Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
ja t r btrmm
s:-- '■ v»>.>/.	‘Ji-.	'»ft*«
Štev. 45.
Leto 111.
TRBOVLJE, 10. novembra 1950.
Vsi, ki so za izgradnjo socializma,
so oddali svoj glas za Osvobodilno fronto
Volitve v odbore OF so bile velika manifestacija vseh poštenih frontovcev, ki so se zavedali važnosti in pomena nedeljskih volitev in oddali svoje glasove za srečo in napredek naših narodov.
V	trboveljskem okraju so že v zgodnjih jutranjih urah pričeli z volitvami, in to v industrijskih centrih. Volišča so se odprla že ob 5. uri zjutraj, na vasi pa ob 7. uri.
Skupina udarnikov je v Hrastniku volila med prvimi
Na volišču kolonije v Hrastniku je bilo živahno že v zgodnjih jutranjih urah. Ze pred 6. uro je volila skupina udarnikov, med njimi 15-kratni udarnik Knez Matija. Po izvršeni dolžnosti so odšli na delo.
V	Trbovljah je na volišču v kovinarski šoli volil med prvimi naš ljudski poslanec Anton Zagorišek. Ze prva poročila so pokazala, da volitve potekajo dobro. Tako so v Hrastniku volili do 9. ure že 45%. Volišče v Logu pa celo 54%.
Do 8. ure je v Trbovljah volilo 30 odstotkov volilnih upravičencev. Volišče na Vodenski šoli 32%, volišče Njiva 37%. Značilno je bilo to, da so skoraj na vseh voliščih v jutranjih urah prednjačile žene. Tako je na volišču »Njiva« volilo od 130 volilnih upravičencev do 8. ure 70 žena.
V	Zagorju so zjutraj hitreje napredovali kot popoldne, saj so do 7. ure že imeli 21%, na volišču št. 1 pa celo 51%. Na radeškem sektorju so tudi volili že preko 20% do 8. ure.
Ob lO. uri prva volišča 100%
Prva volišča, ki so dosegla 100% udeležbo, so bila v Izlakah, in to volišče Semnik in Zabreznik. Celotno območje Izlak pa je imelo do 10. ure 51%. Do 10. ure je v Trbovljah volilo 52% volilnih upravičencev, volišče na 6. terenu celo 65%, 4. teren 51%, 8. teren 54, 15. teren 52%. Neredno pa so prihajala poročila z višinskih predelov, kjer je zapadlo do 30 cm in še več snega, kot n. pr. na Dobovcu, v Senožetih, Podkumu, Dolah pri Litiji in drugod. Na Dobovcu je bilo do 10. ure 20% udeležbe, na Podkumu 27%, v Gaberskem 26%.
Ob lt. uri je bil Hrastnik najboljši
V	Hrastniku je do 11. ure volilo preko 70% volilnih upravičencev, volišča steklarne, Log in Kolonija pa so imeli že nad 80% udeležbe. V Zagorju je bilo slabše, le 47%, v Zidanem mostu 57%, v Radečah 51%. Telefoni so brneli, poročila ob 12. uri so prihajala; vodil je še vedno Hrastnik, kjer se je do 12. ure udeležilo 82% volil-cev. V Izlakah so Imeli 77%. Trbovlje 63, Zagorje tudi 63%, kjer so se močno popravili v primeri z rezultatom ob 11. uri. Po poročilih so bili najslabši v Senožetih, Mlinšah, Podkumu, končni rezultat pa je bil pri teh odborih prav dober. Težave so bile v tem, da zaradi slabega vremena niso mogli poročati.
Trojane vodijo pred vsemi
Popoldanska poročila ob 14. uri so spremenila situacijo. Ni bil več Hrastnik najboljši, temveč Trojane s 97% in St. Gotard s 100%. Tudi v Izlakah so krepko potegnili na 90%, v Hrastniku so pa ostali na 84%. Prav dobro so se odrezali v Krnicah, kjer so že dosegli 100 odstotno udeležbo. V Zagorju je bilo 74% udeležbe, v Trbovljah komaj 73%; med volišči so bili najboljši teren II 91"/», V. teren 91°/o, X. teren 93%.' Na radeškem sektorju so volili do 14. ure v Vrhovem 78. v Zidanem mostu 77, v Loki pri Zidanem mostu 73, v Radečah samih pa 76 odstotkov.
Čakali so na zamudnike, ki jih pa ni bilo
Prvi krajevni odbor OF je zaključil volitve 100% in to Trojane, St. Gotard, ki je v sklopu Trojan, pa že prej. V Trbovljah je bilo 89%, čakali so še na zamudnike. V Zagorju so imeli 83 odstotkov, volišče Toplice II pa je že volilo 100%. V Cemšeniku so potegnili na 80. Izlake na 98, Mlinše na 85, Kolovrat na 86 odstotkov. V Hrastniku so bili med industrijskimi centri najboljši; do 16. ure so imeli 93% udeležbe. Vaški odbor na Kalu je zaključil že ob 3. uri 100%. Tudi radeški sektor ni zaostajal, saj so imele Radeče 89, Zidani most 91, Loka pri Zidanem mostu 88, Vrhovo 91 in Dole pri Litiji 75 odstotkov.
D 17. ure popoldne je volilo v celotnem okraju 92% volilnih upravičencev.
Mestni odbor Zveze borcev v Trbovljah je priredil dne 1. novembra, na praznik vseh mrtvih v počastitev padlih borcev za našo lepšo prihodnost veliko komemoracijo, ki so se je udeležili predstavniki ljudske oblasti, družbenih organizacij, vojske, šole, gasilstva, predvojaške vzgoje in številno prebivalstvo.
Sprevod se je ustavil na kraju, kjer so 1. junija 1924 padle prve žrtve fašizma, nato pred poslopjem okrajnega ljudskega odbora, kjer je skupni grob padlih ptytizanov, nato na travniku, kjer so bili ustreljeni talci, v kamnolomu, kjer je bil ubit Franc Fakin, in na pokopališču pred grobovi padlih borcev.
Rudarska godba je na vsakem po-
Težave, s katerimi se bori rudnik Trbovlje-H rastni k pri dosegi svojega letnega proizvodnega plana, so v glavnem slabe odkopne razmere v nekaterih revirjih, nadalje pomanjkanje delovnih moči ter nedisciplina, t. j. neupravičeno izostajanje od dela, prav tako pa tudi razmeroma visoko število bolnikov.
Upravni odbor rudnika je na svoji 6. redni seji razpravljal o teh vprašanjih in o dosegi letošnjega produkcijskega načrta. 2e na zadnji seji je
Končni rezultat volite? v odbore 0F 96.2% udeležbe
Udeležba 96.2"/o je odgovor vsem tistim, ki so ostali doma in nočejo graditi z ostalimi boljšega in lepšega življenja. Najboljši so bili med industrijskimi centri Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, v Zagorju s 97.01% udeležbe, v Hrastniku 96.3% in v Trbovljah 96 odstotkov.
Najboljši med vasmi so bile Trojane s 100, Mlinše 99.63, Cemšenik 99, Zidani most 98.89, Turje 93.3, Radeče 98.30 in Izlake z 98.6 odstotki.
V Vrhovem niso bili slabi, dosegli so 97.89, Marno tudi 97.7, Loka pri Zidanem mostu 97.44%, Kotredež 97.6, Čeče 96, Dole pri Litiji 96.32%, v Dolah so se prav dobro odrezali, kjer so bili ponavadi pri volitvah najslabši. Loke-Kisovee sta imela 95.7«/o, Senožeti 95%, Dol pri Hrastniku 92.5. Jag-njenica 92.05%, v Podkumu so volili 95.5%. Slabše so volili v Razborju In sicer 89.58°/», v Gaberskem 87.8%; medtem, ko je samo Gabrsko volilo 100%, je bil Knezdol slabši. Na Dobovcu, kjer so napovedali tekmovanje vsem vaškim odborom za 100% dosego volitev, in to do 12. ure, pa to ni uspelo; končni rezultat je bil le 85% udeležbe, torej še slabše kot breg. ki je dosegel 89.92%.
Skupno se je torej udeležilo volitev 96.2% volivcev ali 26.395 članov OF. Poleg izvoljenih odborov OF so bili izvoljeni tudi delegati za okrajni odbor OF in to 175. Na prvem plenumu OF bodo izvoljeni delegati izvolili iz svoje srede lO OF za trboveljski okraj.
stajališču zaigrala žaiostinke, prav tako jih je odpel pevski zbor »Zarja«, govorniki pa so udeležence spomnili na dni borbe trboveljskega proletariata proti izkoriščevalskemu kapitalizmu in na nadčloveško borbo našega ljudstva za osvoboditev v narodnoosvobodilni borbi, v kateri je padlo nad pilldrug milijon žrtev, ki so nam ustvarile pogoje za prehod v sociali, stično prihodnost.
Slovesnost je lepo uspela. Udeleženci so se na pokopališču razšli v zavesti, da so vsaj delno poravnali veliki dolg vsem tistim, ki so dali svoja življenja za osvoboditev izpod stoletnega izmozgavanja in za prehod v družbeno-ekonomsko ureditev, ki je izkoriščanje človeka po človeku odpravila za vselej.
bil storjen sklep, da se mobilizira za produkcijska dela notranja r ezerva delovne sile. Tako je bilo iz zunanjih obratov rudnika premeščeno na jamska dela 124 delavcev. Tudi tukaj Je uprava rudnika naletela na težkoče. Nekateri premeščeni delavci so se pokazali kot nedisciplinirani in enostavno vzeli bolniški list, ker s premestitvijo, ki je bila zaradi dosege plana potrebna, niiso bili zadovoljni in so jo smatrali kot kazen- Clami upravnega odbora so na seji skupno z abra-
tovodji pretresali možnosti posameznih obratov in prišli do zaključka, da se letošnji proizvodni plan vzlic vsem težavam lahko izvrši. Težkoče bodo z doseganjem plana še v mesecu novembru, zlasti na vzhodnem obratu v Trbovljah, v mesecu decembra pa bo položaj že boljši. Na posvetovanju upravnega odbora je bil med drugim storjen sklep, da se vsi delavci, ki pri-1 laja jo na rudnik iz drugih krajev in vnašajo med delavstvo nedisciplino, vzamejo v delo za neko dobo na preizkušnjo.
Velika ovira za doseganje plaina Je neupravičeno izostajanje od dela. Tako je rudnik zaradi teh izostankarjev izgubil v mesecu oktobru 2800 ton premoga. Zlasti veliko je izostajanje od dela v Hrastniku.
Zaradi bolnikov pa je rudnik izgubil v minulem mesecu 6 do 7 tisoč ton premoga. Posebno veliko je število tako imenovanih »tridnevnih bolnikov«. Pri teh izkazuje statistika, da se večina teh bolnikov sestavlja iz mladih ljudi. Prav tako z neupravičenimi izostanki. Tudi tukaj pokazujejo izvlečki, da tvorijo dve tretjine vseh neupravičenih Izostankov mladi delavci in samo tretjina starejši rudarji, ki so po veliki večini vestni in tudi redno na delu, če je potrebno. — Da se očuva delovna disciplina in z njo v zvezi izpolnitev letnega plana, je upravni odbor sprejel potrebne sklepe.
Storjen je bil tudi sklep, da se varčuje s pisarniškim materialom in da se pospeši delo komisij za prevedbo delavcev-
GLAVNA SETVENA DELA SO ZAKLJUČENA
Glavna setvena dela v trboveljskem okraju so zaključena ter je setev izvršena do 4. t. m. 95-odstotno. Vzrok, da setev ni opravljena 100 %, ne leži piri privatnih kmečkih gospodarstvih, temveč pri kmetijskih delovnih zadrugah in industrijskih ekonomijah. Tako je jesenska setev v zadrugi Trojane po planu presežena, v Izlakah 100 %, in v Fodikumu tudi 100%, v zadrugi v Loki pri Zidanem mostu je setev izvršena le 96%, v zadrugi »1. maj Hotemež« 70%, industrijska ekonomija rudnika Trbovlje v Hotemežu pa komaj 33 %, ali od 7 ha njiv le 2 ha. Boljše je pri ekonomijah kmetijskih zadrug, ki imajo plan dosežen 95 %. Da je pri KDZ v Loki in na ekonomiji v Hotemežu setev tako slabo opravljena, je delno krivo slabo vreme, glavni vzrok pa je pomanjkanje delovne sile na teh KDZ, nadalje še to, da so zadružniki nujpiej posejali zemljo na svojih ohišnicah in šele nato zadružno zemljo. Med KLO sta plan setve presegla KLO Breg in Kotredež s 107 %, 100 % KLO Mlinše, Radeče 99°/», Cemšenik 95%, Jagnje-nica 93%, Zagorje pa 98%. Najslabše je setev opravljena v KLO Loke— Kisovec in sicer s 61%. Razbor pa a 64 %.
Opozorilo vsem KLO V zvaei z uredbo o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev bo moralo veliko število delavcev izkazovati svoj staž po strokovni usposobljenosti ali delovni dobi na podlagi Izjav prič, ki jih bodo te dajale pred pristojnim odborom, ki je edini za to pooblaščen organ.
Opozarjamo vse KLO v območju okraja Trhovelj. da prioritetno poslujejo po tem vprašanju, uvesti pa morajo tudi popoldansko službo, da si bodo mogli take izjave preskrbeti tudi oni delavci, ki so dopoldne v službi. OLO Trbovlje, poverjeništvo la delo.
Važni sklepi za dosego letnega plana
S sodelovanju v Osvobodilni fronti sodelujemo v borbi za mir v svetu in za enakopravne odnose med narodi
moža in šiht. Poleg brigadirja Žunka so še brigadirji: Borišek Rudolf, Zorko Ivan, Marinko Prane, Novak Ivan, Povše Alojz Marinko Anton in Caško Rudolf.
'Napoved tekmovanja okrajnemu ljudskemu odboru Krško, Kamnik in Celje okolica
Sindikalna organizacija na 01.0 Trbovlje dobro deluje. Tudi letos si hoče obdržati naslov najboljšega kolektiva v tej stroki v republiki Sloveniji. Tako je članstvo na svojem širšem sestanku med drugim razpravljalo tudi o 10. obletnici OP Slovenije in sprejelo skleip, da bo v 6-mesečnem tekmovanju izvršilo sledeče naloge: Celoten kolektiv se obvezuje) da bo redno obiskoval 100-odstotno študijske sestanke, — krožke, ki jih organizira upravni odbor, na vsako drugo sredo. V oasu tekmovanja bodo člani sindikata naštudirali in izvršili 7 agitk na vasii. Vsak član sindikata je prevzel obvezo, da bo opravil 50 prostovoljnih ur in sicer pri gradnji Doma Partije v Trbovljah ter čiščenju materiala pred okrajno menzo. Delo s sindikal-
nimi grupami bodo poživili s tem, da bodo mesečno opravili po 1 seminar. Da se bodo zamogli člani usposobiti za opravljanje strokovnih izpitov, bo sindikalna organizacija preskrbela članom v prostem času strokovna predavanja, tako da bodo vsi uslužbenci lahko uspešno opravili strokovne izpile.
Tekmovanje, ki ga sindikalna podružnica že vrši, se bo še bolj razživelo in razgibalo. Tako bo podružnica med tekmovanjem nudila KLO brigudno pomoč.
Načrt tekmovanja je bil sprejet z navdušenjem in obljubo, da bodo zadane si obveznosti izvršili in jih preše gili, hkrati pa so pozvali na tekmovanje sindikalne podružnice OLO Celje okolico, Kamnik in Krško.
NA KLEKU SO VKLJUČILI V TEKMOVANJE GRADITEV ZADRUŽNEGA DOMA
Člani OF na Kleku so sklenili, da bodo desetletnico OF počastili s prostovoljnim delom na gradnji Zadružnega doma. Na sestanku, kjer so razpravljali o bližnjih volitvah OF in o tekmovanju na čast desete obletnice OF, je bilo govora o desedanjem delu na tem domu. Na zborovanju je bil poudarjen slab odnos MO OF Trbovlje do dela na zadružnem dorou[ ki je v svoj letni delovni načrt sprejel pomoč pri gradnji zadružnega doma na Kleku, naredilo se je pa prav malo. Tako je bil teren pripravljen za zidanje doma, kjer je grozila nevarnost »rušenja odikopnega terena. Krajevna uprava je posredovala pri okrajni upravi za gradnjo zadružnih domov za dostavo enega zidarja in tesarja, da b<i se z delom pričelo s 1. avgustom. Po malomarnosti funkcionarjev okrajne uprave se pa to ni zgodilo. Nato
je krajevna uprava posredovala pri rudniku Trbovlje in pri CRD, kjer so dobili zagotovilo, da se bo z delom luhko začelo s 1. oktobrom, a zopet je prišlo z okraja naročilo, da se ti strokovnjaki dajo drugam. K vsemu temu se je pridružil še odlok MLO Trbovlje, ki prepoveduje vsako rabo vode pri gradnji doma; čeravno je. bila jama na gradbišču izkopana in cevi položene, uslužbenci mestne vodovodne uprave niso spustili po ceveh vode. Tako je sedaj nevarnost zT< zrušenje pripravljenega terena, ki bo ostal čez zimo nezazidan, kvaril pa tudi pripravljen material kot n. pr. les in opeka, to pa vse zaradi malomarnosti nekaterih ljudi, ki so zavirali to gradnjo, ne računajoč, da je treba ravno osnovnim vaškim organizacijam nudili več pomoči.
Frontovci Zagorja so sprejeli G-mcscčno tekmovanje
Na predvolivnih zborovanjih za volitve v osnovne frontne organizacije so člani Fronte sprejeli in potrdili Pilat} MO OF za 6-mesečno tekmovanje OF. Plan obsega:
1.	Prostovoljno delo. Napravili bodo 4000 prostovoljnih ur in sicer na izgradnji vodovoda 500 ur, na izgradnji štadiona 200 ur, na graditvi cest 1000 ur, pri KDZ Trojane bodo pomagali s 300 urami. Za izgradnjo okrajnega partijskega doma v Trbovljah bodo prisj»evall( 1000 prostovoljnih ur.
2,	Do konca leta bodo zbrali In
vplačali zaostalo članarino in druge prispevke.
3.	Iz organizacije bodo izključili nevredne tovariše in vključili pozitivne člane naše skupnosti, ki še niso člani Fronte.
4.	Do 28. febr. 1951, bodo v okviru Ljudske univerze priredili 3 predavanja-
5.	Do 31. marca 1951. bodo izdelali program za kulturno-prosvetno prireditev za počastitev 10. obletnice ustanovitve OF.
6.	Do 31. marca 1951. bodo izvedli 2 množična sestanka.
Brigade Vzhodnega obrata
hočejo biti med prvimi
Borba za Izvršitev planskih nalog letošnjega leta — to je prva naloga zasavskih rudarjev, ki vlagajo vse Bile, d* svojo nalogo predčasno izvršijo. Bitka za dosego plana v mesecu oktobril ni bila lahko, ne v rudniku Zagorje ne v rudniku Trbovlje-Hrast-niJ*. Noben rudar ni dosegel v oktobru svojih planskih nalog, vzlic prizadevanju najboljših brigadirjev in ostalih rudarjev, da se plan izvrši stoodstotno. Zagorski rudnik je dosegel boljši rezultat in sicer 98 % plana, rudnik Trbovlje-Hrastnik pa 96,6 %.
Osnovne težkoče so bite slabe odkupne prilike, odhod mladih rudarjev v JA, upravnam rudnikov pa vkljub mobilizaciji notranje rezerve delovne sile ni uspelo ta izpad delovnih moči nadomestiti v polni meri. — »V mesecu novembru pa moramo plan preseči,« — je dejal vodja brigade št. 522 na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje-Hrastnik. tovariš Okorn Vili, ki je na dan 1. novembra delali v jami v svojimi sotovariši, čeravno sc je ta dan
praznovalo. Ko je zvedel zn rezultat proizvodnje v mesecu oktobru, je rekel: »Ta mesec pa moramo še bolj poprijeli!«
V okraju Trbovlje so bile v nedeljo, 5. novembra volitve v osnovne organizacije OF, in ta dan je brigada Kmetiča-Okorna počastila s tekmovanjem v produkciji. V čast volitev je ta brigada pozvala še ostale brigade rudnika Trbovlje-Hrastnik na tekmovanje.
Odlični so tl fantje, saj so dne 1. novembra dosegli lepe uspehe, čeravno jih je bilo samo šest na delu. V 8 urah so izkopali in naložili 30 m» pre-moga, kar znaša nad 60 vozičkov, in je mnogo, če se vzame v poštev, da so morali vse priprave izvršiti sami. Brigada Kmetiča-Okorna dela v jamskem polju Karolina, kjer so bili prejšnji mesec slabi odkopni pogoji in kjer znaša temperatura tudi do 37 0 C, zaradi česar so dosegli normo jrovprečno le s 106,2 % in je brigada nakopala v
oktobru le 855 ton premoga ali 4 tone na moža in šilit.
V brigadi delajo: brigadir Kmetič Maks, 8-krutni udarnik, Okorn Vili, 6-kratni udarnik; Okorn Vili je bil več kot dve leti sindikalni funkcionar, drugače bi bil prav gotovo najmanj 14-kratni udarnik. Brigada šteje 8 brigadirjev, od katerih ni nobeden manj kot 4-kratni udarnik.
Najboljše uspehe je dosegla v mesecu oktobru brigada Žunka Ladislava, ki je normo presegala povprečno za 36,6 %' ter nakopala 1491 ton premoga, kar znaša povprečno 6,06 ton na
Med brigadami vzhodnega in zahod, nega obrata ter obrati v Hrastniku vlada veliko zanimanje In delovni elan- Ker gre za naslov najboljše brigade v Zasavju, se bodo udarili za naslov najboljše brigade Stancar iz Zagorja, Kmet Martin iz Hrastnika, Okorn Vili in Klemen Jože iz Trbovelj in šo drugi v tem tekmovanju. Za naslov najboljše rudarske brigade sodeluje nad 20 brigad v rudniku Trbovlje-Hrastnik in rudniku Zagorje.
V nedeljo, 5. novembra so najboljši rudarji revirjev Zasavja tekmovali v počastitev volitev v odbore OF.
ZAKAJ NEKATERE PREVEDRENE KOMISIJE SE NE DELAJO
Odgovor na to vprašanje je lahek: napaka je v tem, da nekatere komisije niso takoj v začetku z vso resnostjo poprijele za delo, ali pa se jim je rok od 1. novembra do 31. decembra zdel zadosti dolg. Tako smo ugotovili, da imajo ponekod že sedaj težkoče in sicer na eni strani zaradi nezadostnega poznavanja uredbe same, na drugi stiani pa imajo neprililče z zbiranjem dokumentov. Težkoče z zbiranjem dokumentov nastajajo pač zaradi tega, ker so komisije in sindikalne podružnic: vse v premajhni meri opozarjate svoje delovne kolektive na potrebo priprav potrebnih listin. Poverjeništvo za delo na OLO Trbovlje je komisije stalno opozarjalo na nujnost zbiranja dokumentov, kar se je v zvezi z delom teh komisij pokazalo kot najtežje vprašanje. V tem pogledu so komisije storile vse premalo.
Primer: v CRD v Trbovljah bi pre-vedbena dela morala teči že s 1. novembrom, komisija pa je šele 3. novembra pričela proučevati uredbo, čepi a v bi morala to storili že preje. Slabo je pristopila k delu komisija na rudniku Trbovlje-Hrastnik, ki bi morala po številu delavcev prednjači1! ostalim komisijam. Posebnega grajanja pa je vreden rudnik Zagorje, kjer se do 4. novembra sploh še niso lotili tega dela. Verjetno ima na tem največ zasiug pravni referent podjetja, ki je član prevedbene komisije in je bil s tem v zvezi tudi poklican na dvodnevni seminar na OLO Trbovlje, Na seminarju je presedel le 2 uri, nato pa se je odjcrijal v Ljubljano, kjer je c stal do ker-ta seminarja, nato pa predložil 28. oktobra upravi rudnika obračun polnili stroškov, kjer je pravni referent v nekih vprašanjih precej iztiril. S tak ini člani komisije ne bodo dosegle zaželjenega uspeha.
Tudi komisija v elektrarni v Trbovljah in pri gradbenem podjetju »Beton« še nista pričeli s prevedbami deli. To verjetno ne zaradi teg» ker število delavcev ni ravno veliko, ne računajo pa na težkoče, na katere bosta zaradi neefektivnega dela še nujno naleteli.
Imamo pa tudi komisije, ki so se z vso resnostjo oprijele svojih posl iv in se zavedajo važnosti tega dela. Vsem prevedbenim komisijam naj bosta za zgled komisija cementarne v Trbovljah in papirnica v Radečah, kjer je prva do vključno 3. novembra prevedita že 56 delavcev, druga pa 70. Spočetka je šlo sicer težko, vendar dosegajo vsak dan boljše uspehe. Te dve komisiji sta se pravilno lotili dela in sta uredbo in navodilo temeljito proučili že pred
1.	novembrom, delavstvo pa stalno opozarjali na važnost predložitve dokumentov, kar je eno izmed najtežjih vprašanj.
Izgovor nekaterih članov, da se ne morejo 100 odstotno posvetiti temu delu, češ da imajo tudi druge naloge, ne drži, ker jih uredba odvezuje vsakega drugega dela.
Poglavje zase so prostori, ki so jih podjetja dala prevedbenim komisijam na razpolago. Tako dela 5 članska komisija na vzhodnem obratu rudnika Trbovlje v sobi, veliki manj kot 3x4 m. Jasno je, da v takem prostoru komisi-
ja ne more zadovoljivo poslovati. Nič boljše ni na zahodnem obratu.
Komisije, ki so z deli slabo pričele, naj pomanjkljivosti takoj odpravijo, da bo delo rodilo zaželjen uspeh, pri čemer pa naj ne pozabijo na tekmovanje, ki ga je napovedala okrajna komisija za prevedbo, ki se mu je odzval doslej le rudnik Zagorje.
S tem tekmovanjem pa okrajna komisija ne zasleduje cilja, da bi komisije v podjetjih morda nesmiselno hitele z delom in ob takem delu delale napake, ampak misli na pravo socialistično tekmovanje, kjer se bo poleg časa, v katerem je bilo delo opravljeno, vzela v poštev tudi pravilnost prevedbe po določilih uredbe in navodil.
Poverjeništvo za delo OLO Trbovlje.
Rudnik Zagorje je v oktobru dosegel plan proizvodnje z i)8%
Kljub težkim odkupnim prilikam v nekaterih oddelkih je rudnik dosegel plan proizvodnje v oktobru z 98 %. Ta uspeh je predvsem pripisati tesnemu sodelovanju med upravo ter sindikalno in partijsko organizacijo. Delovne mu kolektivu so pravilno tolmačili začasno znižanje obroka kruha ter zaradi tega ni popustil delovni elan proizvodnih brigad.
Uprava rudnika je za doseganje letnega plana razpisala 4 nagrade no 20.000, 15.000, 12.000 in 8.000 dinarjev za brigade, ki bodo do kanca leta najbolj presegale postavljeni operativni proizvodni plan. Doslej je najboljša brigada št. 33. v obratu Kisovec. Ta brigada presega od 1. novembra svoj plan povprečno za 40 %.
V oktobru je rudnik Zagorje izven plana produciral za široko potrošnjo 734 ton premoga.
Kako so volili v Vrhovem
Dan volitev je pri nas v Vrhovem potekel popolnoma v redu in mirno. Uslužbenci so že ob šesti url zjutraj pred odhodom v službo opravili svojo dolžnost na volišču. Obsojanja vredno pa je zadržanje tistih, ki so ves dan doma in vzlic temu, da se je na zadnjem množičnem sestanku sprejel sklep, da bomo stoodstotno volilil, do 12. ure tega niso storili. Dolincem naj bi bili za zgled Novograjčani in Goreljčani, ki so že v ranih urah prišli na volišče, tako da je Vrhovo ravno po zaslugi teh doseglo do 18. ure 97 %, Izgleda, da ostalim trem odstotkom niso bili všeč kandidati in so se zaradi tega vzdržali volitev.
Volitve v delavski svet PTT
Dne 29, okt, t. 1. so uslužbenci PTT direkcije Ljubljana v trboveljskem (kraju izvolili v Delavski svet tovariša Slo&erja Ivana,, referenta za tarife in tekmovanje pri PTT direkciji v Ljubi j.'mi,
PREKLIC
Preklicujem veljavnost bolniške nar kaznice za mleko na ime Skalin Mirko, Trbovlje II-4.
PREKLIC
Izgubila sem mlečno nakaznico na ime Smodič Karolina, Trbovlje — Loke št. 46. Proglašam jo za neveljavno.
Kultura In prosveta
Še o „Gospej ministrici" v Trbovljah
Pred kratkim je sindikalni oder S.KUD »Lojze Kohkraut« otvoril v Domu kulture v Trbovljah novo gledališko sezono in uprizoril Nušičevo igro »Gospo ministrico«. Premiera te komedije je bila združena s slavjem 30-letnega delovanja tovarišice Mice Bizjakove in tovariša Venclja Miklavčiča na odru.
Glavno vlogo v tej komediji, gospo ministrico, je igrala jubilantka Mica Bizjakova. Lahko rečemo, da je naša slavljenka vložila v to zahtevno vlogo, kjer nam je prikazala častihlepno ženo, ki zaradi visokega napredovanja svojega moža izgubi trezno razsodnost, vse sivoje obsežno gledališko znanje in umetnost. Publika je bila z njeno kreacijo zelo zadovoljna in to naj bo naši slavljenki v zadoščenje za ves njen trud. Veseli smo bili jubilantke tem bolj, ker nam je ob tej priliki obljubila, da bo deilala pri gledališču še nadalje, če jo bo še — potrebovalo. Da, draga. Mica, še boš potrebna pri našem teatru. Delaj v njem tudi v naprej z isto ljubeznijo kot doslej. In ta ljubezen, ta predanost odru, ti bo tisočkrat odtehtala vse naše ploskanje, pa če je še tako iskreno mišljeno, Naj ti povem ob tvojem lepem jubileju še nekaj na uho: trdno sem prepričan, da te je ravno ta ljubezen do gledališča ohranila tako mlado, kot si bila nekoč.
Ministra Simo Popoviča nam je prikazal senior trboveljske drame, tovariš Leopold Odlazek. Bil je na svojem mestu in ugajal. Seveda mu njegova epdzodma vloga v tej igri ni dala prilike pokazati vse njegovo igralsko znanje.
Simpatičen, prikupen je bil tovariš Oto Presoglio v vlogi Cede Uroševiča moža ministrove hčere. Za našo gledališko publiko je bil ta igralec doslej še »tabula rasa«, S tem svojim na-storpom je uspel. Igral je sproščeno, naravno. Tako je prav, — varuje pa naj se vseh nepotrebnih gest, Gledališče naj ga obdrži v svoji sredi.
V Vlogi Dare, hčere ministra je nastopila tovarišica Anica Kužnikova. Tudi ta je ugajala|. O Kužnikovi bi si upal reči, da bi se ob dobri šoli in Spretnem režiserju mogla razviti v poklicno igralko.
Doktorja Nikoviča nam je podal Robert Plavšsdk. Zahtevno vlogo tega do-
kopanca in bonvivana, ki zmeša ministrici glavo, je odigral zelo dobro. Tudi v maski je bil dovršen. Napravil pa je v prizoru, ko se pri vratih poslavlja od gospe ministrice, nekoliko preveč »lamiliamo« gesto, ki se ji je publika sicer od srca nasmejala in mu jo odpustila, je pa igralska pogreška. V reprizi naj jo raje opusti.
Milko Rak, eden izmed najsposobnejših igralcev trboveljskega odra, je nastopil v vlogi ujca Vase. Bil je dober, toda v gestah in govorjenju se mi je zdel le nekam premladosten. Bil bi nedvomno boljši, če bi bil v kretnjah in govoru bolj počasen, umerjen, odtehtan.
Zelo posrečen je bil tovariš France Kojnik kot Rista Todorivič v vlogi nesrečnega snubca Dare. Publika se je njegovemu prikazu snubca, ki se ga je držala velika smola, prisrčno nasmejala., čeravno ga je za nianso preveč karikiral.
Kot tetka Savka je nastopila Geni Rakova. Ker je vskočila v to igro v zadnjem momentu namesto neke druge igralke, seveda ni imela dosti časa
izdelati svojo vlogo do vseh podrobnosti. Bila je vseeno dobra.
Mična, srčkana je bila Sonja Per-metova kot sobarica Anka. Težko, da bi jo katera druga igralka prikazala bolje.
Prav dober je bil tudi mladi Viki Vozelj v vlogi sinčka ministra. Korajžno je nastopil.
Ostali igralci v manjših vlogah, med lijimi Roža j, Malovrh, Vencelj Miklavčič, ki je nastopil kot Jovo Pop-Arsin, nadalje Jurše, Jarc, 2alarjeva, Ivko Pleskovič in še drugi, so ugajali in ustrezali. Vsi so se potrudili dati najboljše. Skoda pa je, da ima n. pr. nastop številne ministrove »žlahte« v tej igri povsem krajevni, južni kolorlt, ki izgubi v našem jeziku na svojem blesku in značilnosti. Opazili smo tudi. da dela nekaterim igralcem odrska slo. venščina še preglavice. Nekam trdo, naučeno je zvenela tu in tam. Treba bo več govorilnih vaj.
Igro je režiral Jože Patemost. Dejal bi lahko, da je imel pri izbiri igralcev srečno roko. Kulise in hišna oprava so bile na mestu, edino, kar nas jo motilo pri premieri, je bilo — ogledalo na steni: v naglici, s katero se pač na odru pripravlja igra, niso opa?ili, da je bilo ogledalo — prašno.
Ogled te dobro naštudirane komedije, ki se ji bo vsak od srca nasmejal, priporočamo vsem.	—i.
PIONIRJI I. OSNOVNE ŠOLE V TRBOVLJAH SO IZVOLILI SVOJE OBREDNE VODITELJE
Z novim šolskim letom so se začele izvajati po pionirskih odredih tudi nove oblike dela v pionirski organizu-ciji. Za večjo pestrost in razgibanost pri pionirski organizaciji so odgovorni pionirski sveti, v katere so izvoljeni ljudje, ki čutijo veselje in odgovornost za pravilno in uspešno delo. Člani pionirskih svetov prevzemajo nalogo: pionirjem nuditi razvedrilo, zabavo in dovolj interesne zaposlitve.
Ker imajo učitelji pri pionirski organizaciji največ prakse, so se z novim letom takoj lotili dela. Do sedaj imamo sledeče interesne krožke: šahovski, dramski, pevski, recitacijski, krožek o lepem vedenju, fizkulturni, gasilski in več bralnih krožkov.
Dne 30. X. so pionirji volili svoj pionirski štab. V 3. c razredu so pionirji okrasili razred, napisali na tablo svoje geslo in izobesili pionirsko zastavo. Razred je bil zaseden do zadnjega kotička.
Pred izvedbo volitev je tovarišica učiteljica pojasnila pionirjem nove oblike dela v pionirski organizaciji, pomen volitev, pionirji pa so sami ponovili v debati, kdo je bil Alojz Hohkraut, čigar ime nosi njihov odred.
Kdio bo odredni načelnik, je izzvalo živahno razgibanost in prerekanje. Saj so bili pionirji na volitve že priprav. ,ljeni. Študirali so že tri dni, kdo bo njihov voditelj. Z večino glasov je bil izvoljen Cuk Jožko iz 4. razreda. Nato so pionirji izvolili še blagajnika Ač-kuna Zdravka in ekonoma Škrbca Ja nita. V odredni štab so vključeni tudi vaditelji interesnih krožkov, ki so jih izvolili pionirji posameznih krožkov.
Po končanih volitvah so je novoizvoljeni načelnik zahvalil za zaupanje, ki so mu ga pionirji izkazali z izvolitvijo, hkrati pa pozval vse pionirje, naj z dejanji dokažejo, da hočejo postali dobri Titovi pionirji.
Odkritji; spominske plošče
V Dolu pri Hrastniku so v nedeljo 23. oktobra člani KUD »Pust Ciril« odkrili spominsko ploščo padlim tovari. šem-pevcem. Odkritju plošče je prisostvovalo kljub neugodnemu vremenu veliko število domačinov in dijaki tukajšnje gimnazije. Slavja sta se ude. ležila tudi moška pevska zbora iz Hrastnika in Radeč. Zbrane je pozdravil predsednik KUD tov. Holeček. Ob zvokih hrastniške godbe so odgrnili zaveso na spomeniku, na kur so pristopili zastopniki raznih množičnih organizacij in polagali venee; mladinski zbor tukajšnje gimnazije pa je zapel dve partizanski pesmi. Po odkritju so v zadružni dvorani vsi zbori odpeli po troje pesmi. Popoldne so člani dramatske skupine KUD uprizorili igro »Talci«. Dramalska družina nas je s svojo srečno izbrano igro id lepim podajanjem prav prijetno izne-nudila.
Slabi živci niso opravičilo za surovosti
Zaradi hitrega tempa, s katerim gradimo socializem, trpijo pri nekaterih ' ljudeh tudi živci. Posamezniki si dovoljujejo grobe izpade proti ostalim članom ijudiske skupnosti ter' se pri tem opravičujejo s »slabimi živci«. Jasno je, da pri tem pretiravajo. Na tem mestu navajamo tak primer.
Tov. B. je delovodja na obratu rudnika Zagorje. Nedavno se je zaradi neke malenkosti silno razburil ter rekel uslužbenki, ki dela že 10 let pri podjetju, da je »smrklja«, »afna«, »drek«. Tovarišu poslovodji svetujemo, da si nabavi knjigo o lepem vedenju. Pomagalo mu bo da si popravi onemogle živce, kar bo vsekakor zelo koristno, kajti sicer bi se znalo zgoditi, da bo na prav neprijeten način spoznal da imajo drugi ljudje tudi živce. Smatramo, da zgoraj navedene besede iz leksikona tov. B. v socialistični družbi niso več na mestu, ker so vzete iz besednega zaklada lakajev bivše kapitalistične in buržoazne družbe.
Jožetove besede so pionirji sprejeli z burnim ploskanjem.
Preden so pionirji zapustili šolske prostore, niso pozabili svoje himne, katere zvoki so se razlegali po učilnicah:
»Mi smo slovenski pionirji, naj-mdajši borci, borci za prostost!«
Ali potrebujemo mednarodni jezik?
Tega vprašanja danes nihče več ne postavlja in na njega ne odgovarja. Odgovor je dalo življenje samo.
Znanstvenik, ki se ukvarja s primerjanjem raznih narečij in jezikov, zagotavlja, da so se vsi današnji jeziki razvili iz enega ali vsaj maloštevilnih prajezikov. Naravne prometne oviro za stik med prvotnimi ljudstvi: reke, gore, morja, puščave itd., so povzročile in pospeševalle ta razvoj. Danes, V dobi železnice, aviona, telefona in radia pa sta si Eskimo s Severa in prebivalec z Juga postala sosed«. Znanost, umetnost, tehnik« so podrle narodnostne in državne meje ter postale v polnem pomenu besede mednarodne. Gospodarsko in politično življenje je ustvarilo skupnost mnogih držav. Mimo mednarodnega prometa imamo mednarodne prireditve vseh vrst: znanstvene kongrese, politične sestanke, športna tekmovanja, kulturno-umetniške prireditve in podobno. Vršijo se poizkusi za izenačenje denarnega sistema, mer, uteži, koledarja. Skratka: razvoj življenjskih oblik človeštva gre danes v smeri od mnogoličnosti k enotnosti in enostavnosti. V človeštvu vedno bolj rasle zavest vsesplošne medsebojne poveza nositi in odvisnosti. OZN je pač najvidnejši dokaz te zavesti.
Ena največjih ovir za čim popolnejšo zvezo in čim boljše razumevanje med narodi je prav gotovo različnost jezikov. Mislimo samo na ve-
liko število tolmačev in prevajalcev, ki jih je treba pri kakršnih koli mednarodnih srečanjih.
Zato je razumljivo, da se iz dneva v dan bolj čuti potreba po nekem sredstvu, ki bi pomagajlo na najhitrejši in najenostavnejši način izmenjavati misli in dognanja. Tako je potreba po neken^ mednarodnem jeziku postala danes socialen problem. Svetovno znani ženevski lilozol Ernest Navile piše yj Izvestju Francoske akademije za moralna in politična vprašanja:	»Uvedba mednarodnega jezika
je ena najnujnejših jpotreb današnje civilizacije. Potrebno je oskrbeti prebivalstvu vseh delov sveta sredstvo za vzajemno izmenjavanje lastnih idej in za izraževanje lastnih čustev kakor tudi odstranitev nepotrebnega bremena — učenja jezikov, ki ovira normalni razvoj intelekta in grozi neza-visnosti misli. Nemški mislec Nietz-sclte piše: »Učenje mnogih jezikov je prav gotovo zlo.., Njihova prešte-vilnost bo prisilila človeštvo, da najde sredstvo za pomoč: v bližnji bodočnosti bomo imeli nov jezik — najprej kot trgovski, pozneje za splošno duhovno občevanje. Imeli ga bomo prav tako gotovo, kakor bomo imeli tudi zrakoplovstvo.« — To je namreč napisal Nietzsche že '» drugi polovici minulega stoletja — L. N. Tolstoj je prav tako v letu 1894 pisal o potrebi, da ljudje raenih narodov ustvarijo lahek mednarodni jezik, da z njegovo pomočjo pridejo V medsebojni stik.
Kakšen in kateri naj bo ta Jezik?
V srednjem veku in še vse do 19. stoletja je bila latinščina v resnici mednarodni jezik znanosti. Učenjaki so govorili in svoja dela pisali v latinščini. Odtod latinski izrazi, ki jih v najrazličnejših znanstvenih področjih uporabljamo še danes. V. novejšem času pa so dobili moč narodni jeziki. Angleščina je postala jezik mednarodne trgovine, francoščina diplomat-cije, a nemščina tehnike.
Toda to so bolj ali manj jeziki samo »zgornjih deset tisoč«. Kateri pa naj bo jezik ljudskih množic: malih trgovcev, obrtnikov, a predvsem vsak dan številnejšega in močnejšega četrtega stanu: delavstva? Za učenje tako imenovanih svetovnih jezikov ni premno-gokrat ne volje, ne časa, ne sposobnosti. In navsezadnje, danes je preveč razvita narodna samozavest, da bi bili voljni priznati jezik nekega tujega naroda za mednarodni občevalni jezik, ker predobro vemo iz izkušenj, da bi se s prevlado jezika širila tudi kulturna, gospodarska in še politična premoč izbranega naroda, Zlato j« nujno potrebno, da imamo nevtralen jezik, ki ne bo nevaren kulturnemu in gospod« rso-političnenvu življenju nobenega naroda. Mimo tega bo moral biti ta jezik tak, da se ga bo mogel tudi preprost nešolan človek razmeroma lahko naučiti.
Vse to je povod dolgi vrsti poizkusov ustvariti tak umetni mednarodni jezik od volapUka do baisic-english. Se Hrvati so prispevali svoj poizkus. Slovenci pa kar dva (Skrabec, Ertl).
Kakšen je v tem pogledu položaj
danes? — Večina teh poizkusov je zamrla, ker so se v vsakdanji rabi pokazale mnoge pomanjkljivosti ali pa imajo le malo pristašev. Svojo sposobnost za življenje je dokazal samo genialen izum zdravnika Zamenhofa iz Bialystoka, ki je leta 1887 izdal brošuro »Lingvo imtemacia« s 16 slo-niškimi pravili. Jezik poznamo pod imenom Esperanto,
Ni tu mesto govoriti o naglem razvoju esperanta, ki je pokazal vse odlike živega jezika. Dovolj je navesti, kar pravi pisatelj Maksim Gorki: »Misel konservativca trdi trdovratno, da je esperanto utopij«. Resnična stvar, nost, ki se razvija po prirodnih zakonih, pobija mnenje konservativcev vedno močneje.« Pridružuje se mu pisatelj Henri Barbusse: »Postanek prave, vse. obče zavseti se začenja z esperant.sk i-mi slovstvenimi deli. Ialiko se reče, da je esperanto zaradi svoje preglednosti in znanstvene gradnje, ki m« daje popolno gibčnost nata»čnega iz-raževalnega sredstva, jezik bodoče nosti.«
Esperanto ima danes že obširno literaturo veliko število revij in časopisov. Že od leta 1905 se prirejajo vsako leto mednarodni esperantski kongresi. Ponekod ga poučujejo že celo v ljudskih šolah. Naijvečje priznanje mu je pač dala Organizacija Združenih Narodov, ki je smatrala za umestno, da izda znano Deklaracijo o človečanskih ptavicah razen v svojih uradnih jezikih: angleščini, francoščini in ruščini, še v esperantu. Barbusse ima prav. Esperanto je jezik prihodnosti
Frč Za
Pravni kotiček ..Zasavskega udarnika1'
1.	Kako se pri prevedbi delavcev rešuje vprašanje staža onih oseb z usluž-benskim zvanjem, ki se lahko prevedejo
v strokovno' zvanje delavca?
Državnim uslužbencem, ki se po Navodilu zveznega ministrstva za delo lehko prevedajo v strokovno zvanje delavca, se vračuna v staž oni čas, ki so ga prebili v državni službi, seveda le pod pogojem, da imajo faktično strokovno usposobljenost za zvatnje, v kauterega se prevedejo.
2.	Alt mora večkratni mojster znati
posle poklica raznih strok?
Kot večkratni mojster se smatra lahko le tisti, ki zna posle dveh ali več sorodnih poklicev oziroma poklicev, ki ■o medsebojno povezani v proizvodnem procesu. Ti poklici so torej lahko v isti ali v raznih strokah.
3.	Ali se skladiščniki v podjetjih lahko
prevedejo v zvanje delavca?
Skladiščniki v rudnikihi tovarnah, ki so bili delavci, predno so nastopili službo skladiščnikov, se lahko prevedejo v zvanje, za katero lahko dokažejo svojo strokovno usposobljenost. Pri tem se jim vračuna v odrejeni staž tudi čas,
ki so ga prebili v službi kot skladiščniki. Te osebe zadržijo tudi dalje svoja uslužbenska zvanja.
4.	Ali Ima delavka pravico na plačan dopust zaradi bolezni otroka in na
koliko dni?
Delavka ima pravico na dopust, dokler neguje obolelo dete. Ce je otrok mlajši od 7 let, ima pravico na dopust največ 15 dni. Za časa tega dopusta ima delavka pravico na dajatve po predpisih socialnega zavarovanja. Dopust za nego bolnega otroka predlaga pristojni uradni zdravnik, odobri ga p« voditelj ustanove ozir. podjetja, kjer je delavka zaposlena.
5.	Kaka razlika je med Invalidnino in
invalidsko pokojnino?
invalidnina se daje .zavarovancu po zakonu o socialnem zavarovanju pri katerem je nastala zmanjšana delovna sposobnost trajno ali za več kot leto dni.
Invalidska pokojnina pa se daje tistemu zavarovancu, ki je postal popolnoma nesposoben za delo iin to trajno ali za več kot leto dni.
Fizkultura in šport
Mladinsko prvenstvo Slovenije
Rndar : Sobota 4:0 (2:0)
Mladinci Rudarja so v nedeljo izvo-jevali težko, toda zasluženo zmago v borbi proti mladincem Sobote. Tekma, ki se je odigrala na stadionu SSD Rudarja v nedeljo ob 10. uri dopoldne, je bila tipično prvenstvena in do neke mere preveč ostra. Sam teren pa tudi ni ustrezal za igro, ker je bil blaten in težak. Prvi polčas je bil rezultat 2.f), ki pa so ga v drugem polčasu še povečali na 4:0. V 20. minuti prvega polčasa je dosegel Laznik vodstvo za Rudarja. 4 minute kasneje se je z avtogolom rezultat zvišal na 2:0. V drugem polčasu je bil dosežen gol v 9. in v 40. minuti. Igra je bila do neke mere preveč ostra, kar pa Je zasluga slabega sodnika, ki ni znal držati igro y rokah in je dopuščal osebna obraču-
navanja. Izključil je dva igralca Rudarja in enega od Sobote. Sodnik Zupan iz Zagorja je pokazal, da sodi lahko kvečjemu tekme aktivov, težjim tekmam pa zaenkrat še ni dorasel.
III. zvezna liga
Dinamo (Pančevo) : Rudar 2:1
Predzadnjo tekmo v tekmovanju lil. nacionalne lige je Rudar odigral v nedeljo proti Dinamu v Pančevu in izgubil s tesnim rezultatom 2:1. Po igri, ki jo je daj revirski predstavnik, bi zaslužil vsaj neodločen rezultat. V nedeljo bo Rudar odigral zadnjo tekmo, in to proti Šibeniku, ki ga je v spomladanskem delu prvenstva premagal v Šibeniku s 4:3. Upajmo, da bodo naši fantje tudi v zadnji tekmi dali vse od sebe in častno zmagali.
•Teden tehnike* v Zagorju
V	Zagorju so se dobro pripravili na »Teden tehnike«. Ze v nedeljo dne 5. novembra so bile v 3 izložbah razstavljene slike, ki prikazujejo tehnični napredek zagorskega rudnika in izboljšave, s katerimi so prihranili težke devize. Zlasti je veliko zanimanje za sliko, ki predstavlja v perspektivi projekt novega izvoznega jaška z podzemeljsko strojnico, ki bo edina te vrste na Balkanu. Pri »Kendi« v izložbi razstava: S fotokamero po Makedoniji. — Razstava kaže motive iz Makedonije.
V	»Tednu tehnike« bo prikazan film »Podzemski kop«. Ta film bodo v teku
tedna predvajali v Izlakah in v Vranskem. Pri predvajanju filma bo imel strokovno predavanje s pojasnili k filmu tov. inž. Kohne Emil. O rudnem bogastvu Jugoslavije bo predaval Inž. Kocbek Anton. Letalsko društvo je razstavilo nekoliko najlepših modelov z ustrezno letalsko literaturo,
Elektro-strojna zveza pri rudniku Zagorje bo v »Tednu tehnike« položila cevi za vodovod skozi 1100 m dolgi loški rov. Ekipa elektro obrata bo izvršila v tem času električno napeljavo v Mlinšah in na Sv. Gori (na pla n inski postojanki).
Glas naših čitateljev
PRI MLINARJIH NEKAJ NI V REDU
Kmetje Iz Kadeč »e večkrat čudijo ln pritožujejo proti mlinarjem, da odvzemajo pri mletju žita prevelike količine žita za žitno merico. Sprašujejo se, ali res naša ljudska oblast predpisuje mlinarjem, da morajo odvzemati do ene četrtine prinešenega žita v mletje? Odredba ministrstva za drž. nabavke LRS določa že za gospodarsko leto 1949-50 ter odredba o pobiranju žitne merice za leto 1950-51, da morajo vsi mlini, ki meljejo žito privatnim pridelovalcem, odvzemati pri žitu — pšenici in ječmenu 10 •/», pri rži, sor-žici, koruzi, ajdi, ovsu ln prosu pa 9 % mlinarske merice od prinešene količine žita. Vse te odvzete količine pa morajo mlinarji oddajati državnemu žitnemu fondu za garantirano oskrbo.
Da se omogoči kontrola nad to oddajo, morajo mlinarji voditi mlinarski dnevnik in prevzemno-oddajni list, ki ga morajo zaključevati dnevno. Zaradi tega Je Okrajna kontrolna komisija pregledala poslovanje privatnega mlinarja Uhana Franca iz Radeč ter ugotovila, da ni Imel v mlinarskem dnevniku vpisanih 407 kg žita. Značilno je, da mlinar sam ni vedel, čigavo je to žito ter se je Izgovarjal, da mu kmetje prinašajo žito v mlin, ne da bi za to kaj vedel, tedaj, ko je po svojih privatnih poslih na terenu. Kakšni so tl njegovi posli, sl pa lahko mislimo. Bilo bi zelo potrebno, da bi se ljudska inšpekcija pozanimala za njegovo delo.
Novo Izvoljene skupine ljudskih Inšpektorjev pa naj posebno po deželi
ll ZAGORJA
Zadnjič v trgovinah smo stali, lana. lu bi nas pomečkali, zato smo urnih nog zbežali. — Pritekli smo kar pred zdravnika, kjer nas je presenetila olika, ki pri tovarišu z očali je res zelo velika. — Hitro smo od tam odšli, se na Selu ustavili, kjer nogometno igrišče se gradi. Prostor že dolgo časa je odkupljen pa je komaj dobro važ olupljen, nad delom tem je človek res osupnjen. Igrišče tam nestrpno čaka, kedaj brigada tistih prikoraka, ki jim dragocena Je minuta vsaka. Oj, le poslušaj nas, Igrišče, skoraj vsem je važnejše plesišče in mladina v gostilnah si zabavo išče. — Tudi
otroško igrišče je žalostno, premalo zanj se briga KLO in še marsikdo! — Na lepem prostoru šola stoji, v njej se mladi rod uči, mladi rod, voditelj novih dni. Mnogim se staršem šola važna na zdi! Mislijo — služba se vseeno dobi! Kaj bi tratili v šoli dni! — Starši, dobro premislite vse, vaš otrok naj vsak dan v šolo gre, če srečo vaše mu želi srce. — Zdaj nas noge že zelo bole. ker so lepe, gladke, naše ceste vse, bile že marsikje proslavlje. ne. — Dovolj bo za številko eno, prihodnjič vam še kaj povemo, za danes vsega vam ne smemo.	—a-
USPELA PROPAGANDNA AKCIJA FOTO KLUBA TRBOVLJE
Trboveljski fotoamaterji na propagandni akciji v Tirni
Preteklo nedeljo so trboveljski fotoamaterji priredili propagandno akcijo v Tirno nad Savo pri Litiji. Namen te akcije je bil, da se tudi naša kmečka mladina spozna s tehniko fotografiranja. Akcija je v tem smislu zadovoljivo uspela. V šoli na Tirni se je že okrog 8. ure zjutraj zbralo nad 40 mladincev lz bližnjih vasi in nestrpno čakalo, kaj bo. Ob devetih smo pričeli. Najprej jim je član kluba razložil delovanje fotoaparata, opisal delo v temnici in sploh vse važnejše momente fotografske tehnike, ki jih mora vedeti danes vsak človek, ne samo fotograf. Za tem kratkim predavanjem pa so člani kluba tudi praktično pokazali svoje delo In ga seveda sproti razlagali radovednim opazovalcem. Ko so posneli več skupin na fotografske plošče, so v razredu uredili provizo-
ričen »laboratorij«, v katerem so takoj plošče razvili ln napravili tudi par fotografij, ki so jih navzoči kar sproti jemali kakor otroci. Zanimanj« mladine je bilo zelo veliko in so napeto opazovali potek razvijanja plošč. Se bolj živahno pa je bilo, ko smo delali slike. Vsak se je hotel videti že kar v posodi z razvijalcem. Seveda ni prišel vsak na račun, ker jih je bilo preveč. Vendar so kasneje vsi navzoči dobili po eno sliko.
Po končani akciji so fotoamaterji napravili skupen izlet na Sv. goiro.
Akcija naših fotoamaterjev je pokazala, da se tudi naša kmečka mladina zelo zanima za tehniko, treba je le organizatorja in pomoči, pa bi se tudi delo na področju tehnike po naših vaseh zelo razgibalo.
V- M.
•Gospod* ali »tovariš«?
V Zagorju so nekateri zelo v zadregi, kako naj ogovarjajo svoje predpostavljene in ostale tovariše. Ce upcvabiš besedo »tovariš«, se boš zameril tistim, ki se še spominjajo »starih zlatih časov«. Ce boš pa rekel »gospod«, te bodo sumljivo gledali pravi graditelji socializma. To zmedo je delno povzročil, oziroma stopnjeval tov. R. Iz obrata rudnika Zagorje. Nedavno je ogovoril uslužbenko P. z »gospodično«. Tovarišica mu je ugovarjala da ne mara biti gospodična, temveč da ji bolj ugaja beseda »tovarišica«. Nato je tov. R. kategorično izjavil: »Se boste že še navadili na .gospodično’.« Kaj je gospod R, s tem mislil, nam ni znano. Pojavlja se dilema: Kako in kdaj naj uporabljamo besedi »gospod« tn »tovariš« ali pa ogovarjanje v ženskem spolu.
večkrat pogledajo, kaj delajo mlinarji, če točno vodijo mlinarske dnevnike in kakšne količine žila odvzemajo kmetom pri mletju žita. Saj je njihova osnovna dolžnost, da se bore proti vsaki nepravilnosti, pa bilo sl to pri državnih organih ali pri privatnikih.
Okrajna kontrolna komisija v Trbovljah.
Nezaželeni dodatki v prosti prodaji
V okrajnem magazinu pri »Majnlu« v Zagorju so ženske nedavno odkrile, da s keksi prodajajo kot dodatek tudi mišje odpadke. Ker je pa cena keksov v prosti prodaji precej visoka, je jasno, da si stranke želijo kekse brez takih »dodatkov«. Prodajalci v omenjenem magazinu naj v prihodnje bolj pazijo, kaj zavijajo strankam.
Ali si že poravnal zaostalo naročnino
KINO TRBOVLJE predvaja nemški film »KATICA« Predstave razvidne iz reklamnih omaric
PREKLIC
Izgubil sem na poti od gostilne Drnovšek v Kotredežu do Potoške vasi legitimacijo OF, oficirsko vojaško legitimacijo, potrdilo o odlikovanjih in bolniški list na ime Belina Miha, Klek — 1-oke 30. Poštenega najditelja prosim, da odda dokumente na Narodni milici v Zagorju, v nasprotnem slučaju jih pa proglašam za neveljavne.
Belina Miha, Planinska vas 15
Uredništvo Trbovlje ~ Uprava rudnika Trbovlje —r Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.