Lei© VIF, šfev. 45. Celje, tpreK 28. aprfla t925. Poštoina plačana u gotouini« 'H^^H^^^^^^^^^Hh^^^^b ^^^H ^^^^K ^^^K ^BSš ^^^A ^HhI l.-i<*ojska knji/niea. ^^H^^. JBtiB hBhHL Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, Za inozemsivo 240 Din. *'¦ '^' '"" račnnajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju pomist. Izfaaja v lorefe, čefrtelt *w »ofeofc»« UIre<*it*Rtvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel.*65 MpreiVWHItvOt Strossmayerjeva 1, prilličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček. zavodu št. 10.666. Rekonstrukcija vlade. Pašičeve konference s skupščinsklm predsednikom In mJnlstrom PrlbiČevi- čem. — V torek se že predstavl izpopolnjena vlada Narodn» sknpščinj. lieoarad, 27. aprii'a. "Ministr.ski i>i< -«isednik Nikola, 1'asic jo danos do- Ooldnc dolgo konforiral « skupšoin- skm» prodsodnikom Markom Trifko- viveni gledc jufrišnjo pkmarne soje J^ai od n (• sk 111 >še i n o. 01) ra v i lavai a s ta .p«dni program parlamentarnoga dola. r<-Mvsom sc izvolijo jutri razni par- ^moTitiirnj odbori, ta.ko odbori za in- ^ d'ski zakon, zakon o sodiseih, zakon K0*lnikih in ZMknll (, dvzaviiib pravd- nikih. Min. preds. Pasič so je opoldne seslai' z voditeljem saniostojnih demo- ki-atov niinislrorn Svetozarjein Pribi- (cvireni. s kaloriin -so je razgovarjal in posvotoval nad I uro. Zafrjujo so, da kralj 'lanes popol'dne podpišo /if,ft? 0 popolnilri rlade Naroduoga. bloka. Novoinu-iiovani miiiistri prisežojo So dano^ yveoer, iiakar so izpopolnjena rlada jnf/i prcdxUwi ISarodni s-Jrup- Občni zbor zadruge »Hrvatski seljački dom«. ObČni zbor odobril iz|avo Pavla Radiča dne 27. inarca v Narodni skupščlnl ~~~ Protl vsaki z.vezl z moskovsko seljačko internadjonalo in za končno Popolno konsoUdacfjo naše države. Z'Weh, 27. aprila, Veoraj so jo vi*- •sil obcni dior zadruye »Ilrvatski se- ijutki dorn*., ki jo nokaka gospodarska" '''¦nna'a Hrvat.s'ko sel'jaeke siranko. — Zbora se jc v()() delc- ;L/atov, mod njimi tudi vsi novoizvolja- iii narodni poslam-i. Občni zl^or jx» odo- l>rii tzjctvc, kt jo je podal poslanec Pav- U>, Radii v imoiiu Sljepana Kadica dr.o 27. marca v Nar. skupscini. Nato je oli'-Tii zbor v posobni rcsolnciji nag!,i- sil, da nili Hrv^ilsko naroduo zaslop- ¦^vo niti Hrvalska seljačka stranka. ' iinola nili -io i)o,sta nnela kakr »Slobodni Dom« zopet ustavljen snilikoli /\ez ali odnosajov .s scljačk--) iiilrrnacijonnlo v Moskri. Obcjii zbor sinatra za svojo naroduo dolžiiost, da odpravi vso o\'i.rc i?i tozkoeo, da se •» vode voliko deto narodnoga sporazunia in da se koiicno item soli dim nam dr~ Zimt v nolmujih odnovsajüi, tako da postano jKiša ditua vazen fuklor ev vnpskcga mim, napvedka in svobudrt. Z'iurch, 27. aprila. Veliko senra" cijo je vzbudila v polttiicnih kro?ih poiwrmi prepocetl izdajanjai »Slo- hnriMya Dom«*-, ki jo je izdalo nnli- eijsku ravnatoi'.iMvo. Hindersbiirg — predsednik nemške republike, MarSal Hindenburg dobil 14,639.399 in dn Marx 13-752.648 glasov, — Za- nimivostl o poteku volitev. J'W////, 27. aiwiJa. DaJies ob ¦>. u."i zjuii'uj su |njj objjjvljeni uradni rozui- la^ »t'iiiskib i-joüht'dniskih volitfl». (M-lanih jo bilo 30;H5.r>40 glasov. (*d *e^ *o dobifi: Wwleuburg (nacijona- iiNti) 14.630 390. dr. Marx (republi- Jkaiifti) 1:1.752.648 in :/p glamiicda vecina glarnih ihpM, rasest ficrlitia, kjer jo dobil dr. Marx nad 3OO.()(X) glasov veVor- värts« oznaeuje izvolilov marsaTa Hin- donburga za. dogndok slucaja, kor so oniogoeili flindonbuigovo izvolilov ko- niuTjisl.i s svnjiin sainosfojnjni naslo- j pom, Otvoritsv razstave obrtnih vajencev v Ljubljani. Ljubljana. 27. aprila. Ljubljana jo imola vroraj mlado- hisko živalnMi značaj kljub vodnemn dezovju. l'o ulicab so vrvele skupino obilniskib vajoneev iz vseb krajev Sl*o- -venijo. l,0])a. zolona 8tajorska jo bila /olo ('aslno zastopana. Tz Mariborn, Colja, Žalra, ^inarja pri Jolšab, vSro- dišra, Sostanja. Phija,¦ Provalj, Onno- z'a, TrbovcMj in drugib rTidns(rijskili krajev je pruspol mnogošl.ovilon obi't- niski naraseaj, da prisostvujo otvoritvi kiasix1 razstavo vajoncov. Dopotdansko slavnosl.jo mostoma molil dež. kljub leinn, so inladi dorki vzlrajali pri vsoj slovosnosti, ki je Irajala skoraj od 10. dopoldne do .1. i)opoldno. Žo zgodaj dopoIYIno so ])i'išlo va- jenske skupino iz Doloujskoga in Go- renjsk(»ga.. V dolgcni s|)revqdu z dvo- ma godbama so šli. vsi l.jubljan,ski in oslali vajonci k siirojenin štajerskib lovariscv na kolodvor. V dvoh vla.kib' so prisli vajen(M. in ^lajor.sko in iz krajev ob progi od Zagreba do Zida- Tioga niosta. Bilo jib jp nad 1000. Krjub' jabnomn dozovju jo bil s]irojom na. ko- lodvoi'ii zolo prisreon i?i so sijajnojši je bil potom sprovod po glavnih nli- (ab Ljubljano. siirevod. ki jo siel okoTi 3000 niladib vajoniškib moei. Tz Ma- j'ibora ,\r pi-išlo okoli H00 vajoneev pod vod.sfvoin u.'iroInikM Splas?io /vozo obrlnfkov g. Vr. 'Hurosa in g. nadzor- jn'ka l'^inka. voelje obrtnonadaljovalno solo. easliif) so bifi zastopani judi oslali kraji mariborsko oblasli, tako Ptuj 95 vajoncov pod vodstvom isolskoga npra- vilelja g. Josipa (Jlornpa, Coljo pod vodstvom g. solskoga upravrtolja Se- ra jni.ka. Onnož M pod vodstvom 5ol. ui^ravitolja Rajspn. Središeo ob Diavi 20 iiod vodstvom g. Vifforija. 'Ziüqc, Smar'je pri Jol'sab, Sosinnj in >se' drugi kraji. Na kuhulvoi-ti so jib sprojoli prod- s(Hln ik razsla vnoga pripra.vljabio.ga od bora, g. Engelbert Franrlietli, svet- nik Trgovsko in obrtno zbornico gosp. .Takob Zadrarec iz Sredisea ob Dravi, zastopnik obeino in drugi. Z glavnoga kolodvora so jo for- in iraT velioasten sprovod z dveina god- bania po glavnih iiFieah prod palaro volikoga župana, nakar so jo poklonila posobna deputarija obrtnikov in va- jrneov velikomu zupanu dr. Vilku Bal- lte n, ki je prevzol protektoral nad raz- sfavo. Ob 12. je bila nato slovesna otvo- i-iiov razstave. ("J. Ivngoi'bort Fnmc-lielli jo naj- Pi-ejo v toploin govorn -pozdravil za- sioftnike di-zavnih ublnsti, Trgovsko in ohi'tne zbor nice in dnige javne korpo- raeije (er omonjal v kralkill bosedali voliki gos|'»odarski ])oino.n in nanien v '5ioni.sk(! razstavo. Zabva.lil se jo vsem riniloljeni. ki so pripoinogli k otvoritvi r;;zslav(> (er obonem s povdarkom na- vajal. da jo nujno liotrebno. da so obrt- rionadatjovalno solo podržavijo. Kon- eom svojoga govora io prodlagal, da so odposljo 'Nj. Vol. kralju pozdravna. ndanoslnfi Ivr/.ojavka. Nav/.oei vajone.i. oknli iOOO. so pri torn vzktikali: -Zirol kvalj! Z'ivola kraljira/ ]M!arija! Živol r.nš Potor!« Prodsodnik Ljnbljanskoga vole- sejma g. Ivan Bnnac }o navzoče po- zdravi] kol bisni gospodar. žoloč rnz- stavi najfepsili uspobov. Veliki zupan dr. Yilko Baltic je kol pokrovilolj slovosno otvoril r.-v/- siavo. Ka'/stava: je zelo zaniniiva. Kažc nam vso obrtnisko panogo. Zolo lepi so izdelki inizarskib vajoncfiv. Spfašno e.linidovanjo vzbuja zlasti miza, izdo- lana iz raznili losen ill kock. Lepi so izdolki vajoneev raznib mehanicnili delavnie in slrojaron. Tndi kljueavni- earstvo ]e cast no zasto]iano. Obrtniška posojila. pri Narodni banki. MrosLlci. kaier im so od mariJüor- ske podnižnieo N"arodne banke dovo- ljuje ki edit iz konlingonta. za podeljo- vanje obrtniskih poso.jil v okolisu te podruznice, dobivajo obvestila, glasom katorib bi morai'i osobno prodložiti r redu pwlpisano meniro. Ta zabteva jo vzbudila pri nokatorih obrtnLkib no- vblio (er so odlotioni opustiti realizira- n jo posojila. V lern poglaiu smo projelt od TJrada za i)ospoševanjo obrti v Co- iju sledecß pojasnilo: Zabteva po osebni predrožitvi me- niee }Q raziunljiva. kor mora banka' kontrolirati pravilno i7,polnitev meni- eo in pristnosl podpisov, dobiti dolžni- kov podpis na eskomptni izkaz in aseb- no poznafi vsaj dolžnika, eo no žiran- iov. Gofovo }o pa tudi, da bi dolžnikom. ki so oddaljoni sk(-, ki. na« zanima v toliko, da je v JjiiTi dolu obi'avnavan tudi Spodnji '-J*i.ior, del .lugaslavijo, ter so prlstav- wno iin^nom krajev, rek. potokov itd. ludi slovenska imena, cetudi dastikrat v obJiki. ki iubi ni odgovar- .iala i'<^sniei. Je to ogronrmo dolo, ki vsebuje 'O.OOO bose kojih avtorje on tudi navaja v **i knjigi. Ta dola sogajo najzaj v 13. sloletj(, in >so vcčinoina neinškega iz- V predgovorih vsako knjigo imo- nuje tudi s hvaležnostjo svoje sodelo- valce, med katerimi so biri brezdvom- no ludi Slovenci, kakor n. pr> dokan ßalon v (Jornjem gra^u, Scncar, žup- nik v Obrajni (llalbenrain) priRad- goni. Povodon. beneficKit v Ptnju itd. Schmutz navaja tudi v vsaki knjigi imena onili, ki so delo naročili pred izdanjeiii, da je bilo to sigurnejše. Tukaj so nahajajo razna imena teda.Jijega spodnjostajorskoga raznm- ništva, kakor n. pr.: Jozef Baho, ti- skar v Celjuj Matija 13aIon, dekan v Cornjem gradu; Tgnae Kasijan, ka- plan v Liinbnsu; Karol" Desman, urad- ni prisätav v Oonijem gradu; Alojzij Jandl, oskrbnik in okrajni komLsar v grajšeini Zalog v 8av. doliiii; Rok Krojan v Ševniei; Fran Križej, župnik v Vojniku; Matija Mojnik, župnik pri Sv. FrančLsku; .ložof Jordan, oskrbnik v Gornjoni gradu: Franc Rasier, žup- nik pri Sv. Kunigundi; Anton Gicl, kaplan na Dobrni; M. Perko, veletr- govec v Colju: liakvis, (rgovec v Cefju; Jažef Škof, kaplan y Celnici; Tomaž Stoler, učitelj v Gornjem gradu; Joh. dc»l Cott, tr^ovec v Krežicah; Krajnc, zupnik na Paki; Jožef Omerzi, poštar na Vranskom ifd. V trotji knjigi (vsaka ima nad 000 stiani) opisuje. Schmutz svoje po- tovanje po Spod. Stajerju. Prehodil je l^ravsko dolino ter sei preko Pohorja v Slov. HLslrico, Vitanjo, Novo cerkev, Dobrno, Cel'je, Potrovoe, Novo Celje, nazaj v Teharje k sv. Ani in zopet v Sav. dolino v Liboje. kjer sta bila se steklarna. in preniogoviiik v polnem obraAu, nato v Griže (Gries), St. Pavel, Polzelo, Mozirje, Gornji grad, Reber, testovec in celo na Ojstrico — »ne da hi se bil mudil v Kocbckovi koči« —, k izviru Savinjo, v vSotčavo, Luče, Uiubno, Gornji grad. na Menino pla- nino. nato na Vransko, kjer ga j« iz- borno pogostil postar Omersi. Posotil je nadaljo St. Juv ob Taboru in grad '¦U'pogled na Polxoli, kjor se mu je tudi pi'av dobro godilo. Počastil je nadalje ludi MrzKco, ki je torej že pred 100 leti iLŽivala slovcg", pi-isel v Trbovlje i» Sevniro. Obhod kren« v St. Poter poi Sv. goratni, Podcetrtek in v Rogasto Slatino. Preko Poljčan in Maribora je sei zopet na svoj dom v Steyerhof. Schmutz je poloval po navedenitf krajth od 3. junija 1822. do 4. julija' 1822. Morda jo znal tudi stovenski ; ako ue, pa .je bil gotovo Slovencem ze- lo naklonjon, saj jo to edina potopisna ertica, ki jo nabajamo v Schmutzovem leks.ikonu. Polcg imon inest, trgov, va- si, rek in potokov, je v knjyrah vse pol- no imen gradov, njih lastnikov, zgo- dovinsko osebnasti, samostani, gra- dovi jtd. Naj navodeni samo eden vzgledü da more vsakrfo pojmiti ogromnast na- kopiconega statistionega materijafa. Cilli (windisch Celle) in Cillier Kreis (celjski srez) sta obdelana na 19 stranoh sledece: Pri Celju imenuje vse kraje, ki spadajo v podroeje cefj- skega srezkega sodiSča. Celje je imelo 1.1822. 4378 prebivalcev, 339 konj, 146 St ran L »NOVA DOB A Stev. 45 obrtnopospoševalni urad je radilcga posredoval pri ravnateljstvu maribor- ske podmžnice in polom trgovske in obrtnisko zbornioo Iiidi pri ljubfjanski podrvižnioi. Mariborska podružnica. je izraženi želji ustregla in izjavila, da bo v bodoče sprejeinala obrtniške mc- nice v eskont tudi brez navzočnosti podpisancev, če bo meniea v rodu iz- stavljena in podpisana oben em z oskomptnim izkazom ter so original- nost vseh podpisov potrdi po obrlno- pospeševalnoni uradu. Prosilci. ki imajo v rokah dovoli- Jo za obrtniski kredif. so lahko skupno z ziranti zglasijo v Uradu za pospešo- vawje obrti v Gofju. kjpr so na razpo- lago Iiidi pofrebne lisk ovine in so jim J)o vsp delo opravilo brez stroškov. Seveda pride ta ugodnost v dobro samo onim prosilcem. za kalero jo pri- hod. v Celjo oenejši. nego v Maribor. TTpal.i pa ;jfi. da so bodo sličnc olajšave (ii. -pr. s posrodovanjern pristojni.li obrtnih za.drug all brižnjib denarnili za.vodov) dovolile tudi za druge, od ba.nčnega sodeža oddaljene kraje. Pri tej priliki so tudi sporoča, da so posojila iz obrtniškoga, kredita do- voljiijojo po dosodanjih navodilih sa- mo rokodelskini obrtnikom. torej no ; tudi trgoveoin ali gostimičarjem. Govori so, da jo za. mariborsko poÜruznico 'doloceni Kontingent že iz- orpan. To jo mogoče, kor iz kredita Din MOO.OOO.—. ki jo pripado] za la ok oils, so pax" no moro da(i: več nege kvečjemu 60 posojil po Din 5.000.—. Vloženih jo bilo sa.rno iz Gelja in naj- bližje okolico 40 prosonj. Kor so je iz ostasega dela mariborske oblasti za- r; id F pomanjkljivh pojasnil vložilo menda lo noznal.no šfovilo prašenj in jo vecma prasenj šo norešenjh, la vest Jii prav razumljiva in se more tolma- oiti. lo tako, da bo Won tin gent izcrpan,- oe so ugodi vsem nli vecini vToženili prosenj. Sicer jo pa stavljena. zahteva, da bo k on tin pent I) in 300.000.— zvi- wa n. Iz demokratske stranke. V VnZENWT se jo 10. I. m. pop. vj'sil v proslorih g. Miuvljaka občni zbor kraj. org. SDS. Jzvoljen je bil nov odbo.r pod predsedstvo obrtnika gosp. 5 'Marlina. Bernokerja., Organizaoija ob- soga Iudi Miitu. \ SV. PETRV pod Sv. Gorami so jo v nod el jo 10. t. ni. vr.šil občni zbor kraj. org. SDS ob lcpi udeležbi član- st.va. Izvol'jon jo bil nov odbor z do- sedajnim predsetbiikom posestnikom g. Marlinom Ulcnikoni na čelu. Tajnik je gostilničar g. Fr. Kianor. Organizaci- ja se lepo razvija. 8E ENA NOVA KRAJEVNÄ ORGANIZACJJA DEMOKRATSKE WRANKE. V Recici ob Savinji se je v nodoljo 10. t. m. izvršila "ustanovitev novo krajovno organizacije demokrat- ske slranko na sestanku. v prostoriH g. Franceta. "Repencka. Tzvolil so jc,od- bor pod prcdscdstvom g. Petra Tla- kerja, pos. v Št. Janžu. Tmena odbor- nikov nam jamčijo za dobro in uspeš- no delovanje to nove organizacije. NOVA KRAJEVNÄ 0RGANIZA- CfJA SI)Si so jo ustanovila v petek 24. l. in. i" Sluriaucilt pri Mariborn na so- stanku somusljonikov. lr izre- kli razne žoljo glodo davkov in iiovili zakonov. Soglasno jo bila sprojeta za- v.pni<-a. IMaio se je sogfasno sklenila uslanovitov krajevne organizacije tor je bil izvoljon odbor 12 mož, kateriK i in en a ja.mcijo za uspešno delo to. nove organizacije, katora. jo po svoji veliki večini prod vsem delavska in so tudi v odboru skoraj samo delavci. OBČNI ZBOR S[)S V Š0ŠTANJU so jo vtvsil v čotrtek, dne 23. t. m. ob ja- ko lopi udelozbi članstva. Bil* jo izvo- ]jen nov odboi* ]iod prodsodstvom do- sedajnega predsednika g. Milosa Taj- nika. OBČSI ZBOR KRAJ. ORG. 1)E- MOKRATSKE STRANKE ZA POL- ZEIJJ-BRASWVCE so jo vršil v ne- dofjo, dno 26. t, m. ob 15. uri v gostil- ni.skih prowtorih g. Plavca v Parižljali ob lopi udolozbi Olansiva in somialjeni- kov iz .Polzole Ln Bra^slovč. Zborovanje jo otvoril in vodif g. Kepič iz Polzole, ki je podal kratko porocilo o dolu or- ganizacijo v preleklom lotu, nakar je tajnik g. učitelj Lušin podal podrob- nojvšo tajniško poročilo. Tmenom srez- kega odbora domokratsko organizacije jo porocal g. Ivan Prekorisek iz Cefja, ki jo zlasti povdarjal važnost in po- niPii organizacijskega. dola. Pri volitvi odbora.. ki so jo nato yrsila, je bil iz- voljon za predsednika g. župan Omla- dič. Novi odbor nam je porok, da'so bo organizacija v bodooe se živalmojšo razvila in okropil'a v prid. naprodni stvari. V ROGAŠKJ SLAT IN I sp vrwi občni zbor krajovno organizacijo Sl^s v sobofo 2. niaja. Dnevne vesti. mr Fotografie«« potrcbscitjc -w kamere, optika, plošče, papirje, kemi- dohlevse drogcriji „Janilas", Wi«. "KINO L1ABERJE. Pondoljok 27. in lorek 28. aprila: »Bphičin Ijublje- ncr«. Prvovrstna burka. V glavnivlogi Harrold LToyd. — Sroda 20. in četrtek 30. aprila zaprfn. —• Predstave ob de- lavnikih ob pol 0., ob nedoljab in praz- | t ii kill ob pol 5., pol 7. in pol 9. uri. MESTNI- KINN0. Pondeljek 27. aprila: »Swrt tisočeriti muk« (»Muke \ Tjubavi«). Kitajski ljubavni roman v 4 dej. s predigro. V glavni vTogi odlič- na kitajska nmotnica Sessnc Haya- j kava. — Torek 28., sreda 29. in četr- | tok 30. aprila: »Scwcn«. Epohalno film- sko delo v 5 doj. V glavnih vlogah slo- vita italijanska umetnica Almirante in ' A'sberto Gollo. jvolov,- '637 krav in 305 cebelnjakov. Schmutz navaja vse opate-dekane, zgo- dovino celjskib grofov in najdbe rim- «kih spomenikov. Vcs celjski srez jo imel 40 okra- Jey in o58 davčniti občin, 4 mesta (Ge- ]je, Brežico, Stov. Gradec in Slov. Bi- strica), 25 irgov, 1092 vasi, skupno 1 j 23 krajev. V srezu se je nahajalo leta 1822. '48.520 zemljiskih posestnikov, 34.944 najemnikov, 256 duhovnikov, 101 ple- inič. 2ßl uradnikov, 936 meSčanov, 12.361 kmctov, 137 kočarjev, 32.700 raznih, 85.444 žensk, skupno 166.554 Vluš. Razen nekaterili tujcev »privan- drovcev« so bivali v celjskem srozn samo Jcatoliški Slovenci. (Nur katho- lische "Wenden.) Našega kmeta bo pa zanimalo, da je bilo v vsem srezu 6475 konj, 23.153 volov. 30.564 krav in 16.311 ovac-. Schmutz nuou-.n- duljc število his, imena vseh rek, potokov, mlinov, moet- ninarje, zage. Temu siede imena okra- jev, deželnili sodišč, dekanij in trgov. Za vzgojo dece je bilo skrbljeno v I. gimnazijL (Gel'je), 1 normalki (Ge- lje), 53 trivijalnih šolah in 3 občinskiH šolab. Navedena so potem vsa gorovja,^ in gore. Predstojniki srezkega urada (Kreisamt), ki mu je predsedovalo do ti-ste dobe 12 srezkih poglavarjev (Kreisliauptlouto), kakor n. pr. grof Sauer pl. Fiihrenberg itd., so bili sami nemski plemiči, izvzemši dyanajstega probejea Baltazarja Zicrenfelda. V drugi knjigi • so naslikani na koncu vsi grbi štajerskih trgov, v če- trti knjigi pa zemljevid Štajerske. Pe- te knjige, če je izšla, žal.nisem mogel dobiti v roke. •'•¦' Zgodovinar in kronist Karl Schmutz si je stekel torej tudi za našo riovo domovino nevenljivih zaslug ä delom, ki so nahaja danes le v redkili knjižnicah. Naj ga spozna tudi širša slovenska javnost. KAKsixo bo ll:tosnje po- L'IOTJK"? i\asi domaci vj'omonski pre- roki so opozarjali na onib 12 dni prod .Božicoin. ki pokažojo, kako bo pribod- njo leto. Tiste dneve je bilo vrome ugodno. zato bi smoli prieakovati lepo lüto 1925. Zadnji tstirjo meseci so bitt. dobri, irnoli smo zo obilo pra.vo spo- inladanske in žo kak dan poletne to- plote. Izpoln.jujo so v glavnom tudi, kar jo napovedal noki noniski moloorolog, da. bodo meseci inaroc. april* in maj vocinoina lopi. Kftko bo poletje? Po dosedanji i)ar povoljni dobi lotošnjega lola moremo prieakovati loplo polelje morda s kakun. izrodnini pojavom liladnosti in neviht, kor so izmlnosli v atmasforienih razinerab v povojnem ca-su žo nekaj navadnega. Americani mislijo. da bo poleljo zopol. hfadno in N- hidrografienotu uradu ainoriäko inornarice napovodujojo atinosferične (idnošajo analogue oniin, ki so 1. 1916. povziočili1 mrzlo poleljo. Morda bo v Ameriki tako, pri nas kaio vreme vse drugače. Za dolgo lansko zimo vsmo imeli dcževno poh'tjo. za ugodno baš ])i'otoklo zimo naj slodi ugodno in solncno polet jo! UCODNA PRTTJKA. Da so odpo- more vsaj deloma- poreci stanovanjski bedi, oziroma da so da dober zgled, je pricel »Dom ubogi/h« zidati onodru- i žinsko bkses 4 sobami in pritiklinami. Ta hiša bo prvi dobitok lotorije, kater» priredi »Dom ubogib«. Drugi dobitek bo pohi.štvo za 2 sobi in kuhinjo, tret.fi pa stavbisče od KX)0 nr, vse v Mari- boru. Srečke stanejo 50 Din. Da se omogoči imkup tudi rovnojšim slojem, so dovol'i izplacovanjo ku])iiine v obro- kih, vondar mora biti kupnina 2 dni l)red zrobanjem popolnoma izplačana. iS recke, ki niso do. toga term ma izpla- ca.ne, no igi'ajo. in zapadejo v prid Donia ubogiJi«. Žrebanje se vrxi 19. jnnija 1925. Kor je zanimanjd — po- sobno v delavskib krogih — zolo veli- ko, svol.ujomo, naj nikdoto ugodne pri- liko ne za.mudi. Srečke se dobe v Ma- viboru v pisarni »Doma ubogih«, Ro- tovski trg I. tor v vsoli mariborskih' trafikab. Srocko so pošljojo na zabtevo hiili izven Maribora. ŠTUDLTA 0 STANOVANJSKEM VPRAŠANJU. Delavska zbornica za Slovonijo v Ljubfjani je izdala študijo o * tanovanjskem vprašanju, ki osvet- l.Snjo, oprla na bogato statistic/no gra- il ivo. stanova.njsko kriy.o v Sloveniji. Knjižica se dobiva v vseh knjigarnah". DKSKTTKDENSKT GOSPODINJ- SK1 TKClA.I" priro(^i v St. Ifju pri Vo- lonju počenši z dne 7. maja t. 1. tamos- n.ji šolski upravilolj g. Slanko Gra- tlisnik. Celjske novice. RE.DN1 SESTANEK KRAJ. ORG. JDS ZA MESTO CELJE so vrši v sre- do, dne 20. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Geljskega doma. CELJSKA KOČA. Zadnje lepe nodoljo so zvabilo. nmogo Geljanov na prijazni gričok, na katerem stoji Geljska koča; staro in mlado si je pri- vožcilo oddiha na proslem, da so na- vžijo zdravega, svpžega zraka. Po splosnoin ziinimanju sodili, bo pastaTa ("Ipljskn. kcx'a ena najpriljtibljenejših jzletnih točk Geljanov in okoličanov; saj je pa tudi postrežba dobra in poce- ni in vsak, ki jo Ml žo enkrat gori, si žoli čimprej zopet posetiti ta nedeljski izsetniški dom. Koča se po požaru že popravl.ja. Ko bo povsem prenovljona in razširjena, bo postal oblsk zaradi udobnosti šo stovilnejši. "Močo.sa pa si "izletniki žolimo: Pot od nekdanjega Stepisnikovega marosa nad hišo gosp. Ivana Krajnca v Pocovniku St. 5. je zo prod letoni dni razdrl plaz in je vslod toga nujno potrebna popraviTa, da so na tern mestu proprečijo večje nesreče. Pozivamo toroj okoliško obci- no, da to zadevo clmprej uredi, sicer bo v slučaju nozgode nosila ona vso od- govornost. Tokom enega lota bi se bil ta nedostatek vondar w lahko odpra- vil. Uvaz^evali jo treba dojstvo, da po- tujc zlasti ob nedoljah in praznikih na slotino Tjudi po toj poti. — Tzletnik. P0LK0VNIK B0RIV0J TOŠlC. Kakor jo zo znano, je dosedanji' ko- mandant vojnoga okriiga coljskoga in mosta Gelja g. polkovnik Borivoj To- šic premešcon na lastno žcljo v mini- strstvo vojne in mornarice v Beograd. 0. pol'kovnik je živel med nami 5 let in vsi. ki so imeli priliko ga spoznati, so cenili njegovo jugoslovajnsko in pa- triotično misljenjo 'in njegovo udej- stvovanjo, ki jo bilo vedno v skladu z njegovim prepričanjem. Njegovi tova- risi kakor tudi civilno prebivalstvo mu iz srea prlvoščijo, da se ie izpolniTa njegova zelja in da je prernescen v mi- ni strstvo. G. polkovnik se ni omejil sa- mo i(a svojo ixiklicno delo, ampak se ,ie živo zanimal za vsc panoge javnega življenja in za posebnasti nasega slo- venskega zivljen.ia ter jo bit tudi po- vo.rjc-nik srbske književne zadruge. —¦ Njemu in njegovi rodbini zelimo na nadaljnom življonskom potu obilo sre- če in uspebov. Njegovi oficirski tova- rivši in drugi prijatelji so se od njega poslovili v soboto v Geljskem domu. G. polkovnik odhaja v sredo, dno 29. t. m. S'MRTNA KOSA. V soboto, dne 25. t. m. ob pol 16. je umrla v Zavod- ni pri Celju po dafjšem trpljenju ga. Ana Četim, soproga faktorja Zvezne tiskarne v Gelju g. Milana Ck;tine, t 31. lotu starosti. 1'ogrob pokojnice se jo vršil v pondeljek, dno 27, t. m. ob' 17. uri iz Zavodnc na okoliško pok»- pališče. — V soboto ob 20. uri jc umrla v Gčiberju po dolgotrajni boTezni ga. Terozija Novak, hišna posestnica in vdova počarja, v 60. lotu starosti. Po- grob so vrsi v torok, dno 28. t. m. oÜ 16. uri na okolisko pokopališče. — Pokoj- nicama bod! ohranjen blag spomin,- preostalhn pa naše iskrono sožalje! OPROSTITEV KOVAŠK1H VÄ- JENCEV. V nedoljo. dno 26. t. m. clo- poMno je izvršila Zvoza obrtnih za- drug v Geljn oprostitev desetih kova- skih vajencev; od teh so 4 položili iz- pit za kovaske pomočnike s prav do- brim, 6 pa z dobriin uspohom. Teore- lirni izpiti so so vrsili v phsanii Zveze obrtnih zadrug, praklirni pa v kovač- nici g. Koschierja. PRIIIODNJI REDNI MESEÖNI ZlVINSKI SUJEM so vrsi v Celju v pondeljek, dne 4. maja na mestnem scjmišču poleg gostilne »Pri zolenem travniku«. Twlenski prasičji sejini se vrše na^tem sojmišču vsako sredo in soboto. Go je pa sreda all sobota slu- čajno praznik, se vrsi svinjski sejem naslednji dan. ORJUNA CELJE. Odborova se'ja so vrši v torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvecer v Gitahvici v Narodnoni domu. Zadeve važne in nujne. — Tajnik. VELIKA JAVNA TOMBOLA V GABERJU. V nodoljo, dno 3. maja ob' 2. -popoldne priredi Pod porno društvo /a revne otroke v Gaberju veliko jar- no tombolo, kojo čisti dobicok jc na- nienjen rovnim otrokom. Dobitkov je okrc,;' 350, od katorih so glavni raz- sta.'vljcni v izložbi veletrgovine Ster- mocki. Tombolskt. karte se prodaia.io po 3 Din komad in se dobe pri gdč. blagajniwirki v voletrgoviTii Stormecki, na vseh osnovnih solah, v trafiki Spe- rHc v Gaborju, v glavni trafiki, v brW- nici Žoleznik in pri vseh društvenitf rlanih. Prispevajle za re\Tie otroke inu kupujto tombolske karte! — Odbor. VLEPŠEVALNO DRüSTVO je razposlnlo na vso urado, zavod'e in vefja trgovska podjetja nabiralne polo za clanarino za leto 1925. Vsi start clani so prosijo, da ostanejo društvu zvasti in pridobi.jo so obilo novih. Vsak zavedon inteligent. naj bo clan tega prepotrobnega in neumorno delujoče- ga driLŠtva. Ako občudujete lepo ure- jeni park in lope nasado y most«, za- vedajto se, da, to vse stane ogromno denarja in da je naša dolžnost pri- spevati svoj obulus. GIMNAZIJSKA 'PÖDRUZNICÄ FERJJALNEGA SAVEZA smatra za svojo doižnost, da se kar «aji^kroneje S'tev. 45 »NOVA DOBA vStran 3 rjulicali vsoin vrlim Jjisrnnuut, ki so i'okazuli. pri njenL laški prireditvi na.semu clijaštvn toliko prijaznosti in iiaklonjoiuisii. Zlasti izreka najtoplej- ¦•s° zahvalo la,skemn Sokolu za broz- 1'1'acno prepuslitcv dvorane, spoštora- Hi ohiifiji Elsbachorjevi za vsestransko I'oinoi"', #. noLai'ju Drukarja za njego vo naklonjonosl, go. dr. Rosevi in g. dr. (ledeju za gostoljubnosti. in prjjaz- ljost ~- ter sploh vsem in vsakomur. kr nam jo Sol na roko in tako priponio- uci k uspehu naise j.)riiedüve! Najlep- sa hvala se enkrat — lepe in prijetne spomine smo odn^li iz vase svodo! — Odbor F. S. ClIUL-METObOYA Ž. 7\« v del jit so javno za.liva.lju.io »(.ieljski po- sQ.jihiici« za denarno podporo v zno- vsku 500 Din. Naj bi. nasla posnemuloov! . A7O&VO LEKARNISKO SLUŽBO ima la teden iokarna >Prj Križu«, Cankarjeva cesta. SI'REJEM SLEP1H OTUOK V >!)pi. inva- *'(li polagačo majstor.sko i decaci kal- •^»isko zaruitske ispite. to po položenoin ^Vutw Dom za pust iti i otputovalL svo- Jim kučanui na. samostalno obavfjanjo iziuienog zanala. 1>O njihovom iziasku hm* u ovQin Doinu dosta iipražnjenih nu-sla zn pri join novih pitomaca, na 'skolov.:tMjo i obuku zanaUi. ITprava ce y^ojl pi'imiti nove pitomee u Dom od- inab posto ovi u aprilti zavrse zanate, i oni koji izucavaju Skohi n jviim t. g. jioložo is|)ilo iz osnovno Hrailovo skol«\ kako bi za «kolsku J92ft./2l>. god. inogli zfijtMlno sa ovi.ina, koji ostanu n I Jo- in u izucavaii skohi i zanate, i lo po sledeeoj skali: 30 decaka, od 12 do !(> jtoi!., 10 defiaka l devojoica od 7 do 12 god. i 10-tero male dece od 4 do 7 god. Iiadi pi-ijoina dece u pomoniili Doiu »)oli'obn<, j(- ponoli Ministavslvvi »uolhu koj':j li'cba pviloziti dorju krslonicii, leka.vsko \;voro.nje, da jo dote potpnno slopo a iriaro zdravo i sposobito za obvn/ovaiijo, zatun nwronj« od opšti- iHi o matoi^jalniin pnlikaina dw.fih ¦-I'oditoija il'i sorodnika i nvoronjo o pla- ranjn povoza. Molbu liobn upiit.iti Mi- v.istarstM. Sop. Polilike Odsokn za Za- ^lHi! |)m, -, Mladežii.'< — Mosini ma- xwnn cp.ljski. dno 15. aprila 1925. — '/-liVnit- dr .Turo TTrasovec s. r. V KONCEh'TNI KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJÜ se vrše vsak večer salonski koncerti češkpga kvinteta iz Vragc 7. Jazz-Band vtogami. 332 iriiiicosriiii'. mi jiodali komedijo prar odlično, zlasti ee se npašteva, da je bis to njihov prvi odrski nastop. Narav- nost dovršena pa sta bila Coronto in Scapin. J'l'oclstavitelja tch dveh vlog si a znalna odrska talon la in precej ru- tinirana igralca. Sconerija je bila oknsiifi, rožija g. Pfeifcrja zelo zado- voljiva, obisk srodnjodober, smeha obi- fo. aplavz obrinstva živahen. Celjski dijaki so so s svojo akademijo v resnici postavili! V nodoijo pop. so je akado- mija ponov.ilsi. Igralo se je v splošnom dobro, kakor pri promijori. Obisk bi bil labkn Imli lopot boljši. Cr. spirit 9S° gorilni« suhe In a\\. barvp, karboUncj, olje protl nrahu, lak'J, čoplči ltd. edlno pri tvrdkl 20 FRANC ČUK, 10 Celje, PrcSernova uHca žtev. 5. GiadališSe. Dijaška akademija v inestnem gledališču. V pctok, duo 24. t. m. zvocer ]o priretlda •gunnazi.jska podružnica Fe- rijalnega Saveza v Gelju svojo akade- mijo s povskimi točkami in uprizorit- \\'\o MoKorcjeve komodije »Scapinove zvwce«*. Uvodoma je gimnazijski me- sani zbor pod vodstvom g. G. Preglja zapel G. Ipavcevo »Milado«, St. Mo- kranjčev »II. rulcovet srbskili narod- nih posmi« in A. Andolovo »Igra ko- l0r- Tenorist g. K. Modic, ki je zapel ;K. Franzcvo ->Mati uspavaj me ti. . .«,- A. Jensenovo »Sapica lalma . . .«,¦ ima pray simpatičon organ zlasti V višin- skih" pianih. Z vztrajno vajo in smo- trenim Solanjem bo postal gotovo Se prav odtičon liricen tenor. G. M. Mo- mn, ki je zapel L. M. Škerjancevo Vi- zi jo, A. Rubinstein ovega ^Asro« in Fr. (ierbieov »Kam?«, ima zvočen in pro- žen bariton; tudi njegovo prednasanje je bilo prav posrečeno in čustveno. öWolierejeve »Scap'inove zvijače« so delo brez tendence in brez kakiK globin. Lahka, mestoma neverjetna odrska stvar, ki pa kljubtemu zabava. T)).]a.ki, ki so sami oskrbeli prestaro "vl 'MESTN0 GLEDALIŠCE. Priliod- nji toden gostnjejo v Gelju na pova- bilo :i)rainatičnoga društva ctani za- »robške draino s Petrovicevo komedi- jo *(\'or«. V doinaci zasedbi so pri- pravljata voseloigra »Svet brez mo- skilh in Nu'codomijova komodija •rSrawpolo«. 'SORTANJ. Kakor prorojon 'jo zn- (VI r»o preobratu naš Sokol delovati, raztozati svoja krila in — danes ima- mo svoj dom. Smemo so ozirati že na dokaj lepe uspehe: telovadba, gleda- Yiwe in salonski orkestor kar tekmuje- jo v narodnom del«. 10. ma)a, o pri- liki žnpnega izleta v v^oštanj, se vršl shivnofttna oivnnlei' našega soknfohe- (ja donia. Velike so bilo nase dosedanje žvtve, šo večje nas cakajo. Sedaj pa je so stvar vsoh sokolsko mislečibv da lulln poinorojo promagati tezkc gmot- m> obvezna^ti, katerim se nismo mogli dal štajorski leksikon, ki pa je obfiegal povmomo. Na. svtdonjo! Zdravo! — ÖdbfT. Sport. S. K. Celje : Nogomeino moUvo ?><). pi). 4 : 1 (4 : 0). Nedeljska nogo- niolna. tekuia na glaziji je končala z /ma go S. K. Gel je. Med vojaki smo opazili nekaj prav dobrih igralcev, ki so predvajali lopo kombinacijo; ven- dar pa 8. K. Cerje niso bili dorasli. V prvi poJovici je bil S. K. Celje v pre- ino<"'i, v drugi polovici pa jo bila igra vocinoma odprta. Obisk zadovoljiv. Sixlnik g. Ochs dober. DR. IV. LAB: Knjiga spominov. CJeiV, Moja pot, Dan 1914). V Ljnb- ljani 1925. Zai'ozila Tiskovna zadru- ga. Strani lb'3. Brasirana Din 35.—, t ceio platno vezanaDin 45.—, poštnina Din 2.— vec. — »Prva poglavja teh spominov so pisana v taboru v Mitter- graborn na Nizjern Avstrijskem spo- inladi' 1916. Pisal vsem jih ob svoji po- stolji v oniJi dnoh polnih nad in prioa- kovanja, ko so onemogli noniški na- padl pred Verdimom in se nam jo zde- lo. da nastaja v svetovni borbi vefik preobrat. Pisal som kakor sorn se spo- ininjal. Skrival seni svoje zapiske v postelji in sem jih pri odhodu srečno resil. Podajam jih tu deloma neizpre- inenjeiio. Poznojo_ so ini je zdolo po- (lobno .spopolniti to dogodke s podatki, kako je rastla naša predvojna genora- cija, kako je iskata pozitivnega pro- Mvaina in kako se je iz toga mladega kipcnja. razvil nas jugoslovanski na- < ijonalizom, ki je končno leta 1914. ob- jol vse naše slov. pokrajine. MisliTH* da so bodo mnogi radi spominjali z inenoj teh časov. 13il som v sredi'iiase- ga boja, obdan od nestetih znanili in noznanih sobojevnikov, ki so vsak na svojem mestu defali za našo skupno stvar. Dogodki so nas prehitoli. Ni mi bilo treba nicosar niti olepsavati niti pretiravati. Bilo je tako. Čas beži in na marsikaj smo že pozabili.« -^- Tako pise Lah v predgovoru k svojim ;>Spo- niinom«, ki nam osvežujojo baš one dogodke, katerili naši dosedanji vojnl memoari Pjvkovi, Matičičevi ali Feig- lovi prav malo ali nič no omenjajo, divjanje germanskoga. terorja v zaled- ju in trpljenjn naših ljudi po ječah in taboriScih. Knjiga je opremljena z Lahovim portretoin ter karikaturami Podrokarjevimi, ki je narisal tudi na- slovno stran. Priporočamo jo prar toplo. DR. JASUZ AT. KHJ'JK: Jzbni- iii .spisi, III. zvezek: Socializent )iz I. 1901). Izsla jo druga izdaja dr. Krc- kovega ¦¦• Socijalizma« v založbl Jugo- slovanske knjiganio v Ljubljani. Knji- ga obst'ga 01(3 strani in sta no bros. Uin 80;— Delo je razderjeno v slwleoa poglavja: Sploširi. jiregled. — J)rn~- nost in druzba: 1. Uružnost. 2. Dru- žba. 3. Kako se deli družba. 4. Pravic- nast in pmvo. 5. (llovek in njegove naravne pravico. (i. llodliina in narod. 7. Dižava. — Zgodovina socializma: I. Komunistirni jioskusi v Perziji in na Kitajskoni. 2. Komimizem v zvezi z vorskinii zmotaini. 3. Utopiije. 4. So- cial isfcični pisatelji prwl francosko re- volucijo. 5. JSocial'izem ob času fran- i cosko rovolucijo. 6. Prvi socdalisti 19. Aoka. 7. Deiavsko gibanje do 1. 1848. 8. Liberalize™, in matorializem pred 1\ 1848. 9. lJrvoboritel,ji ;>znanstvenega sooializma«. JO. Koniujusticni mani- lost in Marxova nacVla. 11. Interna- cionala — modnarodna delavska zvo- za. 12. Sooialislicno gibanjo mod nein- skinii delavci po Lassallovi smrli do shoda v Gothi (1864 do 1875). 13. Pr- vi katolisko-sooialni program. 14. Dr- žavni socia'fizem. 15. Nemški socialni doinokratjo (1875—1891). 10. Fran- coski sot'ializom od leta 1848. do po- raza komune. 17. Anarhizern. 18. Med- narodni: socialdemokratski shodi. 19. Deiavsko gibanje v Av.striji. 20. So- cializem v Zedinjenih državah. 21. So- cialno gibanje v novejšem času. 22. Loon XIII. in socializom. Knjiga je doslej najboljše slovensko del"o o so- cializmu in jo vsakomnr lor>lo pripo- rocamo. Zanimivo prerokovanje. Znani angleski JiovLnar Stood je nodavno objavil svoje sporn ine, v kate- riK opisuje zanimive clogodko iz politic- no zgodovino zadnjih 30 lot. Mod drn- f>i(ini dogodki najdomo. v knjigi hidi n'aslopni primer: Potujoo. po 'Nonit'iji jo prnski princ Viljom, poznejši. noniški cosar, leta 1849. dospel v bližino Mainza. Vj lorn messn ;je takrat živcla. zelo stara ženica, katori so pripisovali carodejne sposobnosli. Hovorilo so jo, da, jo toj slari zonici bodornosl: — oclprla knji- ga. Tudi prino Viljom jo sklenil, da obisi-o to ženo in jo povpraša za svojo bodnonost. ¦•Bog blagaslovi vase cosarsko Ve- 1'i.canstvo« je pozdravila starka viso- kega gosta. Misel, da postane jiruski prostolonasledn.ik poglavar vsoh Nern- cev, je bila takrat le sen rodoljubnih noinskih posnikov. Ta pozdrav je prin- <-a prijetno iznenadil. »Kateri državi bom načeloval?« jo vp rasas princ. >Gcsar Nemrije boss Je odgovo- l'ila starka. Po toh besedah so jo polastila pi'inca volika radovodnost. Dasi ni po- ^^sem vorjol bosedam starke, jo vondar žolel doznati, kdaj nastane to neinško cesarstvo. Starka je napisala na papir takratno letnico 1849., a pod številko se onkral. to I'otnieo na naslednji nacin: 1819 1 4 9 •-Kaj dobito, ako scvštejolo io šte- vilke?« vpraša starka princa. »1871!« nadaljuje starka, >boste kronani za cesarja Nemčije.« »Kako dolgo bom vladal?« vpraša princ. »Nič ni lažje, kakor to ugotoviti«, odvrne starka. >^To je enostavno sešte- vanjo na naslednji način: IR7! I 8 7 1 M8M8.«- ])ravi princ in se smoji. -Toga lota.« izjavlja slarka, »boste po dolgem in «lavnem žlvljenju umrli.c »In kako dolgo bo trajalo nomsko cesarslvo?« vpiiisa končno mladi princ :-Lotnica 1888. dajc na to vpra- isanje odgovor,« pravi sta.rka,in pozo- vo princa, da so sošlojo lolnica 1888 dvjikral: 1888 1 8 8 8 »1913? To bi bilo zelo žalostno.c; vzkli.ltno princ in stisne starki zlatnik v j'oko. Lol.0 191.3. jo loto nesreče, kv bo nrineslo i-azpad nojnškega. cesarstva«^ jo nagJii.šala prerokinja. I-'rerokovanja starke so se skoro natančno izpolnila. Princ jo leta 1871. postal ncniški cesar, iimrf pa je leta 1888. JSjegovemn vnuku, cesa.rju Vi- ljom u 11. so bila dobro znana usodna prerokovanja starke iz okolice Main- ca. Loto 1913- jo pričakoval s strahom. in pomiril se je sole todaj, ko je leto zatonilo v večnost, broz posebnih ne- zgod. Stood, ki opisuje lo zanimivo zpodbieo o prineu Viljemn in starki iz Mainza, meni, da je cesar Vifjem II. leta 1913. razne zunanjepolitične kom- plikacijo re.šil mirnim potom zgolj radf toga, kor se jo bal, da bi nastopile no- ugodne posle4|i.cej za nemško cesar- stvo. To prerokovanje, ki se sicer nt izpolnilo tocno ob napovedanem ca.su,- pa so je vendar z fetom 1914., ko se je pričela vojna, približalo izpolnitvi. Z vojno se je začel konoc nemškega ce- sarstva in zakljuook vojno jo bil, da je neinško cesarstvo padlo in jo nastopila noinška ropublika. Za smeh in kratök cas. DVA SLEPCA. •Ali imnle kake sorodnike, ubo- žec?« »Da, imam brata, ki jo tudi slep. Toda \idiva se kvočjemu vsakega pol lota, enkrat«. Curiška borza v pon. 27. aprila. Zagreb: 8*30 ZAGREBŠKA BORZA Dunaj: 0.0866—0.0880'. Milan: 2.5375—2.5675. London: 298.185—301.185. New-York: 01.58—62.58. •Pariz: 3.255—3.305. Praga: 1.8380—1.868Ö. Gurili: 12.01—12.11. OdÄOvorni urednik: Rado Pecnik. Iz6aja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje Klobuke Tine volnene Din 901-, boljšoDin 125-. fine iz (Hake Din 220-, najfinejše ,!TA* Din 290-, fantnvske voi- n€ne Din 701-, slam- nike za gospode in fante pa Din 30-, 36 -, 45- in 60- prodaia veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. H Kleparstvov vodovodne isiita«* lacife tit naprava strelovodov Franlo Dolžam CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prc}cma Vsa d«!a zgoraj onuttjcnih 5troHH%HudipopraVila ?05trczba loin. C«n« zm«ra«. Solidna iiVrsitcv. 401 100-6 Staan 4 »NOVA DOBA« &t<*v. 45 Pupilarffiovaren in Javnokorlston denarni zavod celjskega mesta Mesfna hranilnica celjska Ustanovljena /eta 1864, — Pod trajnlm državnim nadzorstvotn. V«l turatfttlnlčsil posit «e Izwrftalefo nagfcui&ninete. &l*r© ftntoč- no. Ugoirao otareszovanje. Poi&snllci tn nasvefr brezplačno. Vrednost rezervnlb zaklndav nad