15. junij 1967 LETO XIV. St. 6
CINKARNAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Poslovni rezultati v prvem četrtletju
Stabilizacijski ukrepi, ki jih izvaja zvezni izvršni svet na področjih kreditne politike, zunanjetrgovinskega režima, proračunske potrošnje in politike cen, vplivajo v letošnjem letu z vso ostrino na poslovne rezultate in finančni položaj podjetij. Gospodarska aktivnost je v celoti v minimalnem porastu, v vrsti gospodarskih panog pa celo pada. Med-sehojne terjatve gospodarskih organizacij so izredno porastle, niz podjetij je nelikvidnih, zaloge gotovih izdelkov naraščajo, kar je posledica zmanjšanja investicijske in splošne potrošnje. Pod vplivom velikih zalog in znatne liberalizacije uvoza se cene stabilizirajo. Tak položaj zahteva od podjetij kvalitetnejše gospodarjenje in večjo orientacijo na izvoz, četudi na račun zmanjšanja dohodka.
NAŠA PERSPEKTIVA - RAZVOJ ORGANSKE KEMIJE
V četrtek, 1. junija je naš centralni delavski svet spre-
jel pomembno odločitev, potrdil je predlog razvoja petrokemije v našem podjetju na osnovi dela opreme, ki je bila naročena za energetsko kemični kombinat v Velenju.
Razumljivo je, da Cinkarna v tej splošni gospodarski situ-rast proizvodnje in realizacije aciji ni ostala neprizadeta. Porast proizvodnje in realizacije je bolj umirjen kakor v preteklih letih. Zaradi velikega porasta terjatev do kupcev, sta celotni dohodek in dohodek, izračunana na podlagi vnovčene realizacije, manjša kakor v istem razdobju preteklega leta. Udeležba dohodkayv celotnem dohodku je padla za skoraj tri točke, porastla pa je udeležba poslovnih stroškov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Že pred leti je bil sprejet načrt o izgradnji energetsko kemičnega kombinata v Vele-
nju, katerega proizvodnja bi temeljila na uplinjevanju velenjskega lignita. Na ta način naj bi bile izkoriščene velike zaloge tamkajšnjega premoga, Slovenija pa naj bi bila oskrbovana po takratnih računih s cenenim plinom. Oprema, ki je bila naročena za omenjeni kombinat v Angliji in Belgiji je bila večinoma že izdelana, del opreme pa je bil že dobavljen v Velenje.
Medtem je strokovna komisija ugotovila, da bi bilo uplinje-vanje velenjskega lignita nerentabilno, ker bi bila cena plina neekonomična. Zaradi tega je republiški izvršni svet ustavil nadaljnjo izgradnjo energetsko kemičnega kombinata v Velenju in imenoval likvidacijsko komisijo. Ta je ugotovila, da bi popolno prenehanje gradnje omenjenega objekta povzročilo ogromno škodo, ker ni bilo mogoče najti kupce za celotno opremo.
Na podlagi temeljitih analiz strokovnjakov je bilo ngotov-ljeno, da tudi bistveno zmanjšan energetski del prvotnega projekta zaradi nerentabiluosti ne pride v poštev, temveč je treba razširiti program, ki bo služil kot osnova za razvoj organske kemije v Sloveniji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodnja in pro d u ktivno s t v maju
Proizvodnja v maju 1967 je bila za 7 % večja od dosežene proizvodnje v maju 1966 in sicer zaradi proizvodnje nove žveplene kisline in velikih količin kupljenega cinka, ki je bil predelan v predelovalnih obratih. Kumulativno v petih mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja za 3,5% večja od proizvodnje v istem razdobju lanskega leta.
Osnovni letni plan je bil dosežen z 38,3 %, to se pravi, da smo pod planom za 3,2 %. Do tega je prišlo zaradi zastajanja proizvodnje in prodaje organskih barvil, žveplene kisline, cevi in žlebov, litopona (stari lito-pon ne obratuje zaradi nove tovarne v šabcu), modrega bakra itd.
Zmanjšana proizvodnja kemičnih proizvodov je posledica novih težkih pogojev, predvsem uvoza po nižjih cenah, delno pa zaradi nelikvidnosti kupcev, ki zmanjšujejo svoje zaloge na minimum.
Normalno poteka proizvodnja v topilnici, v valjarni, proizvodnja superfosfa-ta, svinčenega minija, novega litopona in v cinkovi liniji nove žveplene kisline ter stare kisline.
Ker je število zaposlenih močneje poraslo od proizvodnje, je produktivnost dela padla za 1,8 %. Kumulativno z aprilom smo ugotavljali, da znaša padec produktivnosti 2,5 %.
V mesecu maju smo dosegli 81,5% mesečnega plana izvoza, medtem pa je bil letni kumulativni plan dosežen s 35,5 %. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa smo v petih mesecih dosegli le 92,2 % v preteklem razdobju doseženega izvoza.
Fizični obseg ni padel, zmanjšana je le vrednost izvoza zaradi povečanega obsega predelovalnih izvoznih poslov, kar moramo forsirati predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, ker tako odpade angažiranje velike mase obratnih sredstev, ki je potrebna za zaloge cinkovih koncentratov. Na ta način lahko do neke mere ublažimo posledice stalnega porasta terjatev naših kupcev, katerih nelikvidnost je še vedno narašča.
Ustavljena stara pražarna
V soboto, 20. maja je prenehala obratovati stara pražarna cinkovih koncentratov, naš najbolj zastarel obrat, v katerem so bili izredno težki delovni pogoji.
Granuliran praženec, ki ga proizvajamo v novi pražarni, je mnogo kvalitetnejši, proizvodna količina pa popolnoma zadošča za naše potrebe, zaradi tega obratovanje stare pražarne ni več potrebno.
Na sliki: delavci čistijo staro pražilno napravo.
Manjša prodaja naših proizvodov
Da začnemo s številkami. Če vzamemo za osnovo realizacijo v mesecu januarju 100 %, potem se je gibala v naslednjih mesecih, takole: januar 100 %, februar 94,5 %, marec 113,0%, april 90,5 %, maj 84,0%.
Kot vidimo predstavlja marec prekretnico na slabše. Kje so vzroki, in kar bo vsakega zanimalo — kakšna so »zdravila«.
V splošnem lahko trdimo eno: pogoji na domačem tržišču so postali neugodnejši iz več razlogov, ki večinoma vsi izvirajo iz ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru reforme: sproščen uvoz, manjša potrošnja predi sem investicijska, ostrejša konkurenca in kot pomanjkanja gibalnega motorja — zmanjšana plačilna sposobnost predvsem industrije in rudarstva ter močnejše prelivanje sredstev v kmetijstvo, turizem, gostinstvo ter v druge panoge gospodarstva. Istočasno pa doživlja gospodarsko življenje večin zahodnoevropskih dežel močnejšo krizo. če oba faktorja seštejemo ni težko ugotoviti,
Kako smo do včeraj prodajali?
Z izjemo nekaj proizvodov smo blago delili, pri čemer so bili kupci v glarvnem lahko zadovoljni, če niso odšli praznih rok. Saj veste — osnovne surovine večine naših proizvodov so cink, baker — in kdor je hotel imeti te, je moral odšteti dolarje, te pa so imeli le redki.
In danes
Cinka je na trgu dovolj, bakra preveč, svinec ni problem, Skratka vsega je dovolj
— tako imenovane dolarske artikle lahko dobiš za dinarje.
Dinar postaja konvertibilen. Kar je bil do včeraj privilegij eih, je danes odprto širokemu krogu zainteresiranih.
<hjy
Zato bi morali, kot prve protiukrep« ojačati naša prodajna prizadevanja in to ne samo z obremenjevanjem in izkoriščanjem obstoječega kadra ter možnosti, temveč z zrelimi in
premišljenimi organizacijskimi ukrepi. Dati bi bilo treba vso pomoč pri teh prizadevanjih ih to sistematično ter organizirano tako, da bo prodaja sposobna usmerjati, nakazovati ter signalizirati gibanja in možnosti tržišča ter tem signalom v proizvodnji slediti in ne obratno.
Kot drugo prav tako važno zdravilo pa je poostritev kvalitet naših proizvodov. Ostrejšim zahtevam tržišča in mednarodni konkurenci smo se le pri nekaterih proizvodih prilagodili, pri drugih pa sploh ne moremo ujeti koraka z zahtevami.
Če se bomo vsi zavedali nove situacije, v kateri se nahajamo, se ji bomo lahko prilagodili ter postali gospodarji položaja, če bomo pa oklevali, se nam bo to maščevalo. Kos kruha bo v prihodnosti gotovo nekaj časa tanjši, kot je bil, zato pa bo zopet debelejši, če si ga bomo znali odrezati.
Poslovni rezultati v prvem čelrtletju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Liberalizacija uvoza je v znatni meri vplivala na zmanjšanje realizacije in proizvodnje kemičnih proizvodov, kar nujno narekuje izboljšanje ekonomič-
nosti in kvalitete te proizvodnje.
Gibanja v mesecu aprilu kažejo, da se pogoji gospodarjenja še bolj zaostrujejo kakor v prvem trimesečju, zato bomo
morali vložiti na vseh področjih maksimalne napore, da bi obdržali že. doseženo raven obsega poslovanja in akumulativ-nosti.
OBSEG POSLOVANJA
da se bodo posledice takega stanja odrazile tudi na naše pogoje poslovanja. Prodaja vsakega podjetja so vrata skozi katera odhaja blago ter se vrača denar in tako se preko teh vrat vsi zunanji vplivi, pozitivni ali negativni prenašajo v podjetje in odražajo na njegovo življenje.
Tako močnim spremembam, kot se v zgodovini v tako kratkem času praktično še nikoli niso dogodile (prehod iz planskega v tržno gospodarstvo, ob istem času pa na strežaj odpreti vrata v inozemstvo, ki ravno takrat doživlja največ jo krizo v povojnem času), bi moral slediti ritem življenja v podjetju, tj. (povečati bi morali konkurenčno sposobnost podjetja.
Zaradi porasta terjatev od kupcev, je celotni dohodek po vnovčeni realizaciji padel.
Porast realizacije za 3 % je enak porastu proizvodnje, na kar so vplivali v glavnem novi obrati oziroma novi proizvodi, s katerimi je uspelo pokriti izpade prodaje organskih barvil, anorganskih kemičnih proizvodov ter cevi in žlebov. Po-
Letni proizvodni plan za prvo četrtletje je bil dosežen z 22,97 «/o, kumulativni plan pa z 99,45 %; ker je že s planom predvidena večja proizvodnja v naslednjih mesecih, zaradi do-vršitve nekaterih objektov in predvidenih remontov. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa je proizvodnja
Nasa perspektiva
novno je oživela prodaja klasičnih avtotipijskih plošč in čašic za galvanske elemente. Zelo dobro 'se razvija proizvodnja In prodaja kemalit in ofset plošč.
Vpliva povečanja cen na porast celotnega dohodka ni bilo.
V	treh mesecih letošnjega leta smo izvozili izdelke in usluge v vrednosti 1,366.363 $ oziro-
PROIZVODNJA
vrednostno porastla za 3,4%, računano na blagovno proizvodnjo po stalnih cenah. Za planirano dinamiko proizvodnje zaostajajo proizvodi nove rafina-cije cinka; nova cinkova linija žveplene kisline; tipografske plošče iz mikrocinka, organska barvila, Na-sulfid, litopon, ul-tramarin, kemolit plošče, mineralne barve in cinkov premaz.
V	primerjavi s preteklim letom pa je padla proizvodnja
ma za 3,6 % "več kakor v istem razdobju preteklega leta. Letni proizvodni plan pa smo dosegli s 33 %, ker še ni prišlo do realizacije izvoza žveplene kisline. 70% vrednosti doseženega izvoza je bilo usmerjenega na konvertibilno področje, 20 % na vzhodnoevropsko in 10 % na ostala klirinška področja.
žveplene kisline na obeh starih napravah, proizvodnja avtotipijskih plošč, žlebov in cevi, organskih barv, Na-hidrosulfita, litopona, ultramarina, mineralnih barv, oljnega miirija in UBT barv.
Z izjemo nekaterih težav v novih objektih in na starih kislinah, je manjša proizvodnja posledica upadanja prodaje iz razlogov, ki so omenjeni že v uvodu.
(Nadaljevanje a 1. strani)
Republiški izvršni svet je na zadnji seji v maju sprejel predlog našega podjetja, ki predvideva pridobivanje sinteznega plina za proizvodnjo amoniaka na*osnovi krekinga nizkooktan-skega benzina. Po tem programu bi predvidoma letno proizvedli okoli 30.000 ton anhidri-dičnega amoniaka in 46.000 ton n reje. Anhidridični amoniak bi
uporabili za proizvodnjo zelo pomembnega dušičnega gnojila — amonsulfata.
Novi obrat nam bo torej dajal letno 4.000 ton amoniaka, 46.000 ton urejein 120.000 amonsulfata, s čimer bi povečali celotno vrednost proizvodnje za 130 milijonov N-din letno; število zaposlenih v našem kolektivu pa bi se povečalo le za okoli 300 delavcev.
Nov obrat bo predvidoma zgrajen v Cretu, v bližini nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline.
RENTABILNOST POSLOVANJA
Udeležbi netoprodukta in dohodka v strukturi celotnega dohodka sta manjši kakor v preteklem letu. Zmanjšana je občutno udeležba materiala in investicijskega vzdrževanja, s čimer je bil do neke mere ublažen vpliv povečanja amortizacije, raznih drugih izrednih stroškov in obresti od kreditov na zmanjšanje dohodka.
Amortizacija je v absolutnem znesku porastla za 78 % v struk-
turi pa od 2,94 % na 6,04 %, kar je posledica revalorizacije osnovnih sredstev. Na zmanjšanje dohodka v absolutnem znesku je poleg slabe likvidnosti kupcev vplivala še spremenjena prodajna struktura izdelkov. .Občutno je bila manjša prodaja .najakumulativnejših proizvodov (organska barvila, žlebovi in cevi) kakor v preteklem letu.
NAŠ NOVI PROIZVOD
V proizvodnem programu zaščitnih sredstev je naše podjetje dalj časa izdelovalo modro galico, v zadnjem času pa proizvaja modri baker ali »cuprablau«. Zaradi visoke
CDS potrdil nov upravni odbor
Na svoji tretji redni seji dne 1. junija 196? j'e centralni delavski svet soglasno potrdil prevzem uprave podjetja po novem upravnem odboru, ki ga je izvolil na svoji prvi redni seji meseca aprila.
CUPRABLAU-Z
cene bakra modro galico že dve leti ne izdelujemo več.
O cuprablau je naše glasilo že pisalo. Prav tako kot pri ga. lici je tu aktivna komponenta baker. Odlikuje se pa še po drugih odličnih lastnostih, kot na primer: priprava mešanice za škropljenje je izredno enostavna, ne maši šob, je izredno fino zdrobljen, uporaben za škropljenje velikih površin z letalom itd. Uporabljajo ga v iste namene kot modro galico, vendar jo v omogočeni prekaša. Cuprablau ima 36% bakra, kar tudi bistveno vpliva na ceno.
Raziskovalci v našem podjetju so se ukvarjali tudi s problemom, kako pripraviti takšno vrsto euprablaua. ki bi imel manj bakra, a isti učinek. To bi seveda povečalo rentabilnost obrata. Problemu sta se posvetila inž. Jedločnik in inž. Farč-nikova. Nastal je nov produkt — »cuprablau Z«. Z dodatkom določenega odstotka cinkovih soli sta dobila preparat, ki je približno 100 % bolj aktiven kakor cuprablau. Istočasno pa se je vsebina bakra zmanjšala ,za določen odstotek.
Pogled na del novega obrata za proizvodnjo žveplene kisline
Cuprablau-Z je bil preizkušen in odobren od zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Preizkušnjo je prestal odlično. Proizvodnja se je pričela. Pričakujemo, da bomo drugo leto proizvajali samo cu-prablau-Z. Seveda še vsi. kmetovalci tega preparata ne poznajo. Nov proizvod je vedno težko plasirati na tržišče. Kljub temu pa so prve težave s pro-
dajo že premagane. Želimo da se kmetijski proizvajalci sami prepričajo o kvaliteti našega novega proizvoda CUPRABLAU-Z.	J. S.
i Vsa pojasnila
Predsednik novega upravnega odbora tovariš Anton Benčina, dipl. inž., obraitovodja metaur-ških obratov je podal krajše poročilo o prevzemu uprave podjetja po novem upravnem
o izobraževanju daje naš Center za strokovno izobraževanje delavcev
Ker iopažaino, da je večji del našega kolektiva premalo ali popolnoma neinformiran o dejavnosti Centra za : strokovno izobraževanje v Cinkarni, bi želeli dati naslednje obvestilo.
Center organizira za delavce Cinkarne razne tečaje v zvezi s strokovnim izobraževanjem, {osnovnošolsko izo-: braževanje, tehniško šolo metalurške in kemijske stroke, ; jezikovne tečaje in podobno. Poleg tega skrbi center za : štipendiste in učence kovinarske in elektrostroke ter ; daje v zvezi s tem tudi vsa pojasnila.
Nekateri člani kolektiva se želijio izobraževati izven podjetja na raznih tehniških, ekonomskih, višjih in viso-; kih šolah in bi želeli, da bi jim podjetje plačalo šolnino j ali pa, da bi dobili študijski dopust. Te člane kolektiva :: obveščamo, da je postopek naslednji:
Vse pnošnje, ki zadevajo plačilo šolnin, odobritev študijskega dopusta, sprejem v uk ali pa dodelitev šti-;: pendije in podobno, sprejema Center za strokovno izo-; braževanje delavcev. Center nato te pnošnje z obrazlo-: žitvijo odstopi v obravnavo kadrovski komisiji. Glede na potrebe ter razpoložljiva finančna sredstva, kadrovska : komisija prošnjo reši in predlaga v potrditev upravnemu odhofu, ki izda prosilcu ustrezen sklep.
Poslovni
(Nadaljevanje z 2. strani)
Na zmanjšanje dohodka je poleg spremenjene strukture vplivalo tudi prebijanje planirane lastne cene proizvodnje, do katere je prišlo v metalurgiji in v anorganskih kemičnih obratih kar je posledica večje norma-
Produktivnost dela in osebni dohodek
Ker je bilo število zaposlenih v letošnjem prvem trimesečju za 5,91 % večje, proizvodnja pa le za 3,4 %, je produktivnost dela v primerjavi z istim raz-
Razdobje	Leto 19 6 6 N-din	Razdobje	Leto 19 6 7 N-din	Indeks 1966 = 100
i.—ur.	766,06	i—m.	934,81	122
I.—XII.	919,89	I.—IH.	934,81	101,6
Iz'gornjih podatkov je raz- hodkov ni vsklajen s porastom vidno, da porast osebnih do- proizvodnosti dela.
rezultati
tivne porabe surovin in ostalega materiala, v anorganski kemiji, poleg tega pa še slabega izkoristka kapacitet zaradi zastojev v proizvodnji.
Rentabilnost poslovanja je bila v tem razdobju slabša kakor v preteklem letu.
dobjem preteklega leta padla za 2,5 °/0.
Povprečni izplačani čisti osebni dohodek na 208 ur:
odboru ter o delti prejšnjega upravnega odbora.
»Prejšnji upravni odbor je v svoji enoletni mandatni dobi imel 21 rednih in tri izredne seje; sestajal se je vsaj vsakih 15 dni. Seje so bile dobro obiskovane, saj je bilo navzočih povprečno po 10 članov ali 91 %. Neopravičenih izostankov ni bilo.
Na svojih sejah je upravni odbor obravnaval in reševal različne probleme, ki so se pojavili v podjetju ali pri našem delovnem človeku. Da bi člani kolektiva dobili približno sliko o delu prejšnjega upravnega odbora bom navedel nekaj najvažnejših vprašanj iz dnevnih redov sej, o katerih je razpravljal, predlagal in odločal upravni odbor.
Upravni odbor je posebno pozorno spremljal uresničevanje planskih nalog ter vsake tri mesece temeljito obravnaval proizvodne, kakor tudi finančne rezultate. Na več sejah je razpravljal in dajal konkretne predloge o naši bodoči investicijski izgradnji novih obratov in o rekonstrukoiji starih obratov. Pripravil je predlog za spremembo pravilnika o medsebojnih razmerjih, nadalje predlog spremembe statuta podjetja. Pozorno je spremljal nagrajevanje v podjetju ter med letom pripravil spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in predlog spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po učinku.
(Nadaljevanje na i. strani)
dopisujte 9
CINKARNAH
Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune •
KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V CEJLU
USPEŠEN DOGOVOR ZA POlITltNO AKCIJO
Sredi preteklega meseca je bila redna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v Celju. Ta delovni dogovor celjskih komunistov je še posebej pomemben, če upoštevamo izredno razgibano družbeno politično aktivnost, na katere dinamiko je še posebej vplivala resolucija sedme seje Centralnega
komiteja ZKS.
Delegati so že predhodno prejeli poročilo o delu komunistov celjske občine v obdobju od konference, ki je bila leta 1965. V poročilu je največ pozornosti posvečeno reformi in ekonomskim gibanjem, aktivnosti komunistov, pregledu delovanja komunistov na terenu in v delovnih organizacijah, pregledu dela aktivov komunistov in vprašanju dela komunistov z mladino. V poročilu je tudi pre-
Ko so verificirali mandate in ko so novi odborniki dali svečano izjavo, so na obeh sejah izvolili predsednika zbora' in predsednika ter člane mandatno imunitetnih komisij. Tako so za predsednico občinskega zbora izvolili MAGDO KOČAR-JEVO, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa DRAGA ČEHA, dipl. inž. Vtem ko. bo mandatno imunitetno komisijo občinskega zbora vodil Otmar RIVA, bo isti komisiji v zboru delovnih skupnosti predsedoval Avgust DERŽEK.
, Takoj za tem je pričela prva skupna seja članov obeh zborov. Začetek dela je potekel v informaciji o izidu volitev. V nadaljevanju zasedanja pa so izvolili predsednika in dva podpredsednika skupščine. Ta predlog je posredoval Drago Čeh, dipl. inž. Pri tem je ugotovil, da je bilo dosedanje delo skupščine uspešno. Opozoril pa je na nujnost večje aktivizacije ne samo občanov pri obravnavanju m reševanju skupnih nalog, marveč tudi odbornikov. Zlasti se bosta morala bolj kot doslej uveljaviti oba zbora; to tudi na pogostejših ločenih sejah. Zatem je za predsednika občinske
gled gibanja članstva. Značilen je podatek, da se je število komunistov v celjski občini v obdobju zadnjih dveh let zmanjšalo za 94. Izključenih 152, 113 tistih, ki so samovoljno izstopili in 22 umrlih članov Zveze komunistov, ni nadomestila preskromna aktivnost organizacij ZK v odnosu do sprejema novih članov. Novih članov je bilo sprejetih le 204. Se posebej zaskrbljujoča pa je starostna
skupščine predlagal Olgo Vra-bičevo, za podpredsednika pa Zdravka Trogarja in Jožeta Marolta. Ta predlog so odborniki potrdili tudi s tajnim glasovanjem; Tako je nova predsednica celjske občinske skupščine postala Olga Vrablčeva, dosedanja predsednica socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine, podpredsednik pa Zdravko Tro-gar, dosedanji predsednik skupščine in Jože Marolt, znan politični delavec. Ko se je Olga Vrabičeva zahvalila za zaupanje, je izrekla priznanje za dosedanje delo ne samo Zdravku Trogarju, marveč tudi Janezu Kovačiču, dosedanjemu podpredsedniku skupščine, ki mu je letos potekel mandat. V nadaljevanju pa je opozorila na nekatere značilnosti, kr bodo spremljale delo najvišjega občinskega samoupravnega organa. Ugotovila je, da ima gospodarska reforma občutne posledice tudi na delo predstavniških organov. Med drugim gre za to, da skupščina ni več tisti organ, ki se lahko vmešava v notranje delo gospodarskih in drugih organizacij. Ko pa je opozorila, da omejitve v proračunski potrošnji niso le izraz restrikcijskih ukrepov, je dodala, da bo morala skupščina bolj kot kdajkoli prej, v pri-
struktura članstva v občinski organizaciji, saj je število komunistov do 25 let iz leta v leto manjše tako, da jih je sedaj le še 265 ali 9,3 odstotka. Ta ugotovitev brez dvoma nalaga vodstvom ZK, da se bolj zavzamejo za pomladitev sestava organizacije ZK.
Referat na konferenci je imel politični sekretar občinskega komiteja Andrej Marinc, dipl. inž.; govoril pa je o bodočih nalogah občinske organizacije ZK v Celju. V prvem delu referata je govoril o nekaterih aspektih mednarodnega delavskega gibanja in zunanj-politične situacije.
V nadaljevanju referata je inž. Marinc spregovoril o problemu mednacionalnih in med-
hodnje graditi svoje delovne načrte na osnovi dogovarjanja z delovnimi kolektivi. Celje pomembno gospodarsko in kulturno središče širšega zaledja, pa ima posebno nalogo tudi v krepitvi medobčinskega sodelovanja.
V nadaljevanja dela so odborniki potrdili predsednike in člane enajstih svetov, zatem komisij in drugih organov pri skupščini. Tako so za predsednika sveta za primarno gospodarstvo izvolili Rada Jenka, sveta za tercialno gospodarstvo Franca Petaverja, za predsednika sveta za družbeni plan in finance Milana Hohnjeca, za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Darka Maligoja dipl. inž., notranjo politiko in splošne zadeve Branka Verstovška, za zdravstvo dr. Antona Fazarinca, za socialno varstvo Mileno Mrevlje, za šolstvo Ivana Kapša, za telesno kulturo Sonjo Ocvirk, za znaost in kulturo Vlada Novaka ter za predsednika sveta za narodno obrambo Olgo Vrabič, štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami bo vodil Zdravko Trogar. Mimo tega so potrdili starešine upravnih organov skupščine, tako za tajnika Oskarja Naglava, za načelnika oddelka za upravno pravne zadeve Marjana AšljSa, za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za družbeno ekonomske zadeve in nadzor Danila Brečka, za načelnika oddelka za financ? Franja Novaka ter za načelnika oddelka za narodno obrambo Ernesta Pikla.
republiških odnosov. To je tudi prav, saj je jasno, da konferenca ne more mimo ocene tega pojava, saj je to vprašanje prisotno v javnem in političnem življenju Celja. Vendar so pri nas delovni ljudje presenečeni nad temi pojavi. Mnogi se sprašujejo zakaj pravzaprav gre, poudariti pa je tudi treba, da so z ogorčenjem spremljali nekatere zadnje dogodke, še posebej pa apel nekaterih naših kulturnih krogov na RTV in oba poizkusa politične diverzije na Hrvaškem in v Srbiji. Bistvo teh vprašanj je vsekakor pri nosilcih raznih birokratskih in etatističnih sil, ki imajo ponekod žal še vedno plodna tla za svojo razbijaško akcijo.
Osrednji del referata je posvečen osrednjim vsebinskim in idejnim vprašanjem, ki jih porajata gospodarska in družbena reforma. Naj omenimo iz tega dela le vprašanje uveljavljanja reforme pri nosilcih negospodarske potrošnje. Načelo selektivnosti, intenzifikacije in upoštevanje realnih možnosti še vedno ni dovolj prisotno. Vse to potrjuje, da reforma dobiva svojo konkretno obliko in vsebino šele sedaj in da so napori in pripravljenost, da vztrajamo na zastavljeni poti, ugodni.
V nadaljevanju referata so nanizani nekateri idejni problemi samoupravljanja in delitve po delu. Omenjeni sta dve osnovni nalogi, ki stojita pred komunisti. Gre za vprašanje kako s pomočjo samoupravljanja demokratizirati naše odnose in uveljaviti načelo neposredne demokracije in pa za vprašanje, kako dosledno uveljaviti načelo delitve dohodka in delitve po delu. Danes si ne moremo več zamišljati naših delovnih kolektivov brez organov samoupravljanja. Toda demokracija prinaša s seboj tudi slabosti, ki dobivajo vse večji obseg po reformi, ko delovne organizacije razpolagajo z vse večjimi sredstvi. Niso redki primeri samovolje, neupoštevanja sklepov itd. Komunisti so dolžni opozarjati na te primere, predvsem pa je njihova naloga, da v samoupravni sredini kjer živijo, rešujejo te probleme sproti, brez ihte, od-
(Nadaljevanje na 8. strani)
DOPTSUJ V SVOJE GLASILO
OLGA VRABIČ - S?fNEEDSEDN,CA
V petek, 12. maja dopoldne sta bili najprej ločeni, zatem pa še prva skupna seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine v novi mandatni dobi. Ločeni seji sta vodila najstarejša odbornika in sicer v zboru delovnih skupnosti inž. Drago Čeh, v občinskem zboru pa dr. Alfonz Debeljak.
Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune • Vesti iz komune
Slovesnost ob podelitvi domicila II. grupi odredov
Velike slovesnosti ob 25-letnic II. grupe odredov in podelitvi domicila, ki je bila v nedeljo na stadionu Borisa Kidriča v Celju, se je udeležilo od 8 do 10 tisoč ljudi. Poleg preživelih borcev II. grupe so slavnosti prisostvovali Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Viktor Avbelj, Janko Rudolf, Franc Popit, Janko Sekirnik in drugi.
Po otvoritvi razstave o narod-dnem heroju Dušanu Kvedru v Muzeju revolucije, kjer je govoril predsednik združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka, se je ob enajstih dopoldne pričela velika slovesnost. Zborovanje je otvoril narodni heroj Franc Rojšak-Jaka; ko je generalni polkovnik Janko Sekirnik predal raport nekdanjemu komandantu Glavnega štaba Slovenije Francu Leskošku-Luki, je prebral odlok o podelitvi domicila II. grupi odredov podpredsednik celjske občinske skupščine Zdravko Trogar. Dejal je, da se je celjska občinska skupščina odločila za podelitev na svoji seji 18. aprila predvsem zaradi zaslug pri razvijanju NOB in z namenom, da bi krepili svetle tradicije NOB še naprej. Zastavo je prejel Janežič Tesar, ki je bil zastavonoša II. grupe od začetka do konca, listino o domicilu pa borec Mitja Ribičič. »V imenu vseh borcev in tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, se zahvaljujem delovnim ljudem Celja za domicil,« je med drugim dejal Mitja Ribičič. »Borci se zavedamo, da je to čast in odgovornost, hkrati pa smo ponosni, da se imamo priložnost srečati z mladostjo in ustvarjalnostjo Celja.
želimo, da bi bili napredni del celjskega prebivalstva.«
Borce II. grupe je pozdravil predstavnik tabornikov, v spomin na vse padle pa so posebne delegacije položile vence pred spominsko ploščo v Starem pis-kru in na grobnico narodnih herojev.
Na slovesnosti, ki je bila združena s krajšim kulturnim programom, je imel osrednji govor nekdanji namestnik komandanta II. grupe odredov Peter Stante-Skala.
Peter Stante je najprej govoril o razmerah na štajerskem v času, ko so bile formirane prve partizanske enote. Dejal je, da je bilo to območje še posebej izpostavljeno in so bili prav zato pogoji za množično vstajo toliko ugodnejši. Enote, ki so jih že 1941 formirali na štajerskem. naj bi predvsem preprečevale zločinske namene okupatorja — izseljevanje in uničevanje slovenskega življa, hkrati pa tudi same uničevale vse, kar bi lahko služilo njegovi oboroženi sili.
Iz takšnh okoliščin in seveda na pobudo CK in partije sta bila že 1941 ustanovljena I. in II. štajerski bataljon — tega sta vodila Franc Rozman in Dušan Kveder. Aprila 1942 so na
Dolenjskem ustanovili prvo slovensko proletarsko udarno brigado, ki se je kmalu preimenovala v II. grupo odredov.
S pohoda II. grupe odredov so znani boji na Jančah, kjer so sodelovale elitne nemške enote z Gorenjske in štajerske, a so utrpele hude izgube, boji z Italijani na Muljavi, napad na vlak in osvoboditev 310 internirancev itd. II. grupa odredov je izvedla več kot 25 akcij, iz nje pa je izšlo prav toliko narodnih herojev, kar nedvomno priča o njeni veličini. »II. grupa, kasneje IV. operativna cona, ki se je pod najtežjimi pogoji bojevala na Štajerskem,« je dejal Peter Stante, »je imela ogromne uspehe; bila je kovačnica političnega in vojaškega kadra kasnejših enot na slovenskem ozemlju; pripravila pa je tudi vse
pogoje za krepitev teh enot kakor za prihod XIV. udarne divizije na Štajersko. Zato mislim, da gre zahvala vsem borcem, ki so sodelovali, in večen spomin vsem borcem, ki so padli v teh bojih. Celjsko prebivalstvo je lahko ponosno, da je podelilo domioil takšni enoti, kakršna je bila II. grupa odredov.«
V nadaljevanju svojega govora je Peter Stante govoril o vprašanjih borcev in njihove organizacije, pri čemer je poudaril, da se bodo morali še bolj zavzemati za izpolnitev svojega poslanstva in biti še bolj aktivni na vseh področjih; zaključek pa je posvetil predvojnemu partijskemu delovanju, liku komunistov, skojevcev in kandidatov za člane partije, aic.,	' *
42 novih občinskih odbornikov
Po spomladanskih volitvah v predstavniška telesa — 19. aprila v zbor delovnih skupnosti in 23. aprila v občinski zbor — je celjska občinska skupščina dobila 42 novih odbornikov, od tega 20 v zboru delovnih skupnosti ia 22 v občinskem zboru. V posameznih volilnih enotah so se odločili za naslednje odbornike. (V oklepaju navajamo tudi imena ostalih kandidatov in število glasov, ki so jih dobili pri volitvah).
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: 1. enota — Železarna štore: Marjan Ramšak 234 (Daniel Rukavina 155, Viktor Potočnik 145), 3. enota — železarna štore: inž. Matija Žumer 257 (Ivan Ferme 104, Marjan Belej 242), 5. enota — Cinkarna: Štefan
I I
' * l
..V
I
* mI 11
I
tf . -	Si : \ m m	’	- Ms ^
1 11
^4**1
'JksA'
i 1&mP	A
	y	'i :	S
m JjHHBgk	
V
' V	~~*«*»~**. **■
'	* ¥ j;

v Celju zbor borcev II. grupe preko 10.000 občanov. Na tej
V nedeljo, 14. maja je bil na atletskem stadionu »Borisa Kidriča« odredov, katerega se je udeležilo okoli 300 nekdanjih borcev in slovesnosti je podpredsednik občinske skupščine Celje tovariš Zdravko Trogar v imenu občinske skupščine izročil predstavnikom II. grupe odredov listino o podelitvi domicila II. grupi odredov in zastavo.
Veselko 291 (inž. Tone žerjav 250), 7. enota — EMO: Stanu Dvoršak 234 (Franc Kolenc 114, Miha Strašek 64), 9. enota! EMO: Ivo Brenčič 425 (Marjan Žuraj 259), 11. enota — Libela, Žična, Aero itd.: Rado Jenko 541 (Oskar Kohne 250, Jože Topola 379), 13. enota — Opekama, TVO Škofja vas, Veležitar, Celjski tisk itd.: Ivan Melik 298 (Ivan Mihelin 196, Slavka Zagoričnik 213), 15. enota — LIK Savinja: Ernest Poteko 468, 17. enota - Ingrad: inž. Darko Maligoj 171, 19. enota — Železnica: Marij Gabrovšek 486 (Ladislav Tovornik 241), 21. enota — Cestno podjetje, Ceste kanalizacija, Klima:	Stane
Divjak 387 (Karl Capuder 267), 23. enota — trgoviha: Ivan Juhart 459 (Anton Ocvirk 165, Vili Kregar 125, Anton Javornik 87), 25. enota — trgovina: Štefan Korošec 534 (Martin Vink-šel 186), 27. enota — Elektro, Zlatarna in obrt: Vladimir Prezelj 371 (Vladimir Veber 364), 29. enota — obrt in zavodi: Matej Breznik 292 (Drago Černetič 271), 31. enota — šole: Ivan
(Nadaljevanje na 8. strani)
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA • USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA • USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA • USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA • USPEŠNA KRVODAJALSKA
Triinpetdeset krvodajalcev odlikovanih
Letaš smo na pozi fr organizacije Rdečega križa in po odobritvi upravnega odbora pod-jetja izvedli v soboto, 20. maja prvo krvodajalsko akcijo.
V dobrem sodelovanju z obratoviodstvi in sindikalnimi podružnicami nam je uspleo, da so prihajali krvodajalci od 5. ure zjutraj do 15. ure enakomerno v obratno ambulanto, kjer je odvzelama kri zdravniška ekipa Postaje za transfuzijo krvi pod vodstvom primarija dr. Stane Strausove.
Prijavilo se je 122 krvodajalcev, ki so darovali skupno 36.470 cm8, To pot je bila zdravnica še posebno zadovoljna, saj ni bilo treba niti enega prijavljenca odkloniti.
Humana zavest o nujnosti, da darujemo svojo kri našim bolnikom, ponesrečencem in bolnim družinskim članom kot nadomestljivo zdravilo je v našem kolektivu globoko razširjena. Iz kartoteke transfuzijske postaje je razvidno, da imamo > nad 300 stalnih krvodajalcev, poleg mnogih, ki so darovali kri le po enkrat. Žal opažamo pri zadnjih treh krvodajalskih akcijah, da se prijavlja' vedno manj novih krvodajalcev. Teh je bilo pri zadnji akciji le še 13. Najbrž je pravilna pripomba nekega našega sindikalnega delavca, da se lotevamo priprav na krvodajalske akcije preveč, prakticistično in se premalo epiramo na pomoč sindikalne organizacije. V kolikor bo UO podjetja odobril tudi letos drugi odvzem krvi jeseni, moramo izvrsti širšo agitacijo za pridobitev novih krvodajalcev.
IVU
Vsi udeleženci krvodajalske akcije so bili zdravniško pregledani; to pot ni bil odklonjen nihče. Na sliki: Konrad Salamon (sedi) je darovat kri že sedmič, Dagmar Šuster (desno) pa četrtič
Franc (1), Švajger Slavko (5), Vengust Štefan (5).
ŽICA: Veselko Štefan (5).
Kemija I.: 9 odvzemov
Marovšek Ignac (4), Bračko Viktor (10), Mimik Janez (3).
LITOPON: Ovčar Jože (5), Kompan Ljubo (7), Krumpak Milan (6).
SUPERFOSFAT:	Debeljak
Mirko (3), Feguš Karl (15), Kozar Alojz (4).
t
Kemija II.: 5 odvzemov
Mlakar Mdrtin (5), Anderluh Anton (2), Čater Jože (4), Fal-noga Ivan (2), Ivakovič Drago (8).
)
Vzdrževalni obrati:
28 odvzemov
STROJNI OBRAT: Podrekar Anton (1) Rožman Karl (9), Lužar Ivan (10).
ELEKTRO OBRAT:	žibert
Martin (12), Miljevič Svetozar
(1), Podrgajs Ivan (3), Hoh-niec Zvonko (2), Hladin Viljem
MERILNI ODDELEK: Vodišek Rajko (3).
OBJAVLJAMO IMENA TOVARIŠIC IN TOVARIŠEV, KI SO 20. MAJA DAROVALI KRI
imena navajamo, kblikokrat so
(v oklepajih poleg doslej darovali kri)
Metalurgija: 38 odvzemov
PRAŽARNA: Jezernik Franc
(2), Košrtomaj Franc (3), Razgoršek Feliks (2), čas Franc
Pred odvzemom krvi je bilo 'treba ugotoviti krvno skupino
(2)	, Lesjak Ivan (1), Krešič Ivan (2), Lugarič Franjo (18), SaJobir Karl (8).
PIK: Mlekuš Ferdinand (8)), Kunst Alojz (6).
TOPILNICA:	Kumer Alojz
(3)	, Babovič Milan (7), Kajtna Stanko (23), Kunstek Ivan (4), Antlej Jože (6), Šalamon Konrad (7), Kolar Drago (3), Golob Ferdo (6), Trobiš Ivan (6), Strmšek Ivan (7).
CINKOVO BELILO: Mlakar Ivan (4), Petrin Janko (8).
KERAMIKA:	Ferlinc Ivan
(19), Repas Anton (8), Strmec-ki Franjo (5), Markovič Slavo-ljub (10), Pintarič Jože, (10).
NOVA ŽVEPLENA: Mlinarič Emil (4), čemeč Martin (2), Zanika Amalija (1), Sorič Anton (6), Planinšek Albin (2), Vinder Peter (10), Golob Jože (1), Miljevič Nikola (9).
RAFINACIJA: Gradič Martin (5), Romih Franc (6).
1
Predelovalni obrati:
21 odvzemov
VALJARNA:	Bosnič Franc
(3) Geršek Ivan (2), Pompe
Anica (6), Kastelic Martin (1), Templak Marijan (6), Gračner Ivan (1L Smukovič Rudi (6), Božnik Franc (3), Pernek Vlado (7), Gabrovec Marjan (2), Korošec Helena (8), Plevnik Anica (5), Vidovič Stanko (5),
GRADBENI ODDELEK: Kavka Marjan (6), Žnidar Alojz (7); Notersberg Vekoslav (I), Šalej Martin (10), Tmovšek Ludvik (7), Lipičnik Franc (3), Petkovški Simon (14), Radič Adolf (5), Krofi Martin (2).
Mnogi člani našega kolektiva se skoraj redno udeležujejo te liu-inane akcije. Na sliki: Ivan Lužar je daroval kri že desetkrat, Dagmar Šuster štirikrat, Ivan Fnlnoga pa dvakrat
Kalafaič Slavko (6), Sotošek Avgust (5), Brglez Iva« (2), Košec Franc (2), Lešnik Jakob (2), Vidovič Ivanka (4), Guzej
PLINARNA: Lazar Anton (4).
PRIPRAVA DEU:	Pohoto
Ivan (1).
Komercialni sektor: 20 odvzemov
Polak Anica (1), Tasič Mio-drag (1).
SKLADIŠČE KEMIJE I: Javornik Ivan (8), Flis Vinko (3), Bezgovšek Jurij (5), Vdovč Drago (5).
Diplomo za dvajsetkratno darovanje krvi je prejel tov. Ivan ŠPES iz pomožnega oddelka.
Zlato krvodajalsko značko za
desetkratno oddajo je prejelo 11 tovarišev: Franc VIPOTNIK iz topilnice, Jože PINTARIČ in Sla vol j ub MARKOVIČ iz keramike, Peter VINDER iz nove žveplene, Viktor BRAČKO, Mi-
SOTOŠEK in Rudi SMUKOVIČ; iz pražame: Martin GRADIČ, Karl SALOBIR, Ferdinand MLEKUŠ, Alojz KUNST in Zvonko LEŠ; iz kemije II: Martin MLAKAR; iz kemije I: Ludvik PETEK, Jože KAJTNER in Jože OVČAR; iz mehanične delavnice: Ivan REPAR Matevž ŽLENDER, Jože ŽLAVS, Ivan TOMAŽIČ in Marjan CIMERMAN; iz elektro delavnice: Viljem HLADIN; iz gradbenega oddelka: Marjan KAVKA in Adolf RADIČ; iz transportnega oddelka: Jože MOTOH in Ignac ŠEŠKO;
iz skladišč: Leopold JAGODIČ, Ljubomir JAVORNIK, Drago VDOVIC in Ludvik BEZGOVŠEK; iz kadrovskega sktorja: Anica GLIHA, Franc ROMIH in Ivanka BAJDE,
Vse letos odlikovane tovarišice in tovariše je občinski odbor RK v Celju ob dnevu krvodajalcev 4. junija 1967 povabil na izlet krvodajalcev — odlikovancev v Logarsko dolino in v Solčavo. Cinkarna je ob tej priliki dala ha razpolago avtobusni prevoz.
Novi UO prevzel upravo podjetja
Jože Antlej se je že šestič udeležil krvodajalske aktije, Franc
I • »V	1 i • I v
Lipičnik pa tretjič
TRANSPORTNI ODDELEK: Jazbinšek Alojz (3), Lupše Franc (3), čater Vinko (3), Roic Jože (2), Kržič Alojz (32), Rebernik Ludvik (7), štefanec Peter (2L Šeško Ignac (4), Matoh Jože (8), Jerič Avgust (1), Laubič Ciril (7), Arnšek Stanko (2), Martinuč Jože (3), Šket Ivan (6).
Kadrovski sektor: 4 odvzemi
Šuster Dagmar (4)
i'
POMOŽNI ODDELEK: Bajde Ivanka (5), Pcdgajski Agica(4), Špes Ivan (20).
Finančni sektor: 1 odvzem Konec Anica (3).
Varnostni sektor: 2 odvzema
Malinovsky Rudi (8), Špeglič Ivan (7).
Poleg zahvale, ki jo je objavil Obč. odbor RK po radiu in v Celjskem tedniku se vam za vašo požrtvovalnost in nesebičnost zahvaljuje naš delovni kolektiv.
Ob letošnjem 10 praznovanju Dneva krvodajalcev je glavni odbor Rdečega križa Slovenije podelil odlikovanja 53 cinkar-narjem, ki so dosegli peto, deseto in dvajseto oddajo krvi.
lan KRUMPAK in Franc DEČKO iz kemije I., Vinko ŽAGAR iz kemije II., Ivan LUŽAR iz mehanične delavnice, Bojan HORVAT iz komercialnega sektorja in Slobodan STOJKOVIČ iz varnostnega sektorja.
Srebrno krvodajalsko značko za petkratno darovanje krvi je prejelo 41 tovarišev: jz topilnice: Jože ANTLEJ, Franjo KONTREC, Ivan TROBIŠ in Ivan STRMŠEK; iz keramike: Mihael PLANKO; iz valjarne: Anica POMPE, Slavko KALAFATIČ, Anica PLEVNIK, Štefan VENGUST, Stanko VIDOVIČ, Slavko ŠVAJGER, Štefan VESELKO, Martin KASTELIC, Avgust
(Nadaljevanje s 3. strani) živahne so bile razprave o higijensko tehnični zaščiti našega delavca. Upravni odbor je pripravi! nov pravilnik, ki določa izplačevanje nadomestil osebnega dohodka za prvih 30 dni bolniškega staleža. Določal in obravnaval je stanovanjsko izgradnjo na Hudinji ter odobraval posojila za zadružno gradnjo, kakor tudi za individualno gradnjo stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. Pripravil in osvojil je poročilo o letni inventuri za leto 1966. Posebno pozornost je posvetil zaključnemu računu podjetja. Odobraval je službena potovanja v inozemstvo našim strokovnjakom iz proizvodnje in komerciale, Pripravil je osnutek elaborata za prehod na 42-urni delovni teden. Pripravil je predlog za ustanovitev počitniškega doma »Rinka« v Solčavi in počitniškega doma v Sladki gori. Obravnaval je tudi predlog o izgradnji počitniškega doma v Gornjem Gradu. Pripravil je predlog o regresiranju letovanj našim delavcem in njihovim
ožjim svojcem. Posebno pozorno je spremljal vse spremembe in sproti reševal oziroma predlagal rešitve vseh problemov, ki jih prinaša družbeno gospodarska reforma tudi našemu podjetju. S predlogi in ukrepi je izboljšal proizvodne in finančne uspehe podjetja.
Poleg navedenega je upravni odbor skoraj na vsaki seji reševal različne prošnje in pritožbe, ki so jih na upravni odbor poslali naši delavci ter razne organizacije in ustanove izven podjetja, s katerimi so prosili za materialne oziroma finančne dotacije.
Na kraju bi še omenil, da je bil za namestnika predsednika upravnega odbora izvoljen tovariš Bmnko Pustoslenjšek Iz novega PiK.«
Za vse krvodajalce je bilo pripravljeno okrepčilo
Še nekaj prostih mest v letoviščih
Oddelek za družbeni standard sporoča vsem članom kolektiva, da je doda (no pridobil še nekaj prostih mest za letovanje v Piranu, v Suin-petru pri Ornišu in v Su« petru na Braču. Prostih je tudi še nekaj mest v
1	«i•v v «1
zdraviliščih.
Zglasite še čimprej v oddelku za družbeni standard, kadrovski sek- i ’! tor, II. nadstropje, soba ;;; št. 39, pri referentu za rekreacijo.
■
USPEŠEN DOGOVOR ZA POLITIČNO AKCIJO
(\adaljevanje s 4. strani)
krito in z argumenti. V zadnjem delu referata je posvečeno največ pozornosti odnosu med samoupravo in kompleksom političnih odnosov v komuni. To vprašanje je vsekakor izredno pomembno in bo imelo v prihodnji aktivnosti občinske organizacije ZK brez dvoma eno osrednjih mest.
Koreferat o nadaljnjem razvoju in reorganizaciji ZK v občini je podal tovariš Tone Erjavec. Spregovoril je predvsem o konkretnih dogovorih in o aktivnosti komunistov v celjski občini pri reševanju vprašanj v zvezi z novo organizacijo ZK.
Že uvodoma je bil podan tudi predlog zaključkov, ki ga je posredoval Zvone Dragan. Tako so imeli delegati možnost ves čas konference preverjati predvidene zaključke in kasneje prispevati ustrezne pripombe oziroma dopolnila ter konkretizacijo k zaključkom.
Osrednje mesto na konferenci je seveda imela razprava. Najprej je razpravljal Rado Jonak, iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov. Govoril je o kriterijih za vrednotenje družbeno političnega dela. Naslednji je razpravljal Janko Ločičnik, sekretar našega tovarniškega komiteja. Govoril je o nekaterih vsebinskih vprašanjih dela ZK in pa o usmeritvi organizacije ZK v Cinkarni na področju idejno političnega dela. Bojan Vovk je razpravljal o aktivnosti komunistov pri letošnjih volitvah. Doktor Debeljak pa se je v svoji razpravi dotaknil predvsem uveljavljanja reformnih zaključkov v zdravstveni službi. Tovariš Žmaher iz železnice, je govoril o brezposelnosti in o modernizaciji železnic. Inž. Boris Nečemer iz Štorske Železarne, je govoril o nekaterih vprašanjih ra/voja ekonomskih enot in integracijskih procesov.- Tov. Berginc iz EMO je razpravljal o integracijskih procesih v kovinsko predelovalni industriji. Cveto Kovač, član kolektiva Kli-
Kapš 193 (Alojz Kežman 165), 33. enota — bolnišnica: dr. Jože Barič 262 (dr. Janez Mar-chetti 177), 35. enota — zdravstvene ustanove: dr. Anton Fa-zarinc 434, 37. enota — pravosodne ustanove: Mihaela Nečemer 128, 39. enota — TNZ, JLA, LM: Rudi Simčič 279 (Mile Vu-kosav 139).
OBČINSKI ZBOR: 1. enota — Lisce: Tone Bornšek 555 (Ivan Horvatič 494), 3. enota — Lisce: Franjo Kotnik 231 (Srečko Pratnemer 120), 5.. enota —
me, je govoril o delu ZK v podjetju. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Celju tovariš Bernard Strmčnik, je govoril o vlogi sindikata v delovnih organizacijah, o nekaterih vprašanjih kadrovske politike in o stališču komunistov do nekaterih slabosti, ki so se pojavile v Celju .v preteklem letu. Predsednik Občinskega komiteja Zveze mladine tovariš Stane Seničar, je razpravljal o konceptu dela občinske organizacije mladih v Celju in o odnosu mladih do ZK. Tovariš Stane Verbič iz EMO pa je razpravljal o nekaerih konkretnih slabostih v naši samoupravni praksi
in o nalogah komunistov pri odpravljanju teh slabosti.
Razprave se je udeležil tudi gost konference, zvezni poslanec in predsednik zvezne gospodarske zbornice, tovariš Tone Bole. Omenil je dve osnovni nalogi dinamične stabilizacije in odprtosti našega gospodarstva v svetovnem gospodarskem prostoru. Omenil je, da je jasno da se je potrebno v sleherni delovni organizaoiij izboriti za povečano potrošnjo preko povečanega dohodka. Pri tem pa ni alternative. Povečati je potrebno izvozno potrošnjo. Le tako se lahko izognemo novi emisiji oziroma inflaciji in pa deficitu v naši plačilni bilanci. Za realizacijo pravilnih konceptov pa je potrebno oblikovati ustrezno taktiko do stabilizacije posameznih oblik potrošnje. Investicijska potrošnja pri nas je trenutno v skladu s konceptom
Otok: Jože Marolt 698 (Stane Verbič 430), 7. enota — Aljažev hrib: Ivo Zupanc 462 (Jože Jakop 409 Anton Žagar 354), 9. enota — Center: Ignac Krumpak 841, 11. enota — Center: Magda Kočar 745, 13. enota — Center: Branko Verstovšek 547 (Ivan Šuligoj 431), 15. enota — Gaberje: Anton Račečič 363 (Vid Jerič 289) 17. enota — Gaberje: Ludvik Krajec 284 (Leon Čre-pinšek dipl. inž. 282), 19. enota
—	Trnovlje: Štefka Ramšak 521 (Štefan Frans 404), 21. enota
—	Dolgo polje: Rudi Peperko 635 (Karl Sagadin 490), 22. enota — Dolgo polje: Rudi Grivič 588 (Bogdan Hochmiiller 333), 23. enota — Dolgo polje: Milena
letošnje delitve nacionalnega dohodka. Toda to ne pomeni, da obstaja še vrsta slabosti, investicije so sicer manjše, toda bolj številčne. Selekcija pri vseh investicijah je nujna in neobhodna. Pomembna je tudi ugotovitev, da še vedno narašča zadolževanje negospodarstva do gospodarstva. To pomeni, da bo v prihodnje še potrebno vskla-jevati negospodarsko z gospodarsko potrošnjo. Pri vprašanju vključevanja našega gospodarstva v svetovni ekonomski prostor je pri ocenah največ skeptičnosti, čeprav brez osnove. Veliko umestnejši bi bil realni optimizem. Le-ta lahko temelji na realnih podatkih. Zelo pomembno dejstvo je, da je naša država od februarja naprej devizno likvidna. Prav tako razpolagamo še z neokrnjeno devizno rezervo, neizkoriščen imamo tudi fond deviz pri mednarodnem monetarnem fondu in ostalih državah, ki so nam pripravljene nuditi devizno pomoč. Prav tako je pomembno poudariti, da ne bomo v nobenem primeru odstopili od deviznega kursa.-Tovariš Bole pa je navedel tudi nekaj podatkov, ki govorijo v prid dejstvu, da je naše gospo-darsvo izredno vezano na svetovno ekonomijo. Sovjetska zveza je na primer vključena s 4,5
% svoje produkcije na tuj trg. Združene države Amerike s 6,7 %, Jugoslavija pa kar s 27%.
Po razpravi so sprejeli zaključke konference, ki so jih aktualizirali in konkretizirali tudi z razpravo. Konferenco so tudi pozdravili gostje iz bratskih mest.
Na konferenci je bil izvoljen tudi nov občinski komite ZK, v katerega so bili izvoljeni: Arzenšek Bogomir, Belak Slavko, Borinc Lojze, Dietinger Martin, Dragan Zvone, Grobelnik Ivo, Jenšterle dr. Janez, Forštner Lojze, Kolenc Anica, Končan Vili, Kovač Cveto, Krivec Beno, Lah Anton, Lotrič Igor, Marinc Andrej, Mravljak Drago, Neče mer Boris, Rožman Tone, Skok Tone, Slapnik Leopold in Stroh-sack Boris. V kontrolno komisij so bili izvoljeni: Banič Lojze, Bogataj Vlado, Dom Zinka, Katovič Marija, Kramer Ivan, Lukman Božo in Medved Marijan. V revizijsko komisijo pa so bili izvoljeni: Drolle Andrej, Dobriha Majda, Jelenko Stane, Novak Ivanka in Rednak Minka.
Na prvi seji novega občinskega komiteja je bil za političnega sekretrja znova izvoljen Andrej Marinc dipl. inž., za organizacijskega sekretarja pa so izvolili Zvoneta Dragana.
V	ČETRTI REPUBLIŠKI ENOTI je kandidiral Sergej Kraigher. Od 11.175 vpisanih volivcev je zanj glasovalo 9.528. V celoti pa je v tej enoti volilo 10.002 volivca.
V	ŠESTI VOLILNI enoti sta za isto mesto kandidirala Mag-dai Kočar in Bodan Snahi. Enota je zajela 8.545 volivcev. Od tega jili je volilo 7.965. Največ glasov je dobil Bogdan Šnabl in sicer 4.071, medtem ko se -je za Magdo Kočj^rjevo od-,ločilo 5.505 volivcev. Tako je novi poslanec republiškega zbora te enote postal Bogdan Šnabl iz Frankolovo.
V	TOREK, 9. MAJA SE JE PRVIČ SESTALA REPUBLIŠKA SKUPŠČINA. NA NJEJ SO ZA PREDSEDNIKA IZVOLILI SERGEJA KRAIGHERJA, POSLANCA CELJSKE VOLILNE ENOTE.
DofUsuite
v naš list
42 v«t/t/ onooit\iKov
(Nadaljevanje s 5. strani)
Še dva nova poslanca
Štirim poslancem delovnih zborov republiške skupščine, ki so jih odborniki celjske občinske skupščine izvolili 9. aprila na posrednih volitvah (inž. Janez Barborič v gospodarskem zboru, Bojan Volk v socialno zdravstvenem zboru, Slavko Belak v kulturno prosvetnem in Tone Erjavec v organizacijsko političnem zboru), sta se v nedeljo, 25. aprila pridružila še dva nova člana republiškega zbora republiške skupščine. Sergej Kraigher in Bogdan Šnabl.
Mrevlje 156 (Erika Simonič 129), 25. enota — 01 rožno: Franc Dimeč 705 (Alojz Napret 450), 27. enota — Teharje: Jože Cajhon 458 (Fani Pešak 428), 29. enota — štore: Tine Veber 1259, 31. enota — Vojnik: Karli Žibret 545 (Hubert Kolšek 470), 33. enota — Škofja vas: Alojz Zagožen 772 (Zdravko Vrečko 340), 34. enota — Otok III: Olga Vrabič 490, 35. enota — Ljubečna:	Stanko Leskovšek
420 (Stanko Sodin 331, Jožef Koželj 112), 37. enota — Dobrna: Anton Mogu 895 (Jože Hribernik 219, Martin Stimulak 101), 39. enota — Strmec: Ivan Jezernik 543 (Karl Goričan 202).
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
Število nesreč in število izgubljenih dni v aprilu ne odstopa od povprečja prvega trimesečja. Nihanje opažamo samo med posameznimi ekonomskimi enotami.
Ugotavljamo, da je ekonomska enota metalurgija imela v aprilu 8 poškodb, kar je za 71 % več od povprečja prvega trimesečja; v predelovalnih obratih opažamo zmanjšanje šte-
vila poškodb za okoli 72 % in v kemiji I in III za okoli 57 %; v vzdrževalnih obratih pa je število poškodb naraslo za 97%.
Primerjava rezultatov doseženih v aprilu s povprečjem prvega trimesečja 1967
Ekonomska
enota
število poškodb Število izgubljenih dni
.	. na 100	.	. A na enega
absolutno zaposlenih absolutno zaposlenega
Metalurgija	*A	*,0	124	2,11	povprečje za 3 mesece
	8	13,4	151	2,53	april
Predelovalni pbrati	3,7	23,5	49	3,15	povprečje za 3 mesece
	1	5,5	29	1,58	april
Kemija I. in III.	2,33	11,4	23	1,14	povprečje za 3 mesece
	1	5,3	27	1,43	april
Kemija II.	-	-	-	-	povprečje za 3 mesece
	—	—	—	—	april
Vzdrževalni obrati	2,67	9,6	26	0,97	povprečje za 3 mesece
	5	18,3	47	1,72	april
Uprava — ostalo	1	1,9	29,7	0,56	povprečje za 3 mesece
	—	—	10	0,15	april
CELOTNO PODJETJE	14,3	8,0	252	1,40	povprečje za 3 mesece
	15	8,3	264	1,45	april
zvrnitev modela ker je 'le-ta bil pomanjkljivo postavljen. Pri tem ga je tekoči cink poškropil po nogah.
V	PLINARNI
Ivan ŠKET si je hotel skrajšati pot od generatorjev do industrijskega tira in je skočil s platoja generatorjev na spodnje stopnice. Ker mu je spodrsnilo si je pri padcu poškodoval rebra in desni kolk.
V	VALJARNI
Štefan BRAČUN se je pri obrezovanju trakov urezal nad zapestje leve roke. Poškodbo ni jemal resno, zato je pozneje prišlo do infekcije.
V	KEMIJI I.
Aleksander MALGAJ je pri odstranjevanju lužine iz used-linskega zaboja s pomočjo natege potegnil lužino z usti proti navodilu za varno delo in zaradi tega pogoltnil nekaj lužine.
V STROJNI SLUŽBI
Zdravko LUZAR si je pri de-montaži avtomobilske vzmeti poškodoval prst leve roke.
Evgen ZAGRADIŠNIK si je poškodoval kazalec leve roke.
ko je brusil zagozdo na brusilnem stroju.
Ludvik ZAGMAJSTER je pri montaži elektromotorja na skupnem kondenzatorju potegnil za jermenieo, ki se je snela in mu padla na hrbet.
Ivan JUHART je pomagal pri sestavljanju skupnega kondenzatorja. Pri dviganju komore s pomočjo škripca je zdrsnila veriga, na kateri je bila pripeta rolka z žično vrvjo, in udarila ponesrečenca po dlani leve roke.
Katarina ČENADI je pri čiščenju oken hotela zapreti okensko krilo, pri tem si je stisnila palec leve roke med okensko krilo in okvir.
Na poti v službo in iz službe so se poškodovali
Slavko KUŽNER se je pri vstopu v vlak prijel za okvir vrat, medtem ko je nek potnik zapiral vrata. Ponesrečencu je stisnilo prst leve roke.
Franca BRVARJA je na poti v službo povozil avto; takoj so ga odpeljali v bolnišnico.
Na poti sta se poškodovala dva delavca; poškodbi sta terjali 83 izgubljenih dni.
Spomladanska utrujenost naših delavcev, ki se še poleg rednega dela honorarno ukvarjajo z raznimi poljedelskimi, gradbenimi in drugimi deli, lahko povzroči naraščanje števila poškodb, ako ne bomo storili vse-
ga za izboljšanje delovnih pogojev in za izboljšanje organizacije dela.
Naša naloga je: dosledno izvajati varstvene ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva in zdravja delovnega človeka in zahtevati ter kontrolirati njihovo izvajanje.
Pri delu so se poškodovali
V OBRATU
NOVA ŽVEPLENA KISLINA
Franc PRELOŽNIK si je zlomil nogo pri demontaži ventilov.
V TOPILNICI.
Konrad PODJAVORŠEK se je pri iznašanju predleža, težkega okoli 20 kg pretegnil ter začutil bolečine v hrbtu.
Jože OTOREPEC se je pri menjanju retorte udaril z drogom po bradi.
Jože BUKŠEK je pri razkladanju bobnov s cinkovim prahom vtaknil prst leve roke med bobne ter si ga poškodoval.
V	CINKOVEM BELILU
Stanislav BOSNAR si je poškodoval prst na levi roki pri šarižranju trdega cinka v peč. Do poškodbe je prišlo zaradi tega, ker mu je cink zdrsnil z loparja;
V	RAFINACIJI CINKA
. Franjo ŠKALICKI ni uporabljal ščitnika za obraz pri prižiganju gorilca. Ker so bili v go-rMcu naftni hlapi je udaril plamen nazaj ter ponesrečenca op.ekel po obrazu.
Nedeljko ŠAJINOVIC ni pri naravnavanju modela s teko^ čim cinkom uspel preprečiti
VESTI O REKREACIJI
Z zadnjim dnem v preteklem mesecu je oddelek za družbeni standard zaključil sprejemanje prijav za letovanje v naših objektih in v objektih, ki jih je tovarna najela za preživljanje dopusta članov naše. ga kolektiva.
Možnosti za letovanje na morju (Piran, Sumpetar pri Omišu in Supetar na
CINKARNA - CELJE metalurško kemična industrija
razpisuje
v šolskem letu 1967/68 naslednje štipendije za šolanje v Šolskem industrijskem kovinarskem centru v Štorah ter Elektro gospodarskem šolskem centru v Mariboru:
25 štipendij za poklice kovinarske stroke,
10 štipendij zn poklic elektrikarja.
Pogoj za dodelitev štipendije imajo učenci, ki so dokončali osemletko najmanj z dobrim uspehom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let.
Prednost pri ruzpisu imajo otroci, katerih starši so člani kolektiva Cinkarne ter otroci članov ZB. Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno spričevalo o uspešno dokončani osemletki ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje sprejema Center za strokovno izobraževanje Cinkarne Celje do 30. junija 1967.
Braču) so v glavnem izčrpane. Prostih je ostalo le še nekaj ležišč v glavnem na zaključku sezone oziroma v posezonskem obdobju.
Nekaj več prostih mest pa je ostalo še za letovanje v Rinki, Logarski dolini in na Sladki gori.
Sicer pa, če ste še interesenti za letovanje, se 'zglasite v oddelku ,za družbeni standard, kjer boste dobili vsa željena pojasni-
Kot je znano, je v letošnjem letu možno preživeti letni oddih tudi v zdraviliščih Dobrna, Čateške toplice, Rogaška Slatina in Slatina Radenci. Za letovanje v zdraviliščih, kjer je na razpolago razen penzi-onskili uslug tudi celotna zdravstvena oskrba, je potrebno, da zdravnik ugotovi vaše zdravstveno stanje in da prispevate minimalen znesek (od 1500 do 750 S-dinarjev, po degresivni lestvici z ozirom na povprečni dohodek na družinskega člana). Ostali del stroškov pa krije tovarna. Za letovanje, v času rednega letnega dopusta, v zdraviliščih je še nekaj prostih mest. Zato pohitite s prijavami, ki jih je mož-n o oddati v oddelku za družbeni standard.
Uspešno reprodukcijo delovne sposobnosti je mogoče doseči le z načrtno rekreacijo delovnega človeka
DOBRA REKREACIJA SE ODRAŽA TUDI V PROIZVODNIH USPEHIH
V kompleksu problemov, ki se stalno pojavijajio na dnevnih redih sleherne delovne organizacije, so predvsem tehnična, ekonomska in podobna vprašanja. To so vprašanja, ki v zaostrenih pogojih reforme stopajo vedno bolj v ospredje in je zato nevarnost, da bi v prihodnjem obdobju postavili na stranski tir probleme družbenega standarda in sploh organizirane skrbi za človeka — proizvajalca.
Ta zaskrbljenost za naš delovni kolektiv ni aktualna, vendar je treba na problem opozoriti, ker je v številnih drugih delovnih organizacijah prišlo do tega, da so začeli iskati rezerve favno pri družbeni prehrani, prevozih na delo, štipendijah, regresih za dopust itd.
Taki tuji vplivi ne bi smeli najti zagovornikov v našem delavnem kolektivu, čeravno je tako reševanje najbolj enostavno, da prihranimo določene dinarje, vendar zelo neučinkovito in s stališča reprodukcije delovne sposobnosti celo škodljivo.
Ukrepi za boljše uspehe v ustvarjanju dohodka, skladov itd., so predvsem v boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, skrajšanih proizvodnih ciklusih, zmanjšanju zalog, modernizaciji proizvodnje, boljši organizaciji dela itd. itd.
Če želimo napredovati na področjju rekreacije, moramo ravno tako vztrajati na kratkoročnih in dolgoročnih programih ter na rešitvi nekaterih temeljnih vprašanj organizacije in financiranja te dejavnosti. V tak program brez dvoma spada
VESTI O REKREACIJI
2e pred nekaj dnevi so odšli prvi letošnji dopustniki, elani našega kolektiva, na letovanje na morje. Še v tem mesecu in pa kasneje v juliju, avgustu in v prvi polovici septembru jim bo sledilo še veliko drugih članov kolektiva s svojimi družinskimi člani. Pri tem pa se postavlja tudi vprašanje, kako potovati na letni oddih in nazaj.
Z željo, da bi bilo to po-( tovanje organizirano in' kar se da udobito se je oddelek za družbeni standard povezal z Izletnikom, ki nam bo zagotovil ustrezne rezervacije tako za vlak, kakor tudi za __ avtobus. Zato vabimo vse člane kolektiva, da do 50. junija 196? sporočijo potrebe za rezervacije referentu za rekreacijo in pri prijavj predložijo tudi znesek, ki je potreben za nabavo voznih kart.
rodošel tudi priročni »ro-
drugiE
Oddelek za družbeni standard ima možnost dobaviti večjo količino teh roštiljev po ceni ?000 S-din, vključno s torbico, v katero lahko pripravo zložite. V oddelku sl lahko Vzorec tudi ogledate.
vprašanje lastnih počitniških domov, njih lokacije, zmogljivosti, nadalje oblike organiziranosti itd.; in vprašanje tistih oblik organiziranega izkoriščanja dopusta, ki ga lahko nudijo druge delovne in turistične organizacije.
Druga skupina pri nas še najmanj obdelane problematike pa je financiranje. Vse do predlani je bilo to deloma urejeno z zveznimi predpisi, medtem pa sta sedaj oblika in način financiranja v celoti prepuščena delovnim organizacijam.
In kako se je v prvih letih začelo reševati to področje družbeno organizirane rekreacije. Predvsem lahko ugotovimo, da precej ekstenzivno s stališča smotrnosti uporabe sredstev.
Sredstva za rekreacjio nasploh so namenska. To pomeni, da jih je mogoče uporabljati izključno za letni oddih, tedenski in dnevni počitek in podobno. Ta sredstva se zbirajo v skladu skupne potrošnje in bi bilo smotrno v interesu programske politike določiti, kolikšen del tega sklada naj bo namenjen za posamezne dejavnosti rekreacije. To je eden od pogojev za perspektivni razvoj te dejavnosti, Iki bi naj bila normirana s posebnim pravilnikom o rekreativnih dejavnostih.
Brez kratkoročnega (letnega) in dolgoročnega programa ni mogoče zagotoviti uspešne rekreacije in zlasti ne kvalitetnih uslug ter ekonomsko utemeljenih naložb. Zavzeti se je torej treba za to, da bi bili določeni stalni viri financiranja, ki sicer iz leta v leto varirajo, vendar
zagotavljajo kritje minimalnih potreb.
Drug pogoj za smotrno uporabo teh sredstev pa je namenska uporaba. Prenehati moramo s tezo, da so ta sredstva, ki jih dobi vsak član kolektiva, ne glede na to, zakaj jih bo porabil. Pravilno je stališče, da ima pravico nanj vsak član kolektiva, toda ob pogoju, da jih porabi za rekreacijo. Tak pogoj pa je mogoče zagotoviti le s sistemom regresiranja, ki smo ga letos uveljavili pri nas. Vprašanje je samo, če je sprejeti cenzus docela »upravičen«, ker določeno število članov kolektiva izključuje od pravice koriščenja regresa. Nasprotno temu pa mislim, da dokler ne zagotovimo primernega standarda slehernemu zaposlenemu je prav, če smo sprejeli degresivno lestvico, ki stimulira tiste z nizkim osebnim dohodkom v povprečju na družinskega člana.
Prav bi bilo, če bi se o teh problemih oglasili v obliki polemike v našem glasilu še drugi člani kolektiva.
Za uvod v razpravo in razmišljanje, kako v prihodnje zagotoviti uspešno organizacijo in financiranje rekreativnih dejavnosti le toliko. Vsekakor pa bo to področje treba šteti med tiste službe, ki skrbe za delovnega človeka in vztrajati na strokovnem reševanju teh vprašanj. To pa med drugim terja določeno minimalno. normativ-nost če želimo programsko delo in pravno gotovost upravi-vičencev.
B. L.
I
Čeprav so izleti v nava-ečji i
v teh mesecih-še prijetni in takšnem izletu je zelo dob-
vo možni večji del leta, so posebej številčni. Pri
CINKARNA — CELJE Center za strokovno izobraževanje delavcev
RAZPIS
Obveščamo kolektiv, da bomo v septembru 1967 odprli I. letnik Tehniške šole, oddelek za kemijo.
Možnost vpisa imajo vsi člani kolektiva z dokončano osemletko, prednost pa imajo tisti delavci, ki imajo poleg osemletke še dokončano strokovno šolo (kovinske ali elektro stroke).
> Ker bo naše podjetje potrebovalo več kemijskih tehnikov — vodij izmen, vabimo intresente, da se prijavijo. i
Šolanje bo trajalo štiri leta in bo potekalo po programu Tehniške šole v Ljubljani, ki je prirejen za odrasle.
Šolanje je brezplačno, prav tako pa tuli vsi učni pripomočki (knjige, skripta) ki jih bodo slušatelji dobili v uporabo.
Po končanem šolanju bodo slušatelji Jobili diplomo kemijskega tehnika z javno veljavo.
Prijave bomo sprejemali do 30. junija 1967. Vse ostale informacije v zvezi s šolanjem lahko dobite v Centru za strokovno izobraževanje delavcev v Cinkarni.
MLADINSKE ŠPORTNE IGRE 1967
V počastitev 25. maja, Dneva mladosti je mladinski aktiv EMO organiziral mladinske športne igre 1967. Za naslov najboljšega mladinskega športnega aktiva se je potegovalo šest ekip, in sicer: EMO, IFA, MERX, LIK Savinja, Zlatarna in Cinkarna. Mladinci so se pomerili v štirih disciplinah, in sicer v šahu, malem nogometu, namiznem tenisu in v streljanju.
Na tem tekmovanju so mladinci Cinkarne osvojili pokal zmagovalca.
Šah
Dvoboji v šahu so se začeli že 27. aprila ob 16. uri v šahovskem domu. Vsaika šahovska ekipa je štela štiri člane. Vsak mladinec je za zmago dobil 1 točko. Torej je ekipa lahko osvojila največ štiri točke.
Prvi dan tekmovanja so nastopile štiri ekipe: EMO, LIK Savinja, Mene in Cinkarna. Mladinci Cinkarne so se najprej pomerili z ekipo EMO. Našo šahovsko ekipo so zastopali: Drago Oblak, Drago Čeh. ml., Tone Motoh in Zvone Hohnec. Srečanje je bilo precej napeto, saj so bili po 25 minutah igre še vsi šahisti za šahovnicami. Prvi je končal Drago Oblak in že priboril za ekipo Cinkarne dragoceno točko. Nekaj minut zatem sta končala tudi Čeh in Zvone Hohnec ter osvojila vsak po eno točko. K popolnemu uspehu ekipe je pripomogel tudi Tone Motoh. Srečanje z EMO se je torej končalo z zmago 4:0 za Cinkarno.
Zatem smo se pomerili z LIK Savinjo. Tudi tokrat so bili Oblak, Čeh ml. in Motoh uspešni ter osvojili tri točke, le Hoh-nej je dvoboj izgubil. Končni rezultat srečanja z LIK Savinja je bil- torej 3:1 za Cinkamo. Prvi dan šahovskega prvenstva je bil za nas precej uspešen.
Medtem je LIK Savinja premagal Merx. Tekmovanje se je nadaljevalo naslednji dan. Za 28. aprila je bil napovedan dvoboj med Cinkamo in Merxom. Vendar pa Mencave ekipe ni bilo in smo ta dvoboj dobili brez borbe s 4:0. Sedaj smo bili že finalisti, kajti pred nami je bilo še samo eno srečanje in to z Zlatarno, medtem ko IFA ni nastopila. Ta dvoboj pa je bil določen za 3. maja. Zaradi nogometne tekme Jugoslavija: Nemčija pa smo dvoboj preložili. Na dogovorjen dan pa igralčev Zlatarne tudi ni bilo, kar je pomenilo zopet dobljeno srečanje z rezultatom 4:0. V prvih dveh srečanjih pa smo igrali zelo dobro, kar se lahko vidi iz rezultatov.
Tako smo v šahu osvojili poka! za doseženo prvo mesto. Vrstni red naslednjih pa je takšen: 2. EMO, 3. LIK Savinja, 4. Merx in 5. Zlatama.
Namizni tenis
Tekmovanje v namiznem tenisu se je začelo 28. aprila. Posamezne ekipe so se pomenle
med seboj v dvorani pri »Jugoslovanu«. Vsaka ekipa je štela dva člana. Vsak igralec je za zmago dobil točko. V primeru neodločnega rezultata je bilo treba odigrati še eno tekmo v dvojicah.
Najprej je ekipa Cinkarne nastopila proti EMO. To srečanje pa je EMO zabeležila v svojo korist z rezultatom 2:0. Za Cinkamo sta nastopila Franc Zalokar in Marjan Mimik. Zalokar je izgubil srečanje z 2:0 v setih, Mimik pa z 2:1. Ekipa Zlatarne je medtem premagala EMO z 2:0. Zatem sta se pomerili ekipi Zlatarne in Cinkarne. Dvoboj je bil precej zanimiv.
kamo so nastopili:	Kranjc,
Dečko, Ferme .Matoh, Sevšek in Miljevič. Tekma je bila zanimiva, čeprav so bili Cinkar-narji v premoči. Tekmo so Cin-kamarji končali v svojo korist z rezultatom 9:0.
Strelci golov so bili: Ferme 3, Krajnc 2, Motoh 3, Dečko 1.
Istočasno sta na igrišču I. osnovne šole igrah EMO in LIK Savinja. Zmagala je EMO z visokim rezultatom 21:0.
Dne 5. maja pa je bila na sporedu tekma Črnkama : Zlatama. To srečanje je Cinkarna dobila z rezultatom 3:0, brez borbe. Ekipe Zlatarne ni bilo. Srečanje EMO: Mene pa je bi-
na gol bolj redki. V petnajstih minutah pa je padel prvi gol za Cinkamo. Eden izmed EMO branilcev je igra! z roko. EMO so naredili živi zid. Prosti strel je streljal Ferme, ki je žogo lepo poslal v gol. Po prvem golu je bilo malo bolj živahno in EMO nepričakovano izenači že v šestnajsti minuti prvega polčasa. Gol je dal Kvartič. V sedemnajsti minuti je nastala zmeda pred vratarjem EMO Kovačičem, žoga pa se je kotalia po golu, nakar je eden od branilcev izbil žogo v korner. Vendar to sodnik ni prisodil za gol. V triindvajseti minuti prvega polčasa je Kvartič pred golom Krajnca lepo podal Cirnerlajtu, ta pa jo je z " močnim udarcem poslal v gol. V drugem polčasu so se igralci Cinkarne trudili, da bi izenačili, vendar se jim to ni posrečilo. EMO so igrali »bunker sistem« tako, da je bilo težko prodreti pred gol. Kljub temu pa je imela ekipa Cinkarne nekajkrat možnost za gol, vendar jih igralci niso znali izkoristiti. V zadnjih minutah igre je žoga zadela tudi dve stativi, ki bi lahko bili odločilni za zmago. Vendar pa je čas prehitro potekal in EMO je zmagala z rezultatom 2:1. Ekipa EMO si je priborila prvo mesto in pokal, mi pa drugo mesto.
Vrstni red ostalih: 3. Mere, 4. IFA, 5. Zlatama in 6. LIK Savinja.
Streljanje
Kot zadnja športna disciplina po vreti je bilo streljanje. Tekmovanje je bilo v kletnih prostorih EMO, in sicer 10. maja.
Strelska ekipa je štela tri člane: za Cinkarno so nastopali Mirko Krajnc, Rudi Krajnc in Ivan Rozmarič. Pred tekmovanjem sta bila favorita za pokal EMO in Cinkarna. Vendar pa EMO ni imela ekipe.
Med treningom pred tekmovanjem so naši trije kar dobro streljali, tako, da se ni bilo bati, da ne bi dosegli dobre uvrstitve.
Najprej je streljala ekipa Merea, zatem pa Cinkarne. Cinkarnarji so dosegli naslednje število krogov. Ivan Rozmarič 83 od 100 možnih, Mirko Krajnc 62 od 100 možnih in Rudi Krajnc 56 od 100 možnih. Skupaj 201 krog od 300 možnih.
Rezultat je bU slabši, kot smo ga pričakovali. Zatem so streljali še tekmovalci LIK Savinja in dosegli 205 krogov od 300 možnih. Sreča se je pač njim nasmehnila. Tako je ekipa LIK Savinja osvojila prvo mesto. Drugo mesto je dosegla Cinkarna, tretje mesto pa ekipa Merea.
Skupni vrstni red najboljših pa je: 1. Cinkarna, 2. EMO, 3. LIK Savinja, 4. Zlatama in 6. IFA.
Na letošnjem tekmovanju v počastitev Dneva mladosti so bili naši mladinci -zelo uspešni. Na sliki: srečanje nogometašev
Za Cinkamo sta se tokrat borila za točke Mirko Kranjc in Marjan Mimik. Tekmovalci so bili precej izenačeni. Dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 1:1. Pri ponovni tekmi v dvojicah pa se je sreča nasmehnila Zlatarni. Tako smo srečanje zgubili z rezultatom 2:1. Preostala srečanja so se končala z naslednjimi rezultati: Cinkarna ; Mera 2:0, Cinkarna : IFA 2:1, Cinkarna : LIK Savinja 2:0.
Vrstni red pa je takle:
1. Zlatama, 2. EMO, 3. Cinkar-
na, 4. Mere, Savinja.
5. IFA in 6. LIK
Mali nogomet
V malem nogometu pa so se ekipe pomerile na igriščih I. in IV. osnovne šole. Za vsako eki-ko je nastopilo šest igralcev.
Prva tekma je bila odigrana 3. maja, in sicer sta se pomerili ekipi Cinkarne in IFA. Za Cin-
lo precej napeto, kajti EMO je vodila s 3:0, ekipa Merea pa je kmalu zmanjšala na 3:1 oziroma kasneje na 3:2, to je bil tudi končni rezultat.
Tako sta prišli ekipi EMO in Cinkarne v finale Tekma je bila odigrana 6. maja na igrišču I. osnovne šole.
CINKARNA: Krajnc, Dečko I., Ferme, Jankovič, Motoh, Hohnec in rezerva Dečko II.
EMO:	Kovačič, Cimerlajt,
Keber I., Kvartič, Bratina in Keber II.
Strelci: Ferme v 15. minuti za Cinkarno 1:0, Kvartič v 16. minuti za EMO 1:1 Cimerlajt v 22. minuti za EMO 2:1.
Tekmo je vodil sodnik iz EMO. En polčas je trajal po 25 minut.
Vreme je bilo sočno in zelo ugodno za to igro. V prvih petnajstih minutah igre so bili igralci precej izenačeni. Igra se je odvijala med obema goloma, medtem, ko so bili streli
Objavljamo filme, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. junija do 15. julija 1967:
Kino Union
Od 14. do 16. junija »SKRIVNOSTNA GROBNICA« zahodnonemški film
Od 17. do 20. junija »VIVA MARIA« francoski barvni film
Od 21. do 25. junija »ŽANDAR V NEW YORKU« francoski barvni film
Od 26. do 29. junija »PIRAT«
japonski barvni film
Od 30. junija do 3. julija
NAPREDOVANJE V ZALEDJE« ameriški film
Od 4. do 5. julija »SREČNI UMIRAJO DVAKRAT« jugoslovanski film
Od 6. do 9. julija »ZAROTNIK M ATI A SANDORF« francoski barvni film
Od 10. do 11. julija »RONDO« jugoslovanski film
Od 12. do 17. julija »WINETOU IN MEŠANEC APANACI« jugoslovansko-nemški barvni film
Kino Metropol
Od 16. do 19. junija »ČAROVNIKOV OBRAČUN, zahodnonemški film
Od 20. do 21. junija »DEKLETA PRIDEJO POZNEJE, češki film
Od 22. do 25. junija »KAKO STA SE LJUBILA ROMEO IN JULIJA«
jugoslovanski barvni film
Od 26. do 30. junija »ŽENE TUDI S CVETOM NE UDARI, češki film
Od 1. do 4. julija »VANINA V ANINI« zahodnonemški film
Od 5. do 7. julija »MOŠKI IN ŽENSKI SPOL« francoski film
Od g. do 12. julija
»NAJVECJA DIRKA OKROG SVETA« ameriški barvni film Od 13. do 16. julija »SLAMNATA ŽENA« ameriški barvni film
Letni kino
Od 14. do 16. junija »JERONIMO« ameriški barvni film Od 17. do 18. junija »NAVARONSKA TOPOVA« ameriški barvni film Od 19. do 20. junija »OSEDLAJ VETER« ameriški barvni film Od 21. do 22. junija »INVAZIJA VIKINGOV« ameriški barvni film Od 23. do 25. junija »TOPKAPI« ameriški barvni film Od 26. do 27. junija »HERKUL OSVAJA ATLANTIDO« italijanski barvni film Od 28. do 29. junija »KRALJICA KOLORADA« ameriški barvni film Od 30. junija do 2. julija »ČRNE OSTROGE« ameriški barvni film Od 3. do 4. julija »PREGON IZ PEKLA« ameriški barvni film Od 5. do 6. julija
»PADEC RIMSKEGA CESARSTVA« ameriški barvni film Od 7. do 9. julija »OBRAČUN V BANG KOKU« ameriški barvni film Od 10. do 11. julija -»ČLOVEK IZ RIA« francoski barvni film Od 12. do 14. julija »KOMANCEROSI« ameriški barvni film Od 15. do 16. julija »VITEZ DE PARDAILLAN« francosko-italijanski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu pa ob 20. url. Program objavljamo po podatkih Kino-podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KADROVSKE
VESTI
V MESECU MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Markovič Milija, Grm Anton, Boštjančič Emil, Jegrišnik Milan, Pungartnik Alojz, Valentič Zlatko, Borovnik Jože, Gradečak Ivan, Mitev Todor, Herman Stjepan, Krivec Franc, Močnik Marjafi, Jus Janez, Milojevlč Ostoja, Bonač Matjaž, Gerčer Ladislav, Ivanovski Ilija, Dedič Hrusto, Jakopek Ernest, šačiri Amet, Lorger Maks, Kolar Jože, Notersberg Vjekoslav, Jesenovec Lidija, Končan Darinka, Klenovšek Anton, štu-lar Peter, Kornič Mili je, Gajšek Boris, Grčar Kostja, Bombač Alojz, Crepinšek Franc, Pejkič Nikola.
ODŠLI IZ PODJETJA: Kukovič Alojzija, Krstič Danijel, Zajc Alojz, Brezov-nik Anton, Novokmet Aleksander, Lampret Janez, Gradečak Ivan, Hribernik Anton, Mitev Todor, Peček Dragutin, Borovnik Jože, Kočnik Marjan, Miloje-vič Ostoja, Herman Stjepan, Videnšek Albin, Jakopek Ernest, Jesenovec Lidija, Pečnik Marija, Stojadinovič Panta, Trujkič Borivoj, Drobnak Berta, Raček Ferdinand, Sivka Drago, Jokanovlč Mi-. lovan, Stečuk Slavko.
IZKLJUČENI IZ PODJETJA: škornik Gregor, Dobcskovlč Dušan, Otorepec Jože, Trbojevič Marko, Mijucič Ilija, Fidler Vlado, Mešič Adem, Veber Ivan, Pavlič Franc, Hojnik Alfred, Gogotlč Dragutin, Tuntč Dragoljub, Esih Alojz, Koren Milan, Kunstck Franc, Jančič Avgust, Mraz Friderik.
V POKOJ STA ODŠLA: Mimik Jože, Železnik Alojz.
UMRL JE: Gajšek Stane.
POROČILI SO SE: Krašovec Cvetka, Ocvirk Jože, Burnik Mihael, dipl. inž.,
niilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllU
=	g
| Prihodnja | | storilka
Cinkarnarja §
| izide	|
J I. julija |
=	I
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiii
IZLETNIKOVI IZLETI SO RES ODDIH
V mesecu maju so priredili pri IZLETNIKU vrsto zanimivih izletov v razne kraje po domovini in tudi na tuje. Precej izletnikov potuje na Gorenjsko, medtem ko v tujino največ v Trst in v Celovec; ena skupina je potovala zelo daleč
—	v Holadnijo in Francijo. Krajši izleti bodo, kakor
smo izvedeli, tudi v prihodnje dokaj poceni.
—	ENODNEVNI IZLET
v Trst bo stal 55 N-din, preko Gorice 60 N-din; v Celovec 60 N-din in v Gradec 50 N-din.
—	DVODNEVNI IZLETI PA BODO
v Benetke za 150 N-din, na Dunaj za 200 N-din in v Budimpešto za enako ceno.
Seveda pa je tudi to res, da so to le okvirne cene in da lahko organizirane skupine izbirajo svojo pot, takrat pa se cena seveda spremeni.
Pa še nekaj smo izvedeli. Pri IZLETNIKU rezervirajo sobe in ležišča kar v 35 krajih ob morju in nekaj tudi v hribih v okviru svojega letnega oddiha.
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvoglasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tei. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
u£
is s=
Vrednost	točke * lis II
H E a Ž >
maj 1967	> > \	£ I
I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna in žveplena kislina................ 1,23	0,15
2.	Aglomeracija.................................... 1,20	—
3.	Topilnica I. In II. peč......................... 1,22	—
4.	Topilnica III. in IV. peč....................... 1,20	—
5.	Topilnica V. peč................................ 1,22	—
6.	Topilnica VI. peč............................... 1,28	—
7.	Topilnica VII. peč.............................. 1,21	—
8.	Topilnica VIII. peč......................'. .	1,20	—
9.	Topilnica IX. peč............................... 1,23	—
10. Topilnica X. peč................................ 1,22	—
v. 11. Topilnica XI. peč...............................   1,20	—
12.	Topilnica XII. peč.............................  1,20	—
13.	Thede peči...................................-	1,25	—
14.	Cinkovo belilo.................................. 1,20	9,34
15.	Keramika........................................ 1,20	11,81
16.	Skupne službe topilnice......................... 1,22	—
17.	Plinarna........................................ 1,22	—
18.	Nova žveplena................................... 1,22	—
19.	New Jersev...................................... 1,22	—
20.	Skupne službe metalurgije......................  1,22	—
II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna clnkove pločevine.................... 1,31	2,70
2.	Cinkografija ..............................  ,	1,32	—	0,60
3.	Obllkovalnica clnkove pločevine .............. 1,20_____0,24
4.	Žlebovi ln cevi.......................... , ,	l .20	__
5.	Vinkova žica........................... , , ,	1,21	__
6.	Skupne službe predelovalnih obratov.........1,30	__
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
L Kromov galun............................ , , ,	1,23	__
2.	Na-hldrosuflt in mctallt...................... 1,23	__
3.	Na-sulfld.................., ,.............. 1,23	—
4.	Litopon stari in clnkov sulfat . ... v ... ,	1,20	—
5.	Litopon novi...................................  1,23	—
6.	Povprečje litopona...............................1,23	—
7.	Svinčevi oksidi.........................,,,,,,	1,25	—
8.	Aluminijski offset In kemikalije.............. 1,24	—
9.	Superfosfat..........'........................ 1,25	20,32
10.	Povprečje superfosfata.......................... 1,25	—
11.	Ultramarin.................................... —	—
12.	Zelena galica................................. —	—
13.	Modri baker................................  .	1,24	—
14.	Skupne službe anorganske kemije........... .	1,24	—
15.	Kemični obrat III — Mozirje..................... 1,20	6,78
16.	Skupne službe Mozirje........................... 1,20	—
17.	Laboratorij....................................  1,24	—
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1. Vse službe....................................   1,20	—
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela..................................  1,22	—
2.	Strojni oddelek......................... .	.	1,22	4,07
3.	Gradbeni oddelek............................ .	1,22	7,50
4.	Merilni oddelek............................ ,	1,22	4,0>
3. Elektro delavnica........................, .	1,22	1,68
»	6. Energetika................................... 1.22	—
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe ...............................  1,22	3,98
2.	Družbena prehrana................................ 1,22	4,55
VII. CELOTNO PODJETJE:	......................... 1,22	2,35