudi neodrešena domovina. Pred hišo in na Martinovi cesti se je poslovilo s pretresujočimi žalostinkži-mi od pokojnega učiteljstvo z oddelkom pevskega zbora Glasb. Mat. pod vodstvom tov. F. J u v a n c a. Ob odprtem grobu mu je govoril zadnje slovo višji šol. nadz. tovariš Engelbert Gangl: Dragi prijatelj Jaka!
Na kraju, kjer se tajnostno združujeta dva svetova, ti govorim v slovo poslednjo besedo. Govorim ti v slovo to skromno besedo v imenu vseh. ki si služil z njimi istim vzorom, v imenu tiso-čev tovarišev in tovarišic naše domovine. ki so te poznati in cenili!
Komaj si po dolgih letih dela za šolo in stan stopil v častno zasluženi pokoj, se je nagnila tvoja pot v objem ljubljene domače zemlje, da se nemoten od viharjev življenja vekomaj umiriš in oddahneš.
Bil si mož dela. ki veljajo zanj v polni meri Gregorčičeve besede: »Življenje naj bode ti delaven dan!« Tvoja deloljubna moč ni našla utehe zgolj v šolskem delu, nego je iskala in dobila uveljavljenja tudi zunaj nje povsod, ka-
mor te je pozvalo in postavilo zaupanje in povelje tovarišev in prijateljev.
Kdo preštej število njih, ki si jih vzgajal in učil vsa dolga teta po vseh službenih svojih krajih! Danes se vsak od teh s hvaležnim srcem sklanja nad tvojo gomilo In šola, kjer ti je bl'o zadnje tvoje službeno mesto, ostane vidna priča pravilnega pojmovanja in izvrševanja stanovskih in službenih dolžnosti slovenskega učitelja!
Svojemu vzvišenemu pokliicu si bil vdan z vso dušo in si se z vsemi svojimi moralnimi močmi od prvih let učiteljeva-nja do zadnjega diha boril za pravice, za ugled, svobodo, čast in dobro ime učiteljskega stanu. Neprecenljive so tvoje zasluge, ki jih je tvoje vztrajno in požrtvovalno delo pridobilo našemu učiteljstvu. V organizaciji tega stanu, zlasti na gospodarskem in dobrotvornem po-prišču. bomo vedno s spoštovanjem in hvaležnostjo izgovarjali tvoje ime.
V najhujši dobi nacionalnih bojev si s ponosom poudarjal svoje slovensko pokolenje. Ko je marsikdo kftonil pod pritiskom razmer, si ti ostal zvest sin svojemu narodu! To ljubezen do zemlje in naroda si netil in gojil v tisočih src. kakor si dvigal ponos do stanu in vero v pravico in resnico v nas vseh. ki smo bili tvoji tovariši in prijatelji!
društvu. Letna članarina za redne člane je 60 Din, ki se plača lahko tudi v mesečnih obrokih. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Radi blagega namena, ki si ga je nadelo društvo, so dobrodošli tudi .poljubni prispevki podpornih članov. Prijave članov in prispevke je pošiljati na »Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani« v roke g. blagajnika Fr. Jerana. ravnam tel j a Akademskega kolegija. Ljubljan, Kolodvorska ulica 22. Ker je zadeva nujna, prosimo, da se člani v obilnem številu čimprej priglasijo._
Vestnik meščanskih šoi.
—c Osemrazrednice in meščanske šoJe. V poslednjem času se vse bolj množijo prijave železniških uslužbencev za izpit na meščanskih šolah v svrho uvrstitve v III. kategorijo uradništva. Ti ljudje prihajajo navadno nepripravljeni in niti ne vedo. da morajo položiti izpit iz vseh obveznih predmetov. \Posledice so jasne. Da se jim izognejo, so taki kandi-datje »pogruntali« komodno pot. V velikem številu polagajo namreč sedaj tozadevne izpite na naših osemrazrednicah v Trbovljah in drugod. Pri tem se sklicujejo na spodaj navedeni razpis generalne direkcije. Ta navaja med šolami, ki so z ozirom na uradniško uvrščevanje enake nižjim srednjim šolam, tudi »višje pučke škole«. Prosvetni oddelek za Slovenijo je seda'j pojasnil in ugotovil neupravičenost prej omenjenih izpitov v odloku z dine 30. julija 1924, št. 12.62S. Dotično mesto se glasi: Železničarji se menda sklicujejo na odstavek 2. razglasa generalne direkcije državnih železnic, z dne 27. marca 1924, br. 9836. ki pa po jasnem besedilu velja saino področju bivše pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo. Omenjene »više pučke škole<. niso naše osemrazrednice, temveč osnovne in meščanske š e pod enim vodstvom, to kar imenuje § 18. zakona z dne 2. maja 1883, drž. zak. št. 53. »Občo osnovno in meščanslko šolo«. Take šole je pri nas odpravil razpis višjega šolskega sveta z dne 30. avgusta 1919, št. 12.834, predzadnji odstavek, ki se je v vseh primerih izvršil. Dalje pripomi--njam, da mora po razpisu bivšega ministrstva za uk in bogočastje z dne 13. julija 1916, št. 22.035, odpustnim izpitom odraslih na osnovnih šolah prisostvovati tudi Okrajni šolski nadzornik. — Za to pojasnilo smo prosvetnemu oddelku prav hvaležni. Dotični voditelji naj izpitne kandidate primerno pouče in jih obvarujejo poznejših neprilik. Društvo učiteljev meščanskih šol je opozorilo na to nepravilnost tudi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, ki gotovo že tudi pozna najnovejši odlok ministrstva pro-svete z dne 2. julija 1924. O. N. br. 11.896. Ta odloča, da je štirirazred-n a mešč. šol'a v zadevah uradniškega ranga enakoveljavna dovršeni štiri-raz redni srednji šoti i. Ne verjamemo, da bi železniška uprava hotela svoje uradništvo 3. kategorije rekrutirati iz osnovne šole. To bi bila tudi krivica z ozirom na one uradnike 3. kategorije, ki so res dovršili nižjo srednjo šolo ali štirirazredno meščansko šolo.
Izpolnil si nalogo svojega življenja, in Ljubljansko polje, ki ti je stesalo zibelko, ti je odprlo tudi poslednji dom. kamor te sedaj izročamo, da večnost dopolni. kar si je časnost zaslužila!
Prijatelj in tovariš, počivaj sladko v večnem sinu! Mir in pokoj tvoji duši in tvojemu pepelu!
Pfodonosno je bilo dolgoletno življenje in delovanje tovariša Jakoba Dimnika. Kaj je bil on svojemu stanu, šolstvu in napredni slovenski javnosti, občutimo šele sedaj ko ne biva več med nami. Ob njegovi gomili plače neutofJaž-na vdova ga. Josipina roj. Kraigherjeva, njegovi sinovi, Ivan. Slavoj in Stanko, prva dva znana naša tovariša, tretji inženir in hčerka Radica. Poleg rodbine, ki ga bo pogrešala, stojimo ob grobu tudi njegovi tovariši in strmimo za vr-zeljo, ki jo je napravila pokojnikova smrt. Pogrešale ga bodo naše gospodarske organizacije, pri katerih je aktivno sodeloval do poslednjega s svojimi umestnimi, pametnimi in treznimi nasveti. Naj bi bila njegova smrt seme naraščajoči mladini, da bi zrla v pokojnikovem neumornem, doslednem in marljivem delovanju svetal vzor svojega življenskega pravca!
Počivaj v miru. dragi tovariš!
Lahka Ti bodi domača gruda!
—a—.
Splošne vesti.
— Učiteljska imenovanja v Sloveniji. Kralj je podpisal ukaz o imenovanju šdlsk,ih upraviteljev in učiteljev na osnovnih šolah v Sloveniji. Imenovani so za upravitelje v Ljubljani: Repovš Friderik na I., Polak Janko na II.. Pristovšek Fran na III-Škulj Fran na IV., Grčar na barjanski osnovni šoli. — Za stalne učitelje na deških osnovnih šolah v Ljubljani so imenovani: Baje Makso na 1., Silvester Fran na II.. Lav-rič Karel na IV.. Flere Fran naV„ Recelj Alojzij na V., Klavora Hinko na VI.. Be-nič Mauricij na VI., Saršon Pavel na III,. Polak - Kraševec je imenovana za upraviteljico na l. dekliški šoli v Ljubljani, Slatnar-Vičič na isti šoli za učiteljico, na III. dekliški šoli pa Trampuž Lucija, Ka-linger E. je postala suplentinja. Korban Josip, šolski upravitelj v Ihanu. Čenčič Julij, upravitelj v Kamniku. Rupnik Marija, upraviteljica v Kamniku, Keržič Fran za upravitelja v Dobrepoljah; Ka-linger Olga za učiteljico v Tržiču; Lam-pret Fort. za upravitelja v Borovnici; Čuk Fran za upravitelja v Dolskem; Bensa Andrej za učitelja na Ježici; Go-stič Flor. za upravitelja v Sostrem; Lav-renčie Alojzija in Munda Ivana za učiteljici v Sostrem; Likar-Einšpiler za učiteljico v Škocijanu pri Turjaku; Orel Ivana za učiteljico v Šmarju; Štrekelj Ivan za upravitelja na Vrhniki; Zupančič Elizabeta za učiteljico v Mokronogu. — Za šolske upravitelje so imenovani: Pečnik Josip v Veliki Dolini. Jurko Vid v Dolu. Lebar Fran v Hrastniku, Lunder Hermina istotam. Plavšak Robert v Trbovljah, Bučar Alojzij v Trbovljah-Vode, Zavrtanik Ljudmila za učiteljico istotam, Lapornik Ana za upraviteljico v Trbovljah. Miselj Ana za učiteljico v Dolenjem Logatcu. Vrezec Avrelija za učiteljico v Gorenjem Logatcu, Šifrer Egi-dij za upravitelja na Breznici. Križman Emil za upravitelja na Planini pri Semiču, Borštnik Srečko za učitelja v Novem mestu. Jurjevčič Marija za učiteljico v Celju. Novak Franja za učiteljico v Št-Petru !(Sav. dolina). — Za upravitelje so imenovani: Canjko Avgust v Svetini, Vrečar Rajko v Žalcu. Golob Josip v Vuzenici, Rosenštein Ferd. v Št. Petru pri Mariboru, Bregant Henrik v Rušah, Mejovšek Radov. v Slivnici pri Mariboru. Černigoj Slavko pri Sv. Križu pri Slatini. Šprager Ferd. v Beltincih, Verteš v Fokincih. — Za učitelja v Laj-tersbergu-Krčevini je imenovan Lovše Ivan, za učiteljico istotam Ravnihar Antonija; v Limbušu za učiteljici Robič Ivana. Fabijan Terezija. Za upraviteljico v Ptuju Luknar Marijana, za učiteljico v Studencih Predikaka - Drobnič, Čuček Josip za učitelja v Poljčanah; Lipaj Ven-del za upravitelja v Prosenjakovcih, Ločnik Amalija in Logar Ana za učiteljici v Slovenski Bistrici, Pogrujc Alojzij za upravitelja v Hajdini. Šterk-Jurca za učiteljico istotam; Sel Ivan za upravitelja v Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Gulin Milka in Mervič Dora za učiteljici na okoliški šoli v Ptuju; Maisel Josipina za učiteljico v Rogaški Slatini; Blazin-šek za upravitelja v Zibiki; Zmrzlikar K., za učiteljico v Šmartnem ob Paki; Stres Fel. za učitelja v Prevaljah; Pin-terič za učitelja v Tvrdkovi; Kok(?t Ferd. za upravitelja pri Sv. Petru pod sv. Gorami; Kokot-Bradaška za učiteljico istotam — Za šolska upravitelja sta imenovana: Šafarič Fran pri Sv. Križu pri Ljuy tomeru; Karbaš Fran v Ljutomeru. Bur-nik Marija je .imenovana za učiteljico na pomožni šoli v Mariboru; Petrovič Si-mon_ za upravitelja pri Dev. M. v Brezju; Šket Marijana za učiteljico v Framu; Firm Štefan za upravitelja v Hočah. — Za veroučitelja na gluhonemnici v Ljubljani je imenovan Viktor Šega.
— Imenovanja na meščanskih šolah. Imenovani so: Fakin Anton, učitelj na deški meščanski šoli v Ribnici za stalnega strokovnega učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski šol! v Ljubljani; Potočnik Pavla, učiteljica na deški meščanski šoli v Šoštanju, za stalno strokovno učiteljico I. skupine na I. mestni dekliški šoli v Ljubljani; Lampe Ivana, učiteljica na meščanski šoli na Jesenicah. za stalno strokovno učiteljico I-skupine na meščanski šoli na Jesenicah; Hočevar Makso, učitelj na meščanski šol! v Krškem in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, za ravnatelja na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani. — Na osnovni šoli v Podgradu je imenovan za stalnega učitelja Al. Poni-kvar. doslej šolski upravitelj v Babinem polju. — Upokojen je Česnik Drago-tin. upravitelj na Rakeku.
—	Imenovanja na ljubljanski univerzi. S kraljevim ukazom so bili imenovani na ljubljanski univerzi za izrednega profesorja indo-evropske filologije na mo-droslovni fakulteti dr. Karel O š t i r . na tehnični fakulteti za izrednega profesorja eksperimentalne fizike dr. Valentin K u š a r in za izrednega profesorja organske kemije dr. Marij R e b e k.
—	Na znanje gospodi činovnicima. Ministarstvo narodnog zdravlja odobrilo je predlog uprave banje Ilidže, da činov-nici i oficiri sa svojim porodicama imaju povlasticu od 50 pošto na stanovanju i osvjetljenju u banjskim hotelima. Gospoda činovnici i oficiri mogu se od sad koristiti ovom povlasticom, koju do da-nas nisu imali. — Uprava banje Ilidže.
—	Učiteljski otroci. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da učitelji, v kolikor imajo za svoje otroke primernih šol v naši državi, ne smejo pošiljati svojih otrok na študije drugam, ker bi bila učiteljem v tem slučaju odvzeta draginjska doklada, ki jo prejemajo za svoje otroke.
—	V kratkem izideta novi knjigi: »Zgodovinska čitanka« namenjena učencem višje stopnje osnovne šole 15 Din in »Osnovna v i j o 1 i n s k a šola« za učiteljišča, glasbene šole in slične zavode 50 Din. Obe knjigi imata že predaprobacijo.
—	Odlikovanja prosvetnih delavcev. Na predlog prosvetnega ministra je odlikovan dr. Franc K o v a č i č, profesor na mariborski bogoslovnici. z redom sv. Save 3. vrste, Gustav V o d u š e k, šolski nadzornik za brežiški okraj pa z redom sv. Save 4. vrste.
—	Učiteljski dom v Mariboru. Daroval je v spomin pokojnega ravnatelja Jak. Dimnika tovariš Anton Hren, nad-učitelj v Studencih pri Mariboru 25 Din z geslom: »Umrlemu delavnemu tovarišu Jak. Dimniku v spomin in vsem, katerim sta naš stan in dom pri srcu, v posnemanje.« — M. Kožuh, blagajnik.
—	Himen. Gospod Zvonimir Brat-kovič. učitelj v Mariboru, se je poročil z gospodično Meri Smerdeljevo, učiteljico iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Za Učiteljski konvikt. V počešče-nje spomina blagopokojnega ravnatelja tov. Jakoba Dimnika Beti in Miroslav Pretner Din 100 in Rudolf Horvat Din 50. — Srčna hvala!
—	15-godišnjica kluba hrvatskih književnika i umjetnika u Osijeku bit *če
3. okt. 1924, pa če toga dana biti u Osijeku sastanak članova i prijatelja Kluba, a članovi-slikari priredit če veliku izlož-bu slika. Za želje ti je. da sastanak književnika i izložba uspije u svakom pogledu. pa da se što intenzivnije poradi za hrvatsku i slavensku kulturu. I nečlano-vima, koji su prosvjetni radnici, pristup je slobodan i dobro im došli!
—	35-Ietnico mature obhajajo tovariši C i zel j Miško (Maribor),, Ig l ar Fr. (Ribnica na Poh.), iCranjc Jožef (Šmartno ob Paki), Kurbus Tomo (Slivnica pri Celju). T e r č a k Jožef (Šmartno ob Paki) in Zacherl; Franjo (Ljutomer) dne 4. oktobra t. 1. ob priliki sadne razstave v Šmartnem ob Paki. Na veselo svidenje v lepi Savinjski dolini.
—kpl Vsem šolskim vodstvom! Izšla je knjiga H o m a n »Somatologija in toigijena« I. del. Ona šolska vodstva, ki imajo v svojih knjižnicah že Homan »Somatolcgija in higijena« II. del, si naj naroče potom poštnine proste dopisnice še I. del.
—	Zahvala. Trgovec z urami in zlatnino g. Ivan Pakiž iz Ljubljane je daroval namesto venca svojemu svaku gosp. Turku Valentinu, trgovcu v Novem kotu, za revne učence tukajšnje šole znesek 100 Din, za kar se mu podpisani naj-topleje zahvaljuje. — F. Wigele, šolski voditelj v Loškem potoku.
—	V založništvu knjigarne Goričar & Leskovšek v Celju je izšlo: Brinar Jo" sip, Domoznanstvo za osnovne šole. Zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cena vez. knjigi 20 Din. »Domoznanstvo« podaja učencem osnovnih šol v jedrnati obliki opis Slovenije (za 4. šol, leto), zemljepis Jugoslavije (za 5. šol. leto) in 44 metodično vzornih slik iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brinarjevo »Domoznanstvo« nadomešča torej kar tri različne učbenike ter je potemtakem cena knjige (20 Din) izredno nizka. Šolska vodstva dobe na vsakih 10 izvodov en izvod zastonj. Isto založništvo je izdalo: Brinar Josip, Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja. Cena vezani knjigi 24 Din. — Knjigarna Goričar &. Leskovšek v Celju.
—	Odobrena knjiga. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo knjigo »Matematične tabele«, sestavil prof. Ivo Tejkal, založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kot pomožno knjigo za tehnično srednjo šolo in vse obrtne strokovne šole.
—	Petinpetdesetletnica mature. Upokojeni šolski ravnaitelj g. tov. Anton Le-ban v Stični na Dolenjskem praznuje 55-letnico svoje mature na učiteljišču v Gorici. Izmed svojih tovarišev-maturan-tov je edini še živ. Star je 75 let. Učiie-Ijeval je večinoma na goriškem Krasu, deloma tudi na Štajerskem. Svetovna vojna ga je pregnala v Stično. Anton Leban je znan pedagoški pisatelj iin so-trudnik vseh naših listov. Čestitamo!
Nasilja novega režima.
—na Centralizem, kakor še nikdar.
Svoječasno je višji šolski svet hotel prevzeti provizorična imenovanja v svoj delokrog, da bi enotno in hitreje razporedil provizorično učiteljstvo Po vsej Sloveniji. Nastal je velikanski krik in vik v vrstah klerikalcev, češ, da se jemlje vse pravice okrajnim šolskim svetom in se uvaja kvarni centralizem v šolsko upravo. Sedaj je dr. Korošec, kot prosvetni minister, prenesel pravico teh imenovanj celo na ministrstvo (minister PribiČevič jih je prenesel na šefe pro-svete), da šef prosvete v Ljubljani nima pravice imenovati niti novincev. Tako so klerikalci, ki so se prej tako strastno borili proti centralizmu, postali sedaj sami najstrastnejši centralisti in uvajajo v šolstvo sistem, ki bo v resnici na kvar hitri in točni administraciji.
—na Iz ministrstva prosvete poroča »Slovenec« št. 205, z dne 7. septembra 1924: Za okrajnega šolskega nadzornika v Kranju _ je imenovan Rudolf Pečjak, razrešen je pa dolžnosti nadzornik Vili-bald Rus. — S tem dejanjem je bilo izvršeno nasilje, ki ga klerikalci nikakor ne bodo mogli zagovarjati. Dr. Korošec se je vdal fanatičnim strankarjem, ki ga bodo speljali v položaj, ki mu samemu ne bo prav ljub napram srbski politični javnosti. Intrige zoper nadzornika Rusa bodo kmalu razkrinkane. Vsekakor se klerikalci niso upali nastaviti za nadzornika v Kranju Vidra z 12 službenimi leti. kar so prvotno nameravali. Pečjak se je prvi vsedel na nesigurni stolec. druge še prosjačijo za nadzorniška mesta, a se jih večina brani, ker se sami čutijo nesposobne za to in ker dobro vedo, da bo kmalu prišel čas, ko bodo šli — kakor so prišli.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom učiteljske samopomoči.
V letu 1924. imamo tri smrtne slučaje, in sicer: Baša Milka 26. junija 1924, Grilc Gabrijel iz Studenca 11. avgusta 1924 in Dimnik Jakob iz Ljubljane 1. septembra 1924. Za te smrtne slučaje — 89. do 91. — prejmejo člani v teh dneh položnice z zneskom Din 6.50 — zakonski pari z dvojnim zneskom — katerega naj nam prav kmalu nakažejo. Posebno pa prosimo vse zamudnike, ki dolgujejo še za prejšnje smrtne slučaje, da v tem mesecu poravnajo vse zaostanke; na dopo-slanih položnicah bodo zaostanki prišteti gornjemu znesku.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski okraj 1340 Din; učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. 200 Din; učiteljstvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (Majhen Ivan, nadučitelj, Pauscha Ana, Pohar Sonja. Vobovnik Jelica, učiteljice a 10 Din) 40 Din. — Za Ganglov kamen je daroval g. ravnatelj Fran Voglar v Mariboru 20 Din; z zadnjič izkazanimi 9176 Din = danes 9196 Din. Iskrena hvala! Vrnili ste se s počitnic, mislite zopet na naš »Učit. dom«! Nabirajte! Darujte! — M. Kožuh, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 20. septembra t. 1. ob 10. uri na deški šoli v Slovenski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zadnjega zapisnika. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Poročilo delegatov:
a)	pokrajinske skupščine v Krškem,
b)	glavne skupščine v Dubrovniku. 4. Slučajnosti. Udeležba obvezna za vsakega člana.
Razno.
ISTORIJA RUČNOG RADA KOD SRBA.
U Aleksincu u Srbiji održan je od 1. jula do 7. avgusta o. g. ferijalni učiteljski tečaj za ručni rad Podmladka Društva Crvenog Krsta nia kome je su-delovalo 54 učitelja(-ice) iz cefle Jugoslavije. Povodom toga rad sam ovde iz-neti istoriju ručnog rada i njegovu sud-binu kod Srba.
J oš dok se ovia stvar nije ni teorijski raspravljala po pedagoškim časopi-sima srpskim našao se jedan oduševljen pristaliaa ideje uvod en j a ručnog rada u škole a to je g. Mihajio Valtrovič. profesor arheologije na Velikoj Skoli u Beogradu i čuvar Narodu og Muzeja koji je putujuči radi raaaičnog cilja po severnim državama Evrope opazio pokret i ostva-renje ideje ručnog rada te je po povrat-ku svome u Srbiju oduševljen ovom idejom kao vladin poslanik (jedne je poslanike imenovao viladalac a druge je birao narod na izborima) 1871. g. podneo Narodnoj Skupštini opširen predlog o učeničkim radionicama uz osnovne šlko-le. Iz toga opširnoga predloga u čijem se prvom delu nalatzi deo o važnosti i koristi ručnog rada iznosimo ovo: »Usta-novljenje radionica, rukovanje njima, uopšte svu brigu o njima, treba u svoje ruke da uzme opštinia, pojedini patrioti ili društvo složeno od patriota. Pogreš-no bi bito ostaviti to sve vladi, pošto opština ili društvo u pojedinim krajevi-ma bolje poznaju prilike u njima, bolje poznaju sposobnosti stamovništva, bolje znaju koja bi Tadnja za njih bila korisna prema opštoj tražnji i prema zsa rad nu-znom gradivu.
Opštine ili društva — u kojima po drugim zemljama ima članova od raznog znanja, zanimanja i stafleža, sklonila bi učitelje svoje da o trošku opštinskom ili društvenom za vreme šk. odmora u ko-joj varoši ili na selu kod valjanog kak-vog majstora izuče onaj zanat koji je opština rada da zavede radi telesnog rada u školi.
U Dansfcoj in u Prajskoj društva za širenje telesnog radia u školama udese o šk. odmoru 6—8 nedeftjne kurseve za nekoliko učitelja, i za jedan ili više zanata u jedan mah. Tako bi se moglo udesiti i u nas. Društva se ta dalje staraju o na-bavci nužne grade za rad o nabavci nuž-nog alata, pregleda i modela i o razprodaji dačkih radova. Učitelj za trud svoj ima naročitu nagradu. Učenci kod plate gradivo zadrže izradenj posao svoj kao svojinu, inače imaju samo neki deo od prodajom dobivane sume, koja opet ide u fond za održanje radionice i umnoža-vanje zanata u školi. Broj članova društva za širenje tellesnog rada u školi ne-ograničen je a svaki član mesečnim ulo-gom potpomaže cilj društveni. Društvo u odredeno vreme svake godine čini iz-ložbu od u školi izradenih radova, a doc-nije i od domačih radova, kad otpočnu ti radovi po kučama da se rade. Nastavu u telesnom radu valjalo bi n,a nekim rae-stima brojem i izborom zanata tako udesiti, da se njome mogu koristiti i oni učenici iz srednjih škola koji bi imali naročitu volju za izvesne radove i koji bi hteli da im se sasvim odadu.
Od radova zanatskih, koji se u danskim i nemaokim školama izučavaju, mogli bi se neki u nas zavesti po selima, a neki samo po varošima; a mogli bi se dodati novi koji odgovanaju naš o j potrebi i prilici. Radovi su ovi: 1. Pletenje od sJame i pruča. Izraduju se sitnlje i krupnije stvari, potrebe za kuču i podes-ne za prodaju, kao kutije, kotairice, še-širi i t. si. 2. Rezanje tankom testericom. Od rendisanih tankih daščica izraduju se •azne stvari za domaču potrebu, kao: mali ramovi za slike, za ogledala, kutije, ¡nastionice i si. 3. Deljanje od drveta. Ovaj bi rad mogao biti nastanak prošlog rada. On bi obuhvatio izradu raznih sitnih alatljika za ženske i miuške poslove, izradu sitnijeg oruda domačih kao: ka-šika, varjača. preslica, vretena i si. 4. Gradenje četaka večih i mainjih od svinjskih čekinja, konjske dlake i krutih biljaka. 5. Stolarski rad. On upoznaje ičenika sa upotrebom stolarskog alata i obuhvata izradu stolica, sandučiča, or-¡nančiča, čiviluka, stoflica, i slionih ma-njih domačih potreba. 6. Strugarski rad, koji obuhvati gradenje zastruga, čanaka : drugih drvenih potreba u kuči i inače. i, Radovi od debele hartije koričare obu-
hvataju izradu večih ali manjih kotarica, kutija, povez knjiga i slično.
Uz izbor nabrojenih radova pojedina bi društva ili ustanove prema mesnim uslovima zavodile i druge radove, koji bi se ili tičali veče domače udobnosti i bo-ijeg očuvanja zdravila ili bi ipoglavito išli na jači razvitak domače radinosti.
Telesni rad u školi po mnjenju mo-me, treba da se obazre još i na vaspita-nje domačeg života. Na taj cilj treba da upozna učenika sa onim što je bolje i probitačnije po život u drugim krajevima otadžbine naše; treba da ga nauči prisvajati u odelu. kučnom nameštaju. aiatu i si. Sve ono što mu može poslužiti na bdi je zdravlje. na olaksicu u poslu kak-vom i na udobniji život u kuči.
Uveren sam da bi se i u nas osetile one iste blagodetne posiledice, koje se osečaju u zemljama u kojima je ovaj predlog u punoj meri ostvaren. Dobili bi vremenom veštije i okretnije zanatlije, veštije i naprednije domačine i umanjili bi bedu sirotinje po izvesnim krajevima otadžbine, koji su inače bogati raznim predivom, od kojega dosada gotovo ni-kakve hasne po opšte blagostanje ne umemo da vučemo.
U interesu opšteg i domačeg na-pretka bilo bi dalje, obazreti se i na ženske škole, pa i u njima zavoditi onakove ručne radove koji odgovaraju ženskom zadatku u kuči i van ove u ljudskom društvu.«
Predlog ovaj nije bio u ono vreme u Skupštini primljen i otišao je u grob-nicu dobrih nada — u arhivu valjda i zbog toga što je dolazio od zvaničke strane. Za dugo se nije višo čulo o ruč-nom radu u školama. Jovan Miodragovič kao predavač pedagogije u niškoj uči-teljskoj školi osim propisanog gradiva uneo je u svoja predavanja i odeljak >pod imenom »Tehničko vaspitanje« te je ovim predavanjima upoznao i ako samo teorijski i svoje dake o važnosti i koristi ručnog rada u školi.
Sreten M. Adžič, umirovfljen upravitelj učiteljske škole kao državni pito-mac u Nemačkoj gde je izučavao ure-denje zavoda za slepe, u Lajpcigu se upoznao sa idejam ručnog rada i svršjo je kurs za ručni rad. 1886. g. napisao je knjižicu: »Ručni rad u muškoj školi suvre-meno pedagoško pitanje«. Ovo je prva knjiga na srpskom jeziku o ovom pitanju kojom se knjigom ovo pitanje kod Srba i pokrenulo k njoj iznosi važnost i korist ručnog rada kod Srba istorija ručnog rada i savremeno stanje u pojedinim zemljama. Kada se vratio natrag u Srbiju on je bio prvi apostol širenja ove ideje. 1888. g. V. učiteljska skupština do-nese ovakovu rezolluciju: »Učiteljska skupština misli da današnja osnovna škola ne sprema decu za praktičan život sem ostaloga i zato, što se slabo brine o tome, da deci otvara volju za rad i razvije njihove telesne moči. Zato Učiteljska Skupština misli, da bi trebalo raditi na tome, da se što pre u naše osnovne škoile uvede ručni rad, te da se deca još iz malena privikavaju radu i postepeno spremaju za buduče vredne, umetne i ko-risne radnike.« Iduča VI. učiteljska skupština bila je u Nišu. na kojoj je Adžič držao predavanje o ručnom radu. doneo izradenu model seriju i alate kojima se ovi modeli rade. Ovo i ovakovo predavanje je zagrejalo ogromni deo učitelja za_ ručni rad i skupština je donela reše-nje u kome se kategorički tražfllo da vlada što pre uvede ručni rad u osnovne škole. Kraljevske vlade nisu bile protiv-ne ovoj novini i 1893. Dr. Laza Dokič, ministar prosvete uneo je u projekt zakona o narodnim školama i ručni rad kao obavezan predmet.
Na Adžičevom predavanju u Nišu 1889. g. bio je kao slušalac i Jovan S. Jovanovič, učiteljski pripravnik II. godine. Po svršenoj učitefljskoj školi odmah je u svome selu otpočeo rad sa delom kako je znao i umeo. Više instinktivno po planu i sa jasnim ciljem. Ali je u brzo osetio da mu za ovaj predmet nedostaje i teorijske i praktične spreme. Zato feri-jama 1895. g. ode u Beč o svom trošku gde kod Urbana, upravitelja grad. škole svrši kurs za ručni rad iz stolarstva kartonaže. Iste godine 5. novembr» u Zaječaru na učiteljskom zboru posile njegove rasprave toliko je oduševio članove zbora da su osnovali zborsku radi-onicu i kurs za učitelje. Zborska kaša imala je u tu svrhu samo 40 Din na ras-položenju. Svaki slušalac ufloži još po 4 Din da se kupi alat. I tako u božičnom odmoru 1895. otpoče prvi kurs za ručni rad. Od alata imalo se ono što je najnuž-nije za kartonažu: običan nož i limeni pravačnik sa drvenom tablom. Radi na-
bavke alata priredena je i zabava na kojoj je bilo čistog prihoda 210 Din. O Uskrsu 1896. nastavio se kurs sa puni-jim i materijalom i alatom.
23. marta 1896. osnuju kursiste »Udruženje za uvodenje ručnog rada-.< čije su članovi bili ne samo učitelji no i profesori, lekari, trgovci i zanatlije. Društvo je našlo svuda odziva pa i Ministar-stvo Narodne Privrede pomoglo je sa 1000 Din.
Drugi kurs iz stolarstva je održan od 2. jula do 2. avgusta 1896. g. Prijavilo se 27. a moglo se primiti 20. Radilo se od 7.—11. i od 2.-6. i u veče od 8.—-10. teorijska predavanja. Na kraju tečaja svi su polagali teorijski i praktični ispit pred upravnikom tečaja Jov. S. Jovano-vičem i ministarskiim izaslanikom. U avgustu 1896. Udruženje prenese središte svoga rada u Beograd i 1896./97. šk. godine u Beogradu na dunavskem kraju otpočela je rad prva školska radionica u koju je d oplazilo dobrovoljno po 20 daka iz svakog razreda. Kasnije sn šk. radionice otvarane i po drugim mestima gde je bilo spremnih učitelja za ovu stvar.
(Dal'je iprih.)
Književnost in umetnost.
PriporoCamo vse spodaj navedene knjig« v nabavo utiteljstvu in Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem javnim ljudskim in dru-ttvenim ter uiiteljskim>strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom učiteljske knjigarne v Ljubljani, FranCISkanska ulica, Stev. 6.
—kpl. L. Lipovec: »Spodobni ljudje«. I. Čisto rodoljubje, enodejanka. Splošna knjižnica štev. 30. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 36. Cena broš. Din 6.
Ocene.
—k Pod skupnim naslovom »Spodobni ljudje« izide v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani v okvirju agilne »Splošne knjižnice« ciklus petero enodejank. Avtor L. Lipovec (psevdonim, za katerim se skriva znana slovenska književniška osebnost) imenuje te enodejanke komedjice. Ves ciklus »Spodobni ljudje« je idejno — enotna skupina četvero komedjic — enodejank,
ki se vrše pred svetovno vojno in eno-dejanskega epiloga, v katerem nastopajo osebe iz prejšnjih komedjic po svetovni vojni. Iz praktičnih razllogov in ker je vsaka teh petero enodejank zase zaključena enota, ki se lahko tudi samostojno uprizori, je založba uredila izda-nje tega ciklusa tako, da izide pod skupnim naslovom: »Spodobni ljudje«, iin sicer v nastopni vrsti: I. Čisto rodoljubje, II. Roka roko..., III. Živeti! IV. Iskrena ljubezen in epi'log: Prekvašeni svet v tekočih zvezkih »Splošne knjižnice« št. 30. in 34. Vseh petero zvezkov bo vezanih v skupno knjigo. a broširana se bo dobivala vsaika enodejanka posebej. Prva teh komedjic - enodejank »Čisto rodoljubje« je pravkar izšla kot 30. zvezek »Splošne knjižnice«. Enodejanka je drastična slika naših predvojnih, političnih in socialnih razmer, ki v mnogočem obstojajo še danes. Pozna se pisatdju. da je natančno in podrobno opazoval naše življenje, zato je satira izražena v pristni, domači govorici, neprisiljena in dobro zadeta. Prepričani smo. da bo ta enodejanka, kakor tudi ostale štiri tega ciklusa zelo dobrodošla našim odrom. Saj ti odri. posebno na deželi, tdliko pogrešajo izvirnih krajših igrokazov iz domačega življenja. ki ne povzročajo posebnih težav ne glede inscenacije, ne glede oseb. Kakor čujemo. bo te enodejanke uprizorilo v letošnji sezoni tudi Narodno gledališče v Ljubljani. Neznatna cena borih 6 Din za knjižico bo omogočila vsakomur «nabavo potrebnih izvodov. Omenjamo še, da avtorjeve pravice, posebno glede dovolitve vsakršnega uprizarjanja zastopa založništvo »Zvezna knjigarna« v Ljubljani.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
V novi obleki
namreč t ifavo-modro-beO etiketi )• seda) v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi i FRANCKOV i kavni pridatek« v zabofčMt <— V varstvo proti ponaredbam se na te) bo«! etiketi posebno iztičejo ¿lavna obeležja, namrefit ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi i FRANCK i z mlinčkom« je kavi tako potrebe«, kakor začimba juhi —
ZAHVALA.
V dneh neizmerne žalosti, ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Jakoba Dimnika
so nam neštete vrste blagih src lajšale našo bol. V teh dneh smo spoznali, kako veliko spoštovanje je užival blagi pokojnik. Ni nam mogoče izreči primerne zahvale vsakemu posamezniku, ki se je v tem času spomnil njega in nas, zato naj prejmejo vsi, ki so na katerikoli način odprli svoja blaga srca njemu v spomin in nam ▼ tolažbo, našo najod-kritosrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se moramo zahvaliti g. dr. Leonu Travnerju, ki je izkazal nepopla-čljivo požrtvovalnost ob priliki podelitve prve in poslednje pomoči blagemu pokojniku, ter enako vsem, ki so priskočili na pomoč v vlaku in na Zidanem mostu. Gg. dr. Drgancu in dr. Jamarju izrekamo zahvalo za zdravljenje in vero, ki sta mu jo dajala, daje tako poln življenja ohranil upanje do zadnjega diha. G. dr. Lj. Periču izrekamo zahvalo za priznanje, ki mu ga je dal a strani mestne občine za njegovo dolgoletno delovanje v občinskem svetu, pri Mestni hranilnici ter v prid mestnega šolstva. Višjemu šolskemu nadzorniku g. E. Ganglu izrekamo zahvalo za slovo na grobu, ki mu ga je izrekel v imenu učiteljstva, za katerega blagor je pokojnik žrtvoval ves svoj prosti čas. Pomnoženemu pevskemu zboru Glasbene matice izrekamo zahvalo za žalostinke. Zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno zastopstvu Sokola I, političnega in drugih društev in korporacij, mnogo-brojnim vnanjim udeležencem, ki so prihiteli po zadnje slovo, ter vsem, ki so nas na ta ali oni način tolažili v teh dneh. Zahvaljujemo se tudi časopisju, ki mu je izkazalo svojo pozornost.
Tudi vsem, morda nenavedenim, naša prisrčna zahvala.
Maša zadušnica za blagim pokojnikom se bo brala v njegovi farni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani v torek dne 9. t. m. ob pol 8. uri dopoldne.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1924.
Žalujoča žena in otroci.