85. številka.
boto IT. julija 1897.
<▼ Trstu, v soboto zjutraj dne 17. julija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIIVOBT"
lihaja po trikrat na teden v ieatlh is-danjih ob torkih, AatMklh Ib aobotKh. Zjntranje iidanje ii-baja ob 6. uri zjutraj, vederno pa ob 7. ari rečer. — Obojno isdaaje stana: <a Jeden meaeo . f. 1.-, izven Avatrtja 1.50 «» trt meaeo . . . 3,— ... 4.M) »a pol leta . . ,	.	;
n vsa lato . , 12— . , . 18.— NaraialM le plaiavatl aapraj aa aaraftk« arai prilažaae aartinlna aa a prava aa azlra.
Po«bd»iCno i te viika ae dobivajo v pro-Jajslnic&h tobaka v Iratu po M dtJ. laven Trsta po * nv4.
EDINOST
61
Oglasi ae ra&nne po tarifa ▼ petita; ■* nnaloTe a debelini Ar kani te platni*
froator, kolikor obsega navadnih vrati?, 'oalana, oamrtnioe In javne zahvale, i o nafti oglaai itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj se poiiljajo urednHtvn ulica Cflsrrma 4t. 13. Vsako piaaao nora biti frnnkovnno, kur nefrankovana ae aa sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
NnSeinino, reklamacije in oglase spre-jena upravniitvo ulica Molino pio* eolo h lit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaaa je pla&evatl loco Trat, Odprte reklana oije ao proate poitnino.
ko.
i? e<N«*oaM J« MM".
Crtice iz zbornice poslancev.
(Dalje.)
Za dan 2. junija sklicana seja je začela točno ob 19. uri in je trajala saao do 12'/«, torej samo četrt nre. A vendar je bila jedna najznamenitejih od vseh, kolikor jih Je imela zbornica poslancev.
Nemci so bili seveda pripravljeni, da bodo tratili čas kričanjem in vriičanjem.
Prišlo je drugače. Čim je predsednik otvoril sejo, dal je besedo načelniku poljskega kola, njegovi prevzvišenosti, poslanca vitezu Javorskemu.
Posl. vitez Javorski je spregovorii nastopno od besede do besede:
„Visoka zbornica! V imena veČine čast mi je podati sledečo izjavo:
Mi in z nami večina narodov v Avstriji došli smo do trdnega prepričanja, da je ob sedanjih od-nolajib, ki so zavladali v tej zbornici, ne le nemogoče sleherno parlamentarno delovanje (Krik in oporekanje na levici), ampak da je s temi odno-Saji prišel v nevarnost tudi sam parlamentarizem. (Burni vškliki na levici: Gotovo!)
Radi tega izjavljamo svoje mnenje, da bi bilo brezvspešno za sedaj formalno nadaljevanje sej. Izjavljamo, da na vsaki način stojimo trdno na temeljnjih načelih, kakor smo jih označili v vspre-jetem načrtu za adreso, in ki se glase: ... ,„pri-poznanje zgodovinsko političnih pravic in avtono* mije kraljestev in dežel, pravično izvedenje ravnopravnosti vseh narodov monarhije (Vskliki na levici: V Galiciji! Na desnici so vsklikali burno : Mir!), gojenje pravega verskega čuta in nravnosti ter plodonosno delo za gospodarsko in socijalno povzdigo v««h Vazredov prebivalstva". Edino od izvedenja tt^li načel pričakujemo ozdravljenja od-nošajev v monarhiji, in jedino le iz ozira na današnje stanje parlamentarno opuščamo za sedaj formalno razpravo o adresi, zasnovani po nas, katero so soglasno odobrile vse skupine večine in so odloČile, da se je bodo držale odločno kakor svo-
PODLISTEK
144
Fromont mlajši & Rjsler starši.
ROMAN,
— Francoski apisal AJphonae Daildet, preložil Al. B. —
„Kar v glavi se mi vrti", je rekel prijatelja.
„Le dobro se me primi, dečko... pa ne boj se!"
In vrli Planus se je rezko vzklonil ter vlekel svojega prijatelja skozi ulice z otročje fanatičnim ponosom, s katerim kmetič južnih pokrajin nese vaškega svetnika.
Prišla sta do Palais Royal. Vrt je bil poln ljudi, ki so bili prišli zaradi godbe. V prahu in ropotanju stolov si je vsakdo skušal dobiti prostora, prijatelja pa sta naglo ustopila v gostilno, da bi ušla iz gneče. Sedla sta v jedno izmed velikih dvoran v prvem nadstropju, odkoder je videti zelena drevesa, šetalce in curek vodometov med cvetličnimi gredicami. Za Žigo je bila ta dvorana obsežek vsega velikolepja; povsod vse pozlačeno, zrcala, lestenec, cel6 stisnjene papirnate tapete. Veselil se je menda tudi belega prta, kruha in jedilnega lista obeda za stalno plačo.
»Tu je prijetno, kaj ne?M je ponavljal v jed-nomer, in o vsaki novi skledi svoje pojedine za dva franka in petdeset cent-mov je pričel silno hvaliti in je na pol s silo prijatelju polnil krožnik.
„To moraš je»ti, to je jako dobro."
jega programa za sedaj in za bodočnost. (Na desnici živo in dolgotrajno ploskanje. — Na levici mir in vrišč.)
Podpredsednik Abrahamovih je naprosil na to, da bodi mir in da se poslanci podajo na svGja mesta. Levičarji so prigovarjali temu In lbvlčar Pergeltje prosil za besedo. Podpredsednik pa je dal besedo njegovi ekscelcnci ministerskemu predsedniku.
Ministarski predsednik In upravitelj ministarstva za notranje stvari, grof Badeni, ja spregovoril nastopno:
■ V imenu vlade moram reči, če tudi še tako obžalujem to, da je očitno dejstvo, da je bila zbornica poslancev po dogodkih, ki so se vršili v teh prostorih nekaj časa sem, nasilno zavirana na vršenju poslov, pripadajočih jej ustavno. (Burno vskli-kanje na levici: po jezikovnih naiedbah I)
S tem je tok javnih stvari naletel na zapreko, škodljivo za državne interese in nasprotno jasnim določilom ustave. (Na levici so burno vskli-kali vmes.)
Visoka zbornica pripoznava gotovo, da javnemu življenju preti velika nevarnost, ako bi se nadaljevalo in trpelo tako postopanje, katerim se izpodkopnje temelj parlamentarnim uredbam. (Krik na levici.)	* * *
Da se temn stori konec, to zahteva državna potreba. Vlada, kateri je vedno pred očmi izvrševanje nje nalog v zbornici in izven nje (Na levici so se smejali burno. — Na desnici so klicali: Mirno!), je uverjena, da pri tem postopa v soglasju s pretežno večino visoke zbornice. Ona se svoje strani se zaveda odgovornosti ter se smatra dolžno, da prepreči oškodovanje državnega interesa oškodovanje, ki bi moralo nastati iz zaviranja parlamentarne delavnosti.
Vsled Najvišega naloga proglašam zaklju-j čeno XII, sesijo državnega zbora. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. Na levici so odo-
Dasi se je Risler trudil počastiti obed, je bil vendar videti razmišljen ter je neprestano gledal skozi okno. „Ali se še spominjaš, Žiga ?" je vprašal čez nekaj časa.
Stari blagajnik, kateremu so misli vedno u-hajale daleč v minolost, do Rislerjevega ustopa v tvornico, pa je odgovoril: »Seveda se spominjam!.,. Prvikrat sva v Palais-Royalu jedla skupaj febru-varja 46. leta, tistega leta, ko smo v tvornici u-vedli nove valjarje".
Risler je zmajal z glavo.
„Ne, ne, jaz govorim o nekem dnevu pred tremi leti; tedaj sruo obedovali tam-le."
Pri tem mu je pokazal velika okna Vefour-jeve dvorane, katero je razsvetljevalo zahajajoče solnce, kakor lestenci ženitnine.
„Da, da, res je!" je mrmral Žiga nekako v zadregi. Nesrečna misel, prijatelja dovesti na kraj, ki je moral vzbuditi v njem toli mučnih spominov l
Risler pa ni hotel kaliti prijateljeve dobre volje, zato je zdajci dvignil čašo.
„Na tvoje zdravje, »tari tovariš!"
Skušal je presukati razgovor na kaj drugega, a takoj na to ga je zopet napeljal na prejšnji predmet. Tiho, kakor bi se sramoval svojih besed, je vprašal starega Planusa: „Ali si jo videl kje?'
„Tvojo ženo?... Ne, nikdar!"
„Ali tudi pisala ni ?a
bravali ironično ter hromeli močno. Splošno in dol* gotrajno gibanje.)
Podpredsednik Abrahamovič je rekel na to, da ob tolikem vrišču mu ne preostaja dražega, nego da zaključi sejo. Želel je vse dobro VBem poslancem in Členom vlade ter je pozval zbornico, da je vskliknila trikratni „živio" Njegovemu Veličanstvu !
Pri tem je nastal mir in poslanci so vsklikali v raznih jezikih, naj Živi Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Fran Josip I.! Potem so se ie raz-govarjali v večih ali manjih skupinah ali pa so pospravljali svoje spise.	(Pride še.)
Istrskemu kmetovalcu v prevdarek.
Na PomjanSSini, dne 14. julija 1397.
(Zvršetek.)
Dolžnik, ne sluteči nič hudega, bode globoko v dolgovih in popolnoma v rokah svojega „dobrega prijatelja". A ta „prijatelj", kateremu je ubogi dolžnik slepo služil toliko let, stopi v gotovem časa pred dolžnika, ne več kakor prijatelj, ampak kakor sovrag! Plačaj! ako ne, hodi ven iz hiše! In ubogemu dolžniku zapoje boben iz „Banke", hkrata ne bode imel več svojega doma. Če bode hotel ostati še na dalje na nekdaj svojem posestvu, udatl s;- bode moral „gospodu", bivšemn „prijatelju" in služiti mu kakor kolćn! „Gospod" mu pusti to, ker sam pač ne bode obdeloval polja. Tako zopet eden, drugi in mnogi, cenjeni čitatelji. Na ta način bode kmalu povsodi le kolon, vsaj po zapadni Istri.
Sicer pa je ta zistem itak že nekako uveden na KoperŠčioi, Piranščini in drngod blizu mest; le s tem razločkom, da dolžniki dolgujejo gospodom, a kmalu bodo dolgovali novi posojiluici, katera pa jib zopet izroči v roke istim gospodom. Ti nepravi koloni postanejo nevedć, nehotč pravi koloni, sužnji in hlapci gospdde italijanske. Morda sem pesimist tudi jaz, a bojim se, da nisem.
„Ne, nikoli več."
„Nekaj pa moraš vendar vedeti o njej ? Kaj je počela tega pol letu ?.,. Ali je pri stariših P"
„Ne."
Risler je obledel.
Upal je, da se Sidonija vrne k materi in da bode delala, kakor je delal on, da bi so pokoril in pozabil. Večkrat je dejal sam pri sebi, da bode njega bodoče življenje, kadar bode smel zopet misliti sam na se, zavisno od poročil, ki jih dobi o njej, in videl se je v daljnjem ča&u, kojega podoba je bila nedoločna kakor sauje, z njo in njenimi atariši ubeglega v kako neznano deželo, kjer ga ničesar ne bode moglo spominjati prejšnje sramote. Sklep še ni bil trden, a kakor tiha nada mu je ležal v dnu srca, kakor hrepenenje, ki podžiga slehernega človeka, da koprni po sreči.
„Ali je v Parizu?" je vprašal zopet po kratkem premišljevanju.
„Ne; pred četrt leta je šla proč — nihče ne ve, kam."
Planus ni pristavil, da je odšla s svojim Ca-zabonijem, čegar ime je sprejela, in da sta nastopala v pokrajinskih mestih; da je bila njena mati globoko užaljena, da je ni hotela videti več in le po Delobelleu kaj izvedela o njej. Žiga je mislil, da mora zamolčati vse to, in umolknil je, izpovedši, da je ostavila Pariz.	(Pride še.)
O, dobri kmetovalec I Čuvaj se pred takimi prijatelji! Glej, komu zaupaš; pazi, kdo se ti do-brika, kedo ti pogojuje. Sedaj doboš res posojila, kolikor hočeš po 4%i a ravno to bode tvoja ne* sreča, tvoja poguba. Ti bodeš morda še gospodar na svojem posestvu, da-si zadolžen, a tvoj: otroci ? ! Svojim sinovom bodeš moral razdeliti svoje posestvo, a za to bode zopet treba posojila. Toda dobro vedi, gospodje ti bodo posojevali le toliko čada, dokler bodo videli, da so gotovi za denar. Ko pa prepustiš zadolženo posestvo svojim sinovom, zgodi se ti kaj lahko, da ti poreče tvoj .prijatelj" : »Počakaj, da se zmeniva za nujni dolg I" In takrat spoznaš, da si se prodal; a ne le sebe, ampak tudi — svoje 1 A zapomni si dobro: v onem in istem trenotku postaneš suženj, rob labonskemu prijatelju! Sužnji, robi se prodajajo in kupujejo za deuar. Tudi tebe kupijo v onem trenotku, ko se zadolžiš pri njih. Toda ti spoznaš, da si suženj še le tedaj, ko ti vzamejo posestvo in je prodaj j. Morda tebe še ne zadene ta usoda, a tvoji otroci ? Če bodeš ti tudi še svoboden navidezno, pa tvoji otroci, ako bodo hoteli jesti vsakdanji kruh, postanejo koloni, kar v re3uici ni nič bolje, nego biti iužeuj. Sužnjem je res hudo, a ni jim treba skrbeti za vsakdanji kruh. Ubogi kolon pa mora služiti svojemu gospodu, a vrhu tega skrbeti za-se iu za svoje, da jim dobo vsak-daujega kruha. »Gospod" ti ne bode dajal ,več, ker te ne bode več potreboval. Ako mu ne bodeš delal prav, te požene po avetu j za frt&ko ceno, kakor tebe, dobo jih mnogo 1
Ali naj torej iščemo pomoči pri italijanskih nasprotnikih, pri „Banci agricola" ? Ali ne bode j bolje, da se oklenemo in v potrebi zatečemo do \ svojih denarnih zavodov, posojilnic ? Rea je, da po \ 4% sedaj pač ni mogoče dajati posojila, a če ima j posojilnica dosti udov, imela bode temveč denarja, ! in lahko bode tudi po možnosti nižala svoje obresti, j Sicer pa, ali so obresti pri naših posojinicali res j visoke P Če tudi plačamo nekaj veče obresti, pa se j vsaj nismo prodali. Naše posojilnice, kar jih je, i pač nimajo in ne morejo imeti namena, da bi uničevale kmetijstva ; nasprotno : njim je glavni na- j men, da povzdigajo kmetijstvo.	j
Kdor dobi torej ponndbo — in teh ne bode j manjkalo, posebno pred vsakimi volitvami — od | italijanskih predrznih gospodov za kako posojilo j iz imenovane posojilnice „Banca agricola", naj pazi j dobro, da se ne vjame 1 Svarimo vas, opominjamo • vas, dokler ste še svobodni, kajti »Banca agricola" j bode imela edini namen; terorizovati svoje dolžnike o volitvah iu uvesti polagoma po Primorski — kolone!! Komur ni znano, kako prijetuo življenje imajo koloni, uaj se potrudi v Furlanijo! Še bolje pa, tja prek« meje v blaženo Italijo naj pogleda ! Tamkaj cvete uajbolje te vrste suženjstvo, in zato je sosedno nam kraljestvo italijansko toli .bogato" — lakote iu reveže v, a tudi sleparjev, ki se pa rekrutirajo iz vrste najviših gospodov.
Omenili nam je še, da takoiroenovaue kmetijske zadruge (ako se uvedejo takošuje, kakor so bile predložene) mnogo pripomorejo italijanski gospodi v Istri k njihovim peklenskim namenom. Mi upamo, da naši poslanci store svojo doUuost takrat, ko pride predlog v razpravo. Zahtevajo uaj, da se na Primorskem, v Istri, ločijo zadruge po narodnosti, kajti drugače bodo kmetijstvu v veliko škodo, ne pa v korist. Italijani bodo znali namreč — po znanem geslu: osartutto" —, tudi kmetske zadruge porabiti v svoje svrhe; to je več ko gotovo. Potegnite pa, o gospoda poslanci, o tej priliki italijanski hinavski gospodi z obraza doli krinko peklenske zlobuosti 1 Sicer pa nam pravi čisto naravni in tudi muzikaličui — ako hočete — zakon, da je smeti slruno natezati le do gotove mere, kajti preveč napeta, v preveliki višiui že dishar-monira in — poči. Tako bi znalo biti tudi z namerami italijanskih nasprotnikov. Seveda, uaši sovražniki divjajo na severu m jugu, a smešijo se tudi, kajti kar počenjajo oni, je sramotno za stoletje napredka. Ali ni sramotno to, ako kulturno ljudstvo, kakoršnjim smatra samega sebe italijanski narodič na Primorskem, uvaja — suženjstvo, med tem, ko si prizadeva ves svet, da bi se odpravilo suženjstvo med črnci v Afriki!! Italijani so hoteli menda podjarmiti tudi Abesinoe in jih prodajali za sužnje, a so se varali; naši italijanski gospodje pa hotč posnemati svoje bratce tam doli. Pazijo naj pa naši Itaiijani, da se tudi oni
ne prevarijo z nami 1 Tudi slovanska kri je gorka. Ali no vedo gospoda, kako nevarna igra je ta?! Ali ne vedo, kako rado zavre med razdraženim ljudstvom ? Slušajte raje svarilne glasove ! To bode pametneje, nego da pozneje zmerjate z barbari! Barbari! A bolje barbari, nego sužnji, zapomnite si ! Mi se zanašamo na moč pravice, da ne pride do skrajnega. Italijanski srboriti gospodi bodi torej rečeno še enkrat, da sejejo veter, a naj se ne čudijo potem, ako bodo želi vihar I In sicer socijalne demokracije, ki se silno širi po italijanskih gnjezdih. Tudi v vašem izvoljenem gojezdu Kopru imate že dosti socijalistov uprav med tistimi rokodelci, katere ste vzgojevali vi sami, jih ščuvali zoper naše ljudi in plačevali, da so razgrajali za vas. Iu tudi to vam moram povedati, da socialistični listi dohajajo iz Kopra tudi že v okolico. To v premislek gospodi in njihovim so* miljenikom. Mi smo pasivni pri tem, ker vemo zakaj. Vi ne bojite socijalistov. Toda vzgojili ste si jih sami, imejte jih torej ! Kakoršna setev, taka žetev !
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 16. julija 1897. Časopisje o demonstracijah v Hebu. w Hrvatska Domovina' piše: Nemško časopisje, kolikor ga je v rokah židovstva in prijateljev Prusije, napenja se, da dokaže demonstracijam v Hebu pomen svetovnega dogodka. Na isto struno udarja tudi madjarsko časopisje. Ostalo novinstvo pa na* glaša veleizdsjsko smer demonstracij v Hebn.
„Narodni Lisfy" pišejo mej drugim: Od danes zna Avstrija, česa jej je Čuvati v Češki, kdo jej je v Čehih prijatelj, a kdo sovražnik. To je nauk, katerega si je morala izcrpiti Avstrija iz Hebskih dogodkov i u mi smo prepričani, da si je tudi dobro zapomnila ta nauk. (No, mi nismo tako absolutno prepričani o tem. Opomba ured. aEd.*)
„Politik" zaključuje svoj članek s temi be-sedami: „Kakor stoje stvari danes, se ue da tajiti, da je skrajno nujna krepka vlada, katera zna, kodi jej je hoditi. Hidra, ki je dvignila v Hebu svojo glavo, se mora streti. Vlada je dolžna pobrati rokavico, katero so jej vrgli Nemci, zasmehujoči njo in avstrijske Slovane".
.Budapesti Hirlap* pa pravi, da se je kriza v Avstriji poostrila tako, da Badeui ne vzdrži opo< zicije Nemcev".
Mi pa pravimo konečno: najznačilneje za vse dogodke poslednjih dni v Astriji je pak to, da so ravno iu v prvi vrsti židovski listi na strani slovanskih sovražnikov.
To dejstvo nam pravi, za katerim grmom tiči največji zajec razpora mej avstrijskimi narodi in kdo se najbolj veseli tega razpora. To židovsko časopisje je glasni dokaz, da židovstvo stoji in hoče stati vedno iu povsod na potu pravici za Slovane. Na tem trpimo mi Slovani avstrijski in jasno nam je, da za nas ne pride prej ura pravice, dokler j ne odbije ura židovskega spletkarjenja. Menimo,
Ida smo pogodili pravo.
Še vedno Panama Cornelius Herz, znani, najbolj prizadeti Žid v tej sleparski aferi, ki je ( toli škodovala francoski državi iu narodu toliko i materijalno kolikor moralno, ta Herz je pisal pred-} sedniku panamske komisije, Valće-tu, pismo, v j katerem se obvezuje izročiti vse akte iu vso ko« 5 respondenco v tej zadevi, ako, — no, ako ima | komisija zujim puštene numere. To je že velikan-! sko, da govori tak človek o poštenih namerah! i On nuj bi bil imel poštene namere, on in nikoli ; bi ne bilo prišlo s to zadevo do taci h posledic, j Židovsua predrznost presen že res vse meje.
Tatiščev o evropskem koncertu. V po-j slednjem zvezku „Ruskega Vjesluika" piše sloveči j publicist Tatišfiev uasleduo: „Videli smo, da je j evrojski koncert malo zainogel zadovoljiti težnje j Rusije na Vztoku v tem, da ona ščiti politiški j preporod krščanskih držav in narodov na Balkan-j sketu poluostrovu Vlasti so se brigale le bolj za j to, da se ohrani obstanek otomanskega cesarstva I iu njega nedvisnost, ker so menile, da v tem pri-I zadevanji je podlaga evropskemu miru, oziroma mini vsega sveta.
Mogoče, da je bilo to sporazumljenje mej velevlastmi jedino sredstvo istim za obranjenje miru. Iste same stoje na stališču, na katerem se jim zdi nevarno za mir vse, kar bi se ne spajalo z integriteto Turčije.	\
Nočemo se ozirati v prošlost nazaj; najnovejši dogodki nam pričajo dovolj, da evropski koncert ni bil, ali ni hotel biti zmožen, da pomiri duhove na Kreti in da prepreči nezmiselno vojno mej Grško in Turčijo.
Evropski koncert ni nčinil v tem oziru prav ničesar in čuditi bi se morali, ako se mn posreči prignati do zaključenja miru. Rešitev iztočnega vprašanja pa nikakor ne tiči v obstanku otomanskega cesarstva, marveč v njega razrušenju v Evropi, ker le tem načinom je mogoč obstane'* krščanstva na Balkann. Toda način postopanja evropskega koncerta je baš tak, da pride med vlasti samimi do nevarnega boja, ako se stvarno dotaknejo rešitve vztočnega vprašanja.
Ali, kake dobičke ima R u s i j a od tega, ako spaja svojo s politikoostalib velevlasti ali s kako posamično od nj h? V tem nikakor ni zapopaden smoter blagopokojnoga cara Aleksandra III., ki je dobro izpoznal koristi in nevarnosti Rusije in postavil modri načrt vedenja ruske politike v bodočih evropskih horaatijah".
Različne vesti.
Občni zbor pol. druitva •Edinost" bode jutri, v nedeljo, v dvorani „Tržaškega Sokola". Kakor čnjemo, je pričakovati jako živahnih razprav. Zborovanje se prične ob 9. uri. Nadejamo se, da bode poleg mesta tržaškega in okolice primerno zastopana tudi naša Istra.
Srečno pot in lepo vrems! Pred par dnevi je prinesel „Mattino* vest, da naš šolski nadzornik Leschanofsky odide na Tirolsko. Mene* nje slovenskih profesorjev in dijakov ter tudi svoje menenje o delovanju tega moža ozirom na nas Slovence označimo menda točno in najprimerneje le s tem, da mu voščimo iz v«ega srca: srečno pot in lepo vreme! Pripomniti pa moramo, da je dotično vest prinesel jedini „Mattino14, zbok česar smo še nekako v dvomu, da-li je resnična ali ne.
Ponižne vpraševanje do veleipoitovanega gospoda Frausa. Zastopnik državnega pr.ivdništva na razpravi proti Barkovljanom, velespošfcovaui g. državnega pravdnika namestnik Fraus, je rekel o tej priliki, da v vsej dolgoletni praksi svoji ni doživel toli divjaških činov, kakoršni so bili oni, radi katerih se je vršila razprava. S tem je bilo rečeno mnogo; bila je to kolikor le možno ostra obsodba barkovljanskih obtožencev.
Sedaj po dogodkih v Hebu nAm je zopet stopila pred oči vsa razprava proti Barkovljanom, j soaebuo pa ostri govor gosp. dvž. pravduika na-i mestnika Frausa. Radi, prav radi bi vedeli, da-li ! je ta gospod še tega menenja, da take zdivjanosti, j kakoršue so se dogodile v Barkovljah, niso mogoče J drugod ? 1 Iz oficijelnih poročil je razvidno, da se j je v Hribu zbralo nad 10.000 ljudij, da je vsa ta množica kamenala redarje, orožnike in vojake; da je bijuvala v obraz organom javnega reda; da ja torej gazila v blato vladno in državno avtoriteto; da je prepevala veleizdajalske pesmi; da ni razobesila ni jedne avstrijske zastave med tisoči ,frank-furteric-'; da je prirejala nepristojnih demonstracij pred spomenikom blagopokojnoga vladarja avstrijskega ; da je — tako rečemo lahko — napovedala vojno lastni državi. Vso to se je godilo v Hebu mi-nole nedelje, dne 11. julija 1897. Mi bi sodili, da ti dogodki zaslužijo vse drugačne obsodbe, nego pa barkovljanski čini, sosebno: ako pomislimo, da so v Barkovljah razgrajali sami priprosti ljudje, dočiin je v Hebu stal na čelu cvet prebivalstva: državni in deželni poalauci; da so se v Barkovljah razgreli priprosti delavci iu kmečki sinovi, dočiin so v H«bu bljuvali ljudem v obraz sami sinovi „der voranleuchtendeu deutschen Kultur14; da je izgrede v Barkovljah vsaj deloma piovzročila netaktnost mestnih organov — kar je pripoznano tudi od strani oblasti s tem, da se je istim organom odvzela policijska služba po okolici —,dočim gori v Hebu ui možno govoriti o hipui razburjenosti, ker je bilo vse natajčnon proračuujeno že popred, ker so nemška glasila pozivala ljudstvo, naj se nikar ne briga za vladne naredbe iu prepovedi ; ker so nemški Usti namigavali vse dni popred na stvari, ki imajo priti. Iz kratka: v Barkovljah ni slutil nihče niti istega popoludne, kaj se bode vršilo zvečer, v Hebu pa so se prirejali izgredi ter protiavstrijske in protidinastične demonstracije z vednostjo in v sporazumljenju z
voditelji ter po uatančno določenem in dobro premišljenem načrtu.
Sedaj pa skromno vprašanje do velespošto-vanega gospoda Frausa: ali ste še vedno toli strogega menenja'o dogodkih v Barkovljah; »osebno akobi blagovolili primerjati te dogodke z dogodki vHebn odminole nedelje?!
Pa še nekaj je vredno, da zabeležimo. V Hebu je demonstrovalo na označeni način nad 10.000 ljudij. Nemci kriče, da so redarji in orožniki nastopali uprav nečloveški strogo proti tej množici. Sedaj pa res ne varno, kako bi si tolmačili dejstvo, da v toliki množici in ob toliki baje nečloveški strogosti ni bilo aretovanih nego 17 reci: sedemnajst oseb, in še od teh jih je že zopet na svobodi 13 ali 14. To smo hoteli zabeležiti brei kakoršnegasibodi komentarja.
Tikom pred slovesom. V četrtek pozno v noč smo dobili iz Logatca nastopno brzojavko: .Na tukajšnjem sodišču je bil danes obsojen znani viši poštni komisar Peter Corrš. na pet dni s a p o r a, oziroma 25 goldinarjev globe radi žaljenja na časti, storjenega s tem, da je neopravičeno obdolžil ekspeditorja Mastna".
Ako morda v zadnji hip ne dosežejo drugače razni protektorji širom vse Slovenije znanega višega poštuega komisarja, odhajati bode te dni g. Petru CorrA iz naših dežel. Gosp. Corri se je poslavljal te dni — ali se morda še — tam po Kranjskem. No, tikom pred odhodom ga je poučilo okrajno sodišče v Logatcu, da o svojem bližnjem ni da bi človek govoril kar bi hotel — tudi če te slučajno imenuje Peter CorrA, tudi če ima prav toliko velmožnih protektorjev, kolikor jih ima slučajno gosp. Peter Corr& !
Potres v Ljubljani. Po .Slov. Narodu- po-snemljemo : Ta nesrečna Ljubljana ! Ni se še dvignila zadeta po prvem elementarnem udarcu pred dvema letoma, že je zadela nesrečno slovensko metropolo druga nezgoda po potresu! O tem potresu se poroča, da ni bil prav nič manj tnočan, nego prvi, le, da je trajal manj časa. Moč tega najnovejšega sunka pa je naredila tudi ogromno škode in provzročila velikega strahu mej prebivalci, od katerih so nekateri takoj odpotovali. Potres je poškodoval več javnih poslopij; od jedne hiše št. 8 v kolodvorskih ulicah se je celo podrl nakonečni zid, da se vidi v stanovanje. Sedaj bode treba podreti mnogo več biš in mnoge, ki so bile že popravljene, bode popraviti z nova. Stroški so narasli vsieu iega, aer znaša nova škod* *co aiu tiioč goldinarjev in gospodarji se morajo zadolžiti z nova. Na ta način ne pridejo ljudje iz dolgov in ne ve se, kaj jih še čaka, ker jim absolutno ne bo mogoče vrniti dobljenih posojil ob določenem terminu. Skoro dve tretjini mesta je poškodovanega z nova.
Ta nova nesreča slovenske stolice mora napolniti vsakega Človeka z najglobočjim sočutjem; vendar znamo, da se nahaja ženskih prtkaznij v Trstu, katerim se bode srce najbrže smijalo od radosti radi nove elementarne nesreče, ki je zadela slovensko Ljubljano.
„Neuea Wr. Tagblatt" ima od nekega odličnega strokovujaka" opombo, v kateri pravi, da kaže sm6r predvčerajšnjega potresa, da je pričakovati izbruha Vezuvovega. Po geoloških izkušnjah soditi, se ut-gue erupcija primeriti vsak hip. Kakor znano, blnjw že več časa nenavadno in je neriavno temu iz ž ela lzbruhnen kamen udaril neko Nemko tako močno po bokih, da so jo morali nesti domov, ker je stopila preblizu izbruhovemu — žrelu.
Iz Ljubljane so nam pisali včeraj: Daues ob 6. uri 53 in. zjutraj imeli smo zopet srednje močan potres, ki je trajal nad 3 sekunde in se je pričel podzemskim bobnenjem. Škode je napravil dokaj, zlasti na dimuikih, katerih je mnogo vrgel s hiš in streh, da so mnogi prebili sleduje. Na hišah je provzročil mnogo novih razpok; na trnovski cerkvi je prelnmilo in vrglo nov kamniti križ znad pročelja in so se pokazale nove razpoke na cerkvi; po hišah so se po nekod ustavile stenske ure, podobe popadale s sten in z omar razne stvari. Bil je to sunek druge vrste, prišel je, kakor se je čutilo, od severovzhoda. Ljudje so dokaj preplašeni.
Obče del. izobr. in podp. in prava varstveno društvo v Trstu ima svoj sedež od 16. t. m. v ulici S. Maurizio štev. 11. II. nad. Uradne ure so
od 9—10. zvečer in ob nedeljah od 10—1. popo-ludne. To naznanja vodstvo svojim členom in ostalim delavcem, ki žele pristopiti k društvu. Vodstvo.
Občni zbor »Tržaikega Sokola" bode danes zvečer ob 7.9. uri v društveni telovadnici. Ker se nam bode seliti že prihodnji teden, prosimo nujno brate • člene, da se nas zvečer snide po pravilih predpisano število, ker bi bilo jako sitno, ako bi morali zopet sklicevati občni zbor.
Zahvala. Podpisana izrekata tem potom naj-toplejo zahvalo vsem, ki so kakeršmm koli načinom pripomogli, da sti veselici dne 4. in 11. julija v družbinem Šolskem vrtu pri sv. Jakobu v korist družbe sv. Cirila in Metoda in pevcev .Bratovščine sv. Cirila iu Metoda", tako krasno vspeli v gmotnem, kakor duševnem oziru. Posebe naj bodo zahvaljeni: p. n. litijske Slovenke za poslane slad-čice; blag. gosp. Jakob Mankoč za posojeni les; slavni tržaški .Sokol" za posojene klopi, stole i. dr. pripravo; si. „Delavsko podporno društvo* za posojene zastave, svetilke i. dr.; gg. Luka Sara-2in, Miha Hrvatin, Fran Primožič, Anton Andrej-čič in Ciglar, ki so se trudili pri blagajni. Istotako zahvaljujeva vse udeležence, posebe darovatelje in to tem prisrčneje, ker sva uverjena: „Da to srce Vi vsi imate: Srce za dom, za rodne brate 1" Fran R&kuša.	Matko Manili d
Poziv. Ko je zaslula vest, da dična .Zaveza slov. učiteljskih društev* hoče Utos zborovati v našem starodavnem Celju, polastilo se je naših src veliko veselje. Takoj se je konstituiral podpisani krajni odbor, da piiredi za dostojen vsprejem predragih nam gostov.
Povsod, kamor ste že pohiteli do sedaj, Vi vzgojitelji, Ve vzgojiteljice naše slovensko mladine, ponosa našega in naše nade, 'vsprejeti ste bili z odprtimi rokami. Mi Vam sicer radi neugodnih razmer na bojevitih naših tleh ne moremo nuditi tako krasnega vsprej. ma, kakor so to storili drugi srečnejši kraji, ali naša srca Vam bodo odprta in in v prostorih našega „Narodnega doma" bodete tedaj Vi neomejeni gospodarji in mi bodemo Vaši gostje. Jedna nas le navdaia želja, ta, da bi Vas zrli v najmnogobrojnejšem številu, da bi to nuše najsrčnejše vabilo našlo najštevilnejši odziv iz vseh slovenskih pokrajin.
Slovansko učiteljstvo! V drugo prihajaš v naše Celje, da vršiš resno delo na polji narodne vzgoje. Radujemo se Tvojega poseta, le daj nam priliko, da Ti pokažemo, kolike so naše simpatije do Tebe. V čem večjem številu dojdes, tem večje bo naše veselje, tem večji naš ponos.
Da se torej veseli vidimo in spoznamo 4. in 6. avgusta v Celju! Krajni odbor za IX. glavno zborovanje v Celju: Častni predsednik: Dr. J. Sernec. I. predsednik: Ivan Stukelj, I. tajnik: Fran Brinar, II. predsednik: Josip Schmoranzer, II. tajnik; Fran Krajne. Vse p. n. udeležnice in udeležnike IX. Zavezne skupščine, ki žele stauo-vanja, prosi podpisani najuljudueje, da se zglase pri njem najkasneje do 31. t. m. Takisto naj se pri njem zglasć vsi, ki se udeležć banketa. Banket bode v veliki dvorani „Narodnega doma" in bode kuvert brez pijače stal 1 gld. Ta svota naj se blagovoli priložiti oglasu.
Josip Schmorancer, učitelj v Celju. „Podporno društvo za slovenske visokošolce" v Gradcu. Odbor tega društva se je v prvem občnem zboru tako-le sestavil: Predsednik : dr. Gregorij Krek, vaeučiliččni prof.; podpredsednic : dr. Benjamin Ipavic, zdravnik in primarij; tajnik: dr. Karel Štrekel, vseučiliščni prof.; blagajnik: Fran Železinger, prof. na II. državni gimnaziji; tajnikov namestnik: Fran Hauptman, prof. na učiteljišči; blagajuikov namestnik: Avguštin Skočir, Župnik na deželni bolnici; odbornika namestnika: Fran Hrašovec, okrajni sodnik v. p., in Štefan Rojnik, c. kr. nam. oficijal; pregledovalca računov : dr. Ivan Klasinc, odvetnik, in Anton Furkuš, prof. na dež. vel. realki. Odbor se je volil za tri leta. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradci so darovali: po g. prof. dr. Kreku: si. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 40 gld.; si. Kmetska posojilnica na Vrhniki 20 gld.; si. Posojilnica v Gornji Radgoni 15 gld.; si. posojilnica v Marenbergu. 10 gld.; g. dr. Gr. Krek, c. kr. vseuč. profesor 10 gld. (1. obrok ustanovnine); g. A. Kupljen, c. kr. notar v Čmomlji, 6 gld.; g. dr. Benj. Ipavic, zdravnik v Gradci 5
gld.; g. J. Pauer, trgovec v Braslovčah, 5 gld.' g. Avguštin Skočir, župnik na deželni bolnici v Gradci 5 gld.; g. dr. K. Štrekelj, c. kr. vseuč. profesor v Gradci, 6 gld.; g. A. FurkHš, prof. na dež. vel. realki v Gradci 5 gld.; g. A. Rumpler, prelat in kanik v Gradci 4 gld.; g. W. Wanous, trgovec v Radgoni 3 gld.; g. Fr. Hauptman, profesor na učiteljišči v Gradcu, 2 gld.; g. Fran Hrašovec, c. kr, okr. sodiik v p. v Gradci 2 gld.; g. Božidar Štittar, gimn. prof. v Kalugi, 1 gld. —■ Nadalje sta še darovala: g. A. Kaspret, c. kr. prof. na I. drž. gimnaziji v Gradci, 5 gld.; g. Fr. Železinger, c. kr. prof, na II. drž. gimnaziji v Gradci 5 gld. — Vsem skupaj iu vsakemu posebej izreka odbor prisrčno hvalo za prejete prispevke in prosi, naj blagovoli slavno slovensko občinstvo podpirati novo podporno društvo za uboge a marljive slovenske dijake na vseučilišči in tehniki v Gradcu. Kdor ima veliko, naj daruje več, kdor ima malo naj daruje nekaj. Vsakdo ki bode na kateri-koli način podpiral naše društvo, sme prepričan biti, da stori eminentno dobro delo. Odbor bode vestno ravnal s prejetimi prispevki in bode razdelil prijeta darilajle med tiste dijake, ki se^učč pridno a so žalibože v sili in bedi. Znano je, da nam treba naraščaja v vseh strokah. Ako skrbimo za dobro vzgojeno mladino, skrbimo za boljšo bodočnost nam milega naroda. — Prečastiti blagi pod-piratelji naj blagovolijo pošiljati svoje prispevke : g. Fr. Železinger-ju, c. kr. prof. na II. drž. gimnaziji v Gradcu. Zinzendorfgasse, št. 32. I. nadstr. v Gradcu.
Poljski gimnazij v Tešinu ni dobil pravice javnosti, dasiravno jo je bil obljubil minister baron Gautsch. Poljski listi postajajo nevoljni nad vlado. Poslanec Svježi je izstopil iz poljskega kluba, ker se je klub premalo potegnil za to stvar.
Zločin iz ljubezni. V Delnicah blizu Reke je neki mladenič ljubil najlepšo devojko v vasi i ona je ljubila njega. Ker pa so roditelji dekletovi nasprotovali zvezi, je mladenič sporazumno z dekle« tom, najprej zaklal ljubico, potem se obesil v bližnjem gozdu. — Ker torej roditelji niso hoteli s/eče ljubečih, imajo na vesti zdaj dva velika greha.
Tatvina na železnici. Na progi Trst-Duuaj je doslej neznani tat ukradel 'početkom tega meseca iz poštne vreče 25 rekomandirauih pisem ; v dveh so bili kuponi italijanske rente.
Kdo: ali Hrvat ali Italijan ? Sedaj pa res ne vemo prav, kdo je pravi izumitelj brezžičnega brzojava, je-li Hrvat Tesla ali pa Italijan Marconi. „Narodnemu listuw piše njegov stalni sotrudnik John Smith iz Amerike: Nikola Tesla, rojen Hrvat, je največi elektrik vsega sveta. V kratkem postavi v javno porabo svojo iznajdbo, katera se sme po pravici imenovati največi izuui človeka dosedaj na zemlji. Ta izum je aparat, s katerim se bode moglo brzojaviti in telefonovati okrog in okrog zemlje in sicer brez vsake žice. Za sedaj se zamore uporabiti to napravo z vspeli >ni čez 20 milj daljave. Dosedaj Tesla še ni pokazal svoje iznajdbe občinstvu, pa da hoče to storiti v kratkem.
.New York \Vorld" od 7. t. m. prinaša aliko Tesle in zelć interesanten članek o tej iznajdbi iz peresa P. Garrett a, ki je sam tudi velik elektrik, članek pravi: Ves svet se mora čuditi Teslovi iznajdbi. Z isto je možuo brzojaviti 20 milj v daljavo brez žic, a da se popolniti tako, da doseže Antipode, (to je ljudstvo, ki žive onkraj zemske oblje. Op. ured.) In celć od zemlje oddaljeni svetovi niso izveu dosega Teslove iznajdbe. Ktvjti noč električnega toka v tej iznajdbi se da nabrati tako, da — kakor pripoveduje Tesla sam — da bode lahko mogoče priti v dotiko s planetom Marsom, Jupitrom ali Saturnom. Prepričan sem o tem, kajti jaz sam sem dosegel na svoji podobni iznajdbi 800.000 vibracij v jedni sekundi, dočiui jih dosega Tesla 50.000,000 v sekundi. V bodočem Vam hočem še nadalje poročati o tem Čudu Tesline iznajdbe".
Ne da bi mogli dati prostora nataujčuemu strokovnjaskemu popisu Teslinega izuma, moramo reči: ako je temu tako, je pač Hrvat Tesla izumitelj brezžičnega brzojava, a ne Italijau Mar-coni.
V blaženi Italiji! .Mattino« je priobčil te dni daljši dopis iz Rima, iz katerega posnemljemo: Siva planjava med rekama Po in Reno obsega veliki del pokrajin Bologna in Ferrara. Tu pridelu-
jejo riž. Delo oa polju opravljajo težaki. Pokrajina je zel6 monotonna, žalostna; vročina grozna, ki ustvarja uprav peklenska močvirja. Prebivalstvo je utrjeno in privajeno naporom in trpljenju. Žene, ki se bavijo s knlturo riža, so nboge reve : rumene, suhe, mršave, konsumirane po trpljenjn in mrzli-cah, nastajajočih vsled močvirja. Moiki, ki morajo v malo tednih nabrati potrebnega za pol leta, so posušeni do kosti, bolne barve in mračnega pogleda. Plačila, ki jih dobiva kmečki proletarijat, so uprav iluzorna. Ženske dobivajo — poleg be-raškc slabe hrane — po 50 centezimov, možki jedno liro.
Ako med to gladno in obupano ljudstvo ja-mejo prihajati znani socijalistiški agitatorji, lahko si je misliti, da se jim odpirajo srca. Za upravo posestva se ne briga gospodar sam. To so sami veliki gospodje, popolnoma nepoznani delavcem. Delavec vidi le upravitelje, največkrat pa zakupnike, katerim je ležeče na tem, da kolikor le možno izvlečejo is zemlje ter da dajajo delavcem kolikor le možno malo. V teh okoliščinah je vir agrarnemu gibanju po Italiji, v katerem je k&l težke socijalne nevarnosti za Italijo. V planjavah ob reki Po je nastalo res te dni agrarno gibanje prav nevarnega značaja. Vlada kakor da se je vzbudila iz sna in poslala je tja komisarja, karabinijerjev, straž, vojakov, konjice... Ni vraga, da bi take sils ne udušile te ustaje. Morda se prelije tudi kaka kaplja krvi, ali revolucija se zaduši gotovo. Potem pa se povrnejo merodavni činitelji v prejšnje dremanje, prepnitivši ubogo ljudstvo stari mizeriji, dokler ne pride — nova ustaja. In tako gre Italija na roko socijalistom, ki jej pripravljajo prav grdo iznenađenje. Včeraj v Siciliji, predvčeraj. šnjem v Benečiji; o Sardiniji se ne govori ; danes v valovitih planjavah Ferrare... in ako to gibanje postane danes ali jutri splošno In vzajemno? Te nevarnosti naj bi ne prezirala italijanska vlada, marveč naj bi jo skušala odpraviti. A ne pritiskom in proganjanjem, ampak odredbami, ki bi trajno zboljšale žalostne odnošaje kmečkega proletarijata vsaj polovice poluotoka 11
Je-li bode Italija hotela slušati ta nasvet? Morda pa j6 * umestne je že usodneje vprašanje: ali ima Italija sploh še toliko moči v sebi, da bi mogla izvršiti ta nasvet ? O tem, o tem naj premišljajo naši irredentovci in naj puste na miru — leva sv. Marka!
Grozna nasrsča se je dogodila danes: ubila sta se zidarja Josip Vekijet in Anton Lavrenčič, ki sta bila na delu v mestni bolbici. Sedaj obnov-Ijajo fagado bolaice. Kar hkratu se je odpela kljuka na jednem koncu visečega odra, vsled česar seje odbi utkali popolnoma in delavca sta telebnila v globine treh nadstropij. Tretjeuu delavcu Houoelu se je posrečilo, da je v hipu poskočil skozi jedno okno v sobo in si rešil svoje življenje.
Požar na Krati. „Agence Havas" poroča iz Kaneje, da so se metale minole noči s petroljem aapojene goreče užigalnice na poslopja, kjer stanujejo kristijani. Požar se je pogasil sproti. Straže so pomnožili. Guverner je sestavil sodišče iz 6 mohamedancev in 2 kristijanov (!) in hoče jednako ukreniti v Kandiji in Hetyianu. — Tu jih imamo zopet — turške cigane! Doler bodo Turki na Kreti, sploh ni govoriti o miru in naj sklepajo v Carigradu, kar hočejo.
Turki mečejo ogenj v kristijanska bivališča, iščoči prepira, in Turek sestavlja sodišča iz večine Tnrkov, — je-li potemtakem pričakovati dobrega za deželo, kjer bivajo kristijani ? Nikakor ne!
Novo Nansen-ovo podjetje. Iz Petrograda se poroča : Fritjof Nansen, sloveči produjevalec na severni tečaj, ustanovlja tukaj izredno podjetje. S pomočjo kapitala od 50 milijonov rubljev namerava izrabijati prirodua bogatstva skrajnega Se-verja. Na aadnjem njegovem znamenitem potova-
N a š e polemike.
(Gospoda profeaorju drju. K. Glaaerju v odgovor.)
(Zvršetek.)
Ker se je pa vendar skušal braniti proti mojim očitkom, naj bode tudi meni dovoljeno par kratkih opazk. — Gosp. prof dr. Glaser zahteva še vedno posebno kritiko za profesorje — „ker čitajo tudi dijaki ocene del svojih učiteljev*. To je kaj čudna zahteva, za katero se kritik ne more in ne sme brigati. Kritika bodi vedno stroga, brezobzirna, pa — stvarna, miraa in dostojna; kritika bodi absolutna in ne relativna s slovenskega ali celo profesorskega stališča 1
Prof. Glaserju imponuje samo starost in veliko število službenih let. Jaz pa mislim, da tone more biti vedno pravo merilo, zakaj znanost napreduje in tudi tukaj zastare teorije in metode.
Posebno renomira prof. Glaser z izkušenostjo, ker že dolgo let poučnje slovenščino — ; ali je ■ari pisal šolsko knjigo ? — Prof. Glaser nam je naštel, kaj je vse preštudiral, ter je s tem dokazal, da je bil in je silno marljiv, da ima ogromno znanje, o Čemer si nisem nikdar upal dvomiti, a prepričal nas ni, da — zna pisati slov. literarno zgodovino. Nikdar nisem dvomil in tudi nisem trdil, da prof. Glaser ne ve, kaj je literatura, a zato sem še vedno prepričan, da v literarno zgodovino, v zvezek, kjer se obravnava leposlovje, ne spadajo n. pr. poročila o — debeli repi in korenju!
Skoro smešna je Glaserjeva jeremijada radi nemške ocene v — „arhivu*. Gosp. prof. Glaser naj pomisli, da »arhiv" ni — ,N. Fr. Presse*, „Ostdeutsche Rundschau" ali „Deutsche Wacht", temveč zbornik slavistov, katerega čitajo zgolj učenjaki, ki se ne brigajo za ničesar druzega kakor za znanost I In pred temi naj bi si ne upali nastopiti I? Literarna zgodovina ni samo za nas, temveč za vse, ki se hočejo poučiti o slov. literaturi in zato je treba z našo sodbo o takem dela tudi pred širšim svetom na dan I Molčati in prikrivati svojo sodbo iz patriotizma — to bi bil psevdo-patriotizem!
Prof. Glaser toži, kakor da bi se bilo njegovo delo povsem obsodilo in zavrglo ter ne vidi nikjer priznalnih besed. Vrednost dela se je v polni meri priznale. Priznalo se je, da je dragocen temelj prih. literarni zgod., da se morda pri sedanjem stanju niti ni moglo napisati kaj boljšega in priznalo se je, da bode d e 1 o kot tako obdržalo tudi svojo trajno vrednost — a povedalo se je, da ni prava lite« rarna zgodovina, kakoršno lahko zahtevamo po znanstvenih načelih in to se je moralo povedati z oziroa na širši svet!
Na vse drugo se mi ne zdi vredno odgovarjati, ker je Glaserjeva obramba na jako slabih nogah; uverjen sem še vedno, da sem trdil v svoji oceni pravo in v tem prepričanju me utrjujejo menenja mož kakor so prof. Jagid, dr. Murko i. dr., ki so vsaj toliko vredni, kakor Gla-serjevi pristaši.
Vsekako pa sem prof. Glaserju hvaležen za njegovo avtokritikol Sedaj vem vsaj za jednega, kateremu njegovo delo povsem ugaja in to je — avtor sam! Za prihodnje pa bi bilo najbolje, da ostanejo Glaserjeva dela nekritikovana ali pa, da se kritikuje sam; sicer se bode godilo vsem kritikom, kakor se je godilo že marsikomu, ki ni hvalisal po starem receptu, temveč pisal po svojem prepričanju, in kakor ae je zgodilo sedaj meni.
Na Dunaju, dne 25. junija 1897.
_ Fr. Vidic.
Najnovejše vesti
Dunaj 16. „Fremdenblatt* oporeka govoricam o ministerski krizi ali o diferencah med Ministri. V/,lic dosedanjim skušnjam bod>» vlada smatrala
za svojo nalogo, da primernim potom zakonito uredi
vci jn« na tnuujĐui ujugvvcui ountnuumcui j/oio v u~ -	'	~ '	1 »	*
nju je našel velik, silno zanimivih prirod.il, čud J ""^arlovTi* in bogastva, mej drugim tudi velike zaloge železa { kvenega kongresa
in nikla, ki drže notri v morsko podnožje. Ta bogastva hoče dvigniti s posebnimi napravami in se je v ta namen že ustanovila velika mejnarodna družba.
Danes je bila prva seja cer-srbskega. Kongres je sklenil soglasno, da je imenovati odsek za sestavo uda-nostn« adrese do cesarja.
Carigrad 16. Bivši veliki vezir Dževad Paša je imenovan poveljnikom turških vojakov na Kreti
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Vin prejasno gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinje flOT 6tefnnlje
Steklenica vejja 20 kr.
Trgovinah« brzojavka In v isti.
Baalirtpeltt. Pfienroa zajea^n 8.93 8.94 Pšenica za juli 1897 —•— do —.— Oves za jesen 5.55 5.57. — H? za jesen 7.08 7.10. Koruza za juli 18»?. 4.08' 4.09
Hemoa nova od 78 kil. f. 9.45—9.50 od 79 kilo. 9 50 9 55 o.l 80 kil. f. 9.80—9 65., od 81. kil. f. 9-65
9 70 , od 88 Ml. fo-. --J-A,nen •
proso S-85--6 15.
Pšenica: Ponudbe, povpraševanje in promet malo, trg »talen, 5 nvč. dražji. Oves 7 nvč. Rž. 15 nvč. Koruaa 5 nvč. iražje. Treme: oblačno !
r«?a. Neratiuirani sladkor for. 11.30 do . Novi po f. 11.60.
Eav:». Kava Bnntot good avera^o za juli 44.50 aa november 45.25 airno.
Hamburg. «<»nto* K'-'od averaga s.i september 36.75. aa december 37.75 za raarc 38.25. za maj 88.75
Duni^jakii bova« 18. jnllj« 1S07,
včeraj
Državui dol« v papirju .... 10210
v siobru .... 102-25 Avstrijca reuta v zlatu . . . 123,25
„ „ v kronah . . .	101.20
Kreditne akeijn...... 368.75
London 10 Lsfc........119.50
Napoleoni.........9.62'/
"20 mark .......U.73
100 Halj. lir......45.55
danea
102.10 102.15 123.25 101.20 367.75 119.00 9.52'/ 11.78 45.50
Izvežbanega solicitatorja
eventuelno p i s a r j a, ki ume tudi laški jezik, iščem za svojo odvetniško pisarno; mesečna plača 50—70 gld.
Dr, Mati Pretner
odvetnik v Trstu, (Corso) Piazza S. Giacomo št. I
§ Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
8prejenHJe denarna uloge v bankovcih od 50 n&. do vsaoega zneska vaak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opoludne. Obresti na
knjižice........... 3°/0
Ftactije vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in % zneske preko 1000 gld. pa 5 dni.
Eekoniptuje menjice domicilirnne na
tržaškem trgu po....... 3'/,
Fosujuje na drž. papirje avstro-ogorsko
do 1000 gld po........4°/o
Višje zneBke od 1000 do 5000 gld. po S1/,«/, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.
„. NAZNANILO.
Spodaj podpisani razuašaiee lirfta »Edinost* ki je zajedno URAR, priporoča se toplo p. n. občinstvu za poptiv'janje vsakovrstnih ur. Udani F r i d e r ik C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Driavna iele
■ ' - ——	*	■ — a v » a x - ' — ^ *
Blecnloa. (Postaja pri sv. An drein)
Od dni 1. maja 1897.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v brzovlak v Pulj. Divačo, Beljak na Dun^j
Lokalni vlak ob praznikih 9.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Hnrnolj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 poi ol iz. Divačo. (Juina ieleznloa (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetko, Riin,
9,— „ omnibua v Nabrežino, Vidom, Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Za.rrebom ■ 12.50 popol. omnibus v Korinin.
i 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. j 6.25 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Roko. ; 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza u Pošto, Reko I 8-05 „ brzovlak v Kormin. j 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. j 10,— „ mešani vlak <lo Miirzzusdilugu.
Lokalna vlaka ob praznikih. S 2.— „ v Gorico, Kormin, Čorvinjan. i 4.25 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak: | 7.50 popol. (sredaj ekBpruB v Ostende. ]	DOHOD:
' 6.55 predp. mešani vlak ia Miirzzusrhlaga, Beljaka, itd.
17.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabroune. 8.36 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja, j 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Puko. ; 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk, i 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nubrežine. i 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. , 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. j 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabiežine; —
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. ( Lokalna vlaka ob praznikih.
10.50 popol. z Nabrežine, 1 11.25 „ iz Kermina,Gorice, Gervinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostende.
Lastnik kensorcij liata ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnlk. — Tinkama Dolenc v Trstu.