| UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna	po pošti ali	s pošiljanjem	na dom	za
Avstro-Ogr3ko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za • ’• ostalo	inozemstvo	in Ameriko	celoletno	K 30'—.	: :
! Posamezne	številke po	6	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	•.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, EL, Ib uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveČ«. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
Reklamacije lista so poštnine proste. '■■■-......
Štev. 195.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 29. januarja 1912.
Leto II.
Državni zbor.
Dunaj, 28. januarja.
Včeraj je bil predsednik državnega zbora dr. Sylvester pri ministrskem predsedniku grofu Stiirghku in kakor javljajo današnji listi, sta se dogovorila, da se skliče državni zbor na 27. februarja. Namen, da bi se parlament sešel že sredi februarja, se je torej opustil.
Prva točka dnevnega reda bo poročilo draginjskega odseka, kolikor ga še ni rešenega. Kot druga točka ima priti prvo čitanje brambne predloge na dnevni red. S tem prihaja vlada na spolzka tla, zakaj tukaj se mora pokazati, kaj je z njeno večino. V parlamentu gotovo ni nobene meščanske stranke, ki ne bi bila pripravljena dovoliti militarizmu vse, kar zahteva. Ali gotovo ni med njimi ne ene, ki bi to storila zastonj, iz samega takozvanega patriotizma. Za brambno reformo pa potrebuje grof Stiirrghk kvalificirano večino, in ta je v prvi vrsti odvisna od češko-neinškega sporazuma. V zadnjem zasedanju so mladočehi glasovali za vlado -— z njimi kajpada tudi njih gost dr. Ravnihar. Vlada upa, da si ohrani to večino in računa vrhutega še na slovenske in prvaške klerikalce, ki so v jeseni še markirali opozicijo; med tem jih je naplačala z goriškim deželnim zborom, katerega je sklicala, čeprav ga je ‘e en del živega, in pa z imenovanjem dr. Šušteršiča za kranjskega deželnega glavarja. Ali Jugoslovan, klerikalci ji venidar ne morejo dati toliko glasov kolikor Čehi.
Nemci in Čehi razpravljajo v Pragi in na Dunaju, ali veliko več se ne more reči o teh Razpravah, kakor da se nadaljujejo.. Sprava pa še vedno visi v zraku. In vendar je od nje odvisna vsa sreča Striigkhovega kabineta. Tako dolgo kkor Khuenu ne bodo njemu dovolili odlašati brambno reformo. Seveda ima grof Stiirgkh to tolažbo, da so avstrijske meščanske stranke vseh narodov za primerno nagrado veliko bolj »lojalne« v vojaških rečeh kakor n. pr, Justhova na Ogrskem, ki postavlja volilno reformo nad brambovsko. Vendar pa ima ministrski predsednik očitno še svoje skrbi in ni z vsemi voditelji popolnoma na jasnem, zakaj drugače bi se državni zbor vendar prej sklical.
Še mesec dni imamo zdaj do sestanka parlamenta. Tedaj utegne zopet postati živahno.
Nauk in delo.
Nemške državnozborske volitve so končane. Socialnodemokratična stranka prihaja po številu svojih glasov in mandatov najmočnejša v parlament. To je v zbornici, ki ne šteje docela štiristo sedežev, velikanska moč. Kjub temu ne smemo smatrati mandatov, ki so jih pridobili socialisti pri teh volitvah, za glavni uspeh. Kdor bi presojal te volitve z meščanskim merilom in na podlagi meščanske ideologije, bi storil veliko napako.
Večaliinanj svobodomiselne meščanske so Šle v boj, da predvsem porazijo črnomodri blok. Ali njihovo nasprotstvo je bilo bolj taktično kakor načelno. Še v dobi Biilowa so bili liberalci vladajoči element v zvezi z koserva-tivci. Bethmannova politika jih je potisnila v opozicijo in od tistega časa je njihova velika skrb, kako bi zopet prišli do vlade.
Socialisti nimajo za svojo stranko take brige. 'l isti čas, ko bo večina ljudstva pod sociali-
stično zastavo, še ni prišel. In dokler ne dospe razvoj tako daleč, ne more socialistična stranka prevzemati vlade. Meščanske stranke delajo lahko vsakovrstne kompromise, da razdele ministrske listnice med seboj. Iz relativnih manjšin sestavljati vladajočo večino smatrajo za vrhunec taktične umetnosti. Za socialno demokracijo so taki manevri brez pomena. Zakaj njena naloga je privesti svoja načela do zmage, kar pa je mogoče šele tedaj, kadar ve, da soglaša z njenimi načeli večina ljudstva, in sicer taka močna, zanesljiva, socialistični program razumevajoča večina, ki ne more skopneti in ki daje parlamentarnemu delu krci ko oporo. Le kadar more sama s svojo močjo prevzeti vlado, pride za socialno demokracijo ura, da jo prevzame.
Tako politično delo ustvarja gotovo večje težave od meščanskega. Čim bližji je cilj, tem lože ga spoznavajo oči. In navidezno je celo večji. Iz Ljubljane je Šmarna gora videti višja od Triglava. Povprečnega človeka mika najbolj tisto, kar lahko kmalu doseže. Stranka, ki upa, da pride v kratkem do vlade, ima med nezavednimi ljudmi ugonejši položaj od one, ki ne more in ne sme nastopati z obljubami ministrskih aspirantov.
Socialisti so šli v volilni boj s popolno zavestjo, da ostanejo tudi v novem državnem zboru opozicija; z nobeno besedo niso v agitaciji prikrivali tega dejstva. Kljub temu so dobili daleč nad štiri milijone glasov in stodeset mandatov.
Vse lepe pravljice o nesocialistih, ki so baje glasovali za socialistične kandidate, popadajo vpričo tega dejstva v prah. Rdeči uspeh pri nemških volitvah je najsijajnejši dokaz, da se socialistična misel na Nemškem mogočno in stalno širi in da segajo korenine socialističnega prepričanja globokeje in globokeje. Fraza, da je prignala nezadovoljnost širokih slojev socialistom cele trume volilcev, je že resnična, ali ne v tem smislu, kakor jo tolmačijo meščanski avguri. Če bi bile tiste množice nezadovoljne le s posameznimi akti sedanje vlade in dosedanje večine, tedaj bi bilo naravno, da bi bile oddale svoje glasove meščanskim liberalnim strankam, ki so jim obljubovale, da prevzamejo same vlado, če pade črnomodri blok, to se pravi, da izpolnijo želje volilcev že v novem državnem zboru. Ali tiste trume so glasovale za socialiste, ki jih imenujejo meščanski modrijani negativne, za pozitivno delo nesposobne po-litičarje; za one socialiste, ki nikdar ne taje svojega zadnjega cilja in vedno uče, da je priprava za odločilni boj važnejša od vsakega dnevnega uspeha.
Množice so nezadovoljne. Ali ne le z maro-čansko pustolovščino in s carinsko politiko, ne le z nezadostnimi plačami in z Viljemovimi govorancami, temveč z vso kapitalistično družbo, v kateri ne pričakujejo več rešitve. Množice so glasovale socialistično, ker ne marajo več sladkih drobtinic, ki padajo že jutri lahko z me-ščanskopolitičnih miz, ampak zbirajo rajši svoje moči na tisti dan, ko si v odločilni bitki osvoje vse svoje pravice.
Trajno, nevzdržno razširjanje socialne demokracije je najznačilnejši in najvažnejši simptom nemških volitev. Velikanski socialistični uspeh pa tudi zbuja misel, kakšno velikansko delo je morala opraviti stranka, da ga je mogla doseči. Tudi Nemčija ni bila od svojega začetka rdeča. Vse fraze meščanske politike, ki begajo ljudstvo, so prihajale k nam iz Nemčije,
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
Sanguinettija, ki je imel zelo močan glas in korak, ki je odmeval, je nenadoma popadla zaupljivost.
»Da, da, truma sitnih ljudij me je zadrževala. Človek nikdar ne more, kakor bi rad. No, zdaj sem tukaj.«
Bil je mož šestdesetih let, trščat in debel, okroglega, nagubanega obraza, velikanskega nosu, debelih ustnic in živahnih, vedno nemirnih oči. Predvsem se je opažalo na njem nekaj mladostnega, skoraj viharnega. Njegovi lasje so bili še rjavi, komaj malce prepleteni s sivimi nitmi, zelo negovani in v kodrih čez senci počesani. Rojen je bil v Viterbu in je študiral v Semenišču tega mesta, preden je odšel v Rim, kjer je dokončal nauke na gregorjanskem vseučilišču. Iz njegovega duhovniškega službenega izkaza se je razbralo njegovo hitro napredovanje in njegov okretni duh.
Najprej je bil tajnik nunciature v Lisboni, Potem je bi imenovan za naslovnega škofa tebanskega, s kočljivo misijo pa so ga poslali v Brazilijo; takoj ko se je vrnil, je postal nuncij v Bruslju, nato na Dunaju in končno kardinal, ne glede na to, da je pravkar dosegel suburbikarno škofijo v Frascati. Zelo izkušen v poslih, ker je Prakticiral po vsej Evropi, ni imel druge znane hibe, kakor da je nekoliko preveč javno kazal svojo častihlepnost in da je neprenehoma spletkaril. Zdaj so pravili, da je nespravljiv in da zahteva od Italije vrnitev Rima, dasi se je prej bližal Kvirinalu. V blaznem hrepenenju, da bi postal prihodnji papež, je menjal nazore in se ie brezmejno trudil pridobivati ljudi, ki jih je Potem zopet puščal na cedilu. Že dvakrat se je sprl z Levom XIII., pa se muje zopet zazdelopa-metno, da se mu podvrže. Resnica je bila ta, da ie bil že skoraj priznani papeški kandidat, a
da se je obrabljal s svojim večnim pehanjem, da se je mešal v preveč reči in spravljal preveč ljudi na noge.
Pierre pa je videl v njem le prefekta kongregacije indeksa in le ena misel ga je navdajala: Ta, da lahko ta mož odloči usodo njegove knjige. Ko je torej kardinal izginil in se Abbe Paparelli vrnil v drugo predsobje, se ni mogel premagati, in je vprašal don Vigilia:
»Njiju eminenci kardinal Sanguinetti in kardinal Boccanera sta pač zelo dobra prijatelja?«
V	smehljaju so se skremžile tajnikove ustnice, v očeh pa mu je vzplamtela ironija, katere ni mogel več brzdati:
»Dobra prijatelja — o ne, ne! ... Vidita se, kadar ne gre drugače.«
Razložil je, da se ljudje ozirajo na visoko rojstvo kardinala Boccanere, in da se zato radi zbirajo v njegovi hiši, kadar zahteva resna zadeva kakor danes sestanek izven rednih sej. Kardinal Sangiunetti je bil sin malega zdravnika v Viterbu.
»Ne, ne, Njiju eminenci nista nič prijatelja. Če ljudje nimajo ne enakih idej ne enakega značaja, se je težko sporazumeti. In predvsem, če se ženirajo.«
Dejal je to tiše, kakor sam sebi, s svojim slabotnim smehljajem. Sicer pa je Pierre. ves zaposlen sam s seboj, komaj poslušal.
»Ali so se morda sešli zaradi kakšne zadeve indeksa?« je vprašal.
Don Vigilio je moral poznati povod sestanka. Ali odgovoril je le, da bi bil sestanek pri prefektu kongregacije, če bi šlo za zadevo indeksa. V svoji nepotrpežljivosti je bil Pierre prisiljen, da se je oglasil z direktnim vprašanjem.
»Mojo zadevo — zaradi moje knjige — pač poznate, kajneda? Ker pripada Njega eminenca kongregaciji in ker gredo spisi skozi Vaše roke, bi mu morda lahko dali kakšno korist-
ali pa vsaj preko Nemčije. Nacionalni šovinizem je bil izza nemško francoske vojne tam gori še bujnejši, nego je dandanes pri nas. In še pri sedanjih volitvah je slikal Bethmann - Hollweg volilcem internacionalnega hudiča na steno, da bi jih bil odvrnil od socialistov. Katoliški cen-trumovci in protestantovski pastorji niso nič zaostajali za našimi klerikalnimi petelini. Vpliv nemških veleposestnikov in nemške birokracije zlasti v militaristični Prusiji je močnejši kakor pri nas. In sila avstrijskega velekapitalizma se da komaj primerjati s silo nemškega.
Januarske volitve dokazujejo ,da so vsi predsodki, vse huskarije, vsi inoralični in materialni pritiski premagljivi; treba je le odločnega dela, neustrašenosti in trdne zavednosti. Prvo neposredno korist tega volilnega boja bodo imeli nemški socialisti; daljša posredna korist sega čez nemške meje po vsem svetu. Največji dobiček je spoznanje, da gre naprej, da mora iti naprej, če je le čvrste volje in neumornega dela.
Marsikdo je te dni vpraševal z lahnim vzdihom: Kdaj pridemo na Slovenskem tako daleč? Odgovor je enostaven: Kadar bo vsak slovenski socialist pokazal toliko žilavosti in tako krepko pomagal delati kakor tam gori vsak so-drug, bo tudi naš uspeh tako velik.
Hrvaški sabor razpuščen.
Zagreb, 27. januarja.
Novi ban je prav lepo začel. Nihče pač ni pričakoval, da bo hrvaški sabor, ki je bil izvoljen meseca decembra, dolgo živel. V konflikt je bil moral priti s Tomašičem, če bi bil ostal ban, in spor bi bil moral nastati s Čuvajem. Ali sabor se doslej še ni sešel; sklican je bil šele za 7. februarja in spodobilo bi se. da bi bil gospod Čuvaj vsaj počakal do tega dne. Če bi ga vlada potem razpustila, bi bilo vsaj to podobno ustavnemu postopanju.
Novi ban pa niti ne poizkuša delati s saborom, kar bi bila pač njegova dolžnost. Sabor je razpuščen, ker ne pričakujeta čuvaj in njegov gospodar Khuen-I1edervary od njega »zaradi njegove strankarske sestave« nobenega plodonosnega delovanja. V onem zmislu, v katerem smatrajo madjarski satrapi in njih hrvaški sluge delovanje sabora za plodonosno ali ne ima Slavko Čuvaj gotovo prav. Da bi ta sabor banu in ogrskemu ministrskemu predsedniku lizal pete, ni bilo verjetno. Kljub temu nima Čuvaj pravice nastopati kot prerok. Ban nima »pričakovati« ali »ne pričakovati«; če ima sabor večino, ki je sposobna za delo, ima Čuvaj z njo delati, izvrševati njene sklepe, ali pa pobrati šila in kopita in se spraviti tja, odkoder bi bilo bolje, da sploh ne bi bil prišel.
Toda to je le formalnost. Če je sabor danes razpuščen, ali pa če bi se razpustil čez štirinajst dni, je mala razlika. Več je vredno to, da se zdaj s Čuvajem čisto natančno poznamo. Sicer nam tudi ta razpust ne pove nič novega. Čuvaj ni tujec na Hrvaškem in njegova žandarska natura se ni porodila šele danes. Ali zdaj je potrjeno, da je njegova neznatna
Drahtlose Telegraphie bei der eng//schen
tv.; -
X HavaUerie
“i
A Te/eskopmast	WJ
B Maschine C •	,	Generator,	Sende^mpfangersfaf,
oseba poslana v Zagreb za beriča, ki ima tukaj vpeljati sistem skrajnega terorizma v službi budimpeštanskih mogotcev. Nasilstvo je sedaj edina vladna ideja na Hrvaškem. Dežela se ima »ukrotiti« in Khuen Hedervary je že tako ostarel in duševno opešal, da misli, da ni treba za to nič druzega kakor pravega moža. In misli, da ga je našel v Čuvaju. Stari grof ne razume več, da so se časi izpremenili in da tudi na Hrvaškem ni več tako kakor takrat, ko je 011 prišel v Zagreb.
Pandursko delo se je že pričelo. Vodja kmečke stranke Stjepan Radič je zaprt. Vodja srbske stranke Svetozar Pribičevič je povabljen na državno pravdništvo in nihče se ne bo čudil, če ostane tudi on v pondeljek v zaporu. Časopisje se konfiscira, kakor že davno ne.
Strahovanje je čuvajeva metoda. Ali novi ban ne bi smel pozabiti, da je Hrvaška tudi tak sistem že prebolela. Mož je sam Rauchov pod-ban in veleizdajniška gonja mu ne more biti neznana. Takrat je bilo toliko terorizma, da je na Hrvaškem že primanjkovalo ječ. In čuvaj se spominja. Zato je v neki govoranci, ko je sprejel deputacije vseučilišča, akademije in drugih zavodov, poizkušal zatreti ta spomin in prepričati Srbe, da se ga nimajo bati. Njegovim priliznjenim besedam je sledilo dejanje: Razpust sabora, konfiskacije, zapiranje opozi-cionalcev.	-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
ezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 xh °/o brez odbitka rentnega davka.
no pojasnilo. Ničesar ne vem in silno hrepenim, da bi kaj zvedel.«
Hipoma se je polotil don Vigilija zopet plašni nemir. Najprej je jecljal, da ni videl spisov, kar je bilo res.
»Zagotavljam Vam, da nismo dobili še nobenega spisa. Prav ničesar ne vem.« Potem pa, ko je duhovnik še dalje silil vanj, mu je dal znamenje, da naj molči, in je zopet začel pisati, kradoma pogledavajoč v drugo predsobje. Nedvomno se je bal, da posluša Abbe Paparelli. Gotovo, govoril je že preveč. In napravil se je za svojo mizo čisto majhnega, tako da je popolnoma izginil v svojem kotu.
Pierre se je zopet zatopil v svoje sanjarije; zopet ga je prevzelo vse neznano, vsa stara, zaspana otožnost, ki ga je obdajala. Neskončne minute so stekle; bila je že skoraj enajsta. Naposled ga je predramil šum odpirajočih se vrat in glasov. Spoštljivo se je poklonil kardinalu Sanguinettiju, ki je odhajal z drugim, zelo suhim in velikim kardinalom sivega, podolgaste-ga asketskega obraza. Ali kakor da ni ne prvi ne drugi le opazil priprostega, tujega, malega duhovnika, ki se jima je klanjal. Pogovarjala sta se glasno in zaupno.
»Da, veter se poleže, bilo je veliko bolj vroče kakor včeraj:«
»Jutri imamo gotovo jugovino.«
V	velikem, temnem prostoru se je zopet razširila svečana tišina. Don Vigilo. je še vedno pisal, ne da bi se bilo slišalo tiho šuštenje njegovega peresa na trdem, rumenkastem papirju. Slabo cinkanje počenega zvonca se je začulo in Abbč Poparelli je pritekel iz drugega pred-sobja. Za hip je izginil v prestolni dvorani; potem se je vrnil in pomigal Pierru z roko.
»Gospod Abbe Pierre Froment«, je javil s tihim glasom.
Tudi ta velika dvorana je bila razvalina. S čudovitega stropa iz pozlačenega, izrezljanega lesa so visele v cunjah rdeče tapete iz
brokata z velikimi palmami. Tupatam je bilo kaj popravljeno, ali od dolge rabe je bila zvodenela temna baržunasta rdečica svile, ki je bila nekdaj vsa blesteča. Znamenitost te dvorane je bil prestol, naslanjač iz rdeče svile, na katerega je nekdaj sedal sveti oče, kadar je obiskal kardinala. Nebesa z rdeče svile so se razpenjala nad njim; pod njimi je visela podoba vladajočega papeža. Sicer ni bilo v neizmerno veliki dvorani drugega pohištva kakor kanapeji, fotelji, stoli in prekrasna miza v slogu Louis XIV. iz pozlačenega lesa z mozaikovo ploščo, ki je prikazovala rop Evrope.
Ali Pierre ni videl začetkoma nič razun kardinala Boccanere, stoječega pokonci pri drugi mizi, ki mu je služila za pisanje. V preprostem rdeče obrobljenem črnem talarju z rdečimi gumbi se mu je zdel še večji in ponos-nejši kakor na podobi v paradni opravi. Bili so pač isti beli, kodrasti lasje, dolgi, s širokimi gubami razrezani obraz z močnim nosom in ozkimi ustnicami; bile so tudi iste ognjevite oči pod gostimi, še črnimi obrvi, ki so osvetljevale bledo lice; ali podoba ni kazala od te visoke postave izvirajoče svete, pokojne vere, ne onega trdnega prepričanja, ki, kje je resnica. ne one brezpogojne utrjene večne zvestobe do te vere.
Boccanera se ni zganil; srepo je zrl njegov temni pogled v obiskovalca, in duhovnik, ki je poznal ceremoniel, je pokleknil in poljubil veliki rubin, ki ga je imel na prstu. Ali kardinal ga je takoj privzdignil.
»Ljubi moj sin, bodite mi pozdravljeni... Moja nečakinja mi je pripovedovala o Vas s toliko simpatijo, da sem srečen, ko Vas morem sprejeti.«
Sedel je k mizi, ne da bi povabil Pierra, naj sede, pa ga je ogledoval še dalje, govoreč s počasnim, zelo uljudnim glasom.
Prišli ste torej že včeraj zjutraj. Bili ste močno utrujeni, kajneda?«
Slavko Čuvaj bi moral vedeti, da se je Rauchov terorizem končal z evropsko blamažo. Koliko megalomanije mora tičati v njegovi glavi, če misli, da bo njegovo strahovanje bolj ženialno in izdatno?
Na Hrvaškem se pripravljajo novi boji, to je gotovo. Najbrže še besnejši, okrutnejši boji od sedanjih. Ali Čuvaj ne bo zmagovalec. In med nasprotniki, proti katerim bo brez uspeha polomil svoja kopja, bo v prvih vrstah našel socialno demokracijo, ki se ni ustrašila Khue-novih progonov, pa se tudi Čuvajevih ne bo.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Dalje.)
Če je socialistični proletariat indiferenten in nezaupen napram Legi Nazionale iz popisanih razlogov, je po drugi strani ravno tako navdušen prijatelj razširjenja kulture.
Bolj prepričan od vseh drugih, zato ker je razširjenje kulture eden najglavnejših pripomočkov za njegovo moralno in materialno po-vzdigo, ker je neobhodno potreben predpogoj njegovemu konečnemu osvobojenju.
Vidim jo ono Lego Nazionale za razširjanje kulture, okoli katere bi se zgrnila z zaupanjem in navdušenjem cela naša stranka, ves probujen del proletariata. Ona se da uresničiti, če jo hočejo drugi deli naroda. Ona bi imela razviti čudovit program, in bi bila po mojem mnenju ne samo koristna, zato ker pač vidimo z grozo tako velik del našega ljudstva, ki spada v eno največjih in najstarejših civilizacij, posirovljati v nezavednosti analfabetizma ali polanalfabetizma, iz katerega so se že rešili ali se bodo v najkrajšem času rešili mladi narodi okolo nas.
Med tem ko zazibavajo naši nacionalisti ljudstvo v spanju z navadnimi popevkami o tsočletni kulturi, o superiornosti naše kulture in inferiornosti slovanskih kultur, gledam jaz, s kako velikanskimi koraki napredujejo drugi, mladi narodi, nekdanji naši podložniki; ne z zavistjo gledam na ta napredek, ampak z otožnostjo v srcu zaradi naše počasnosti, z občutki pomilovanja — če ne zaničevanja— za one moje sonarodnjake, ki — napolnjeni s prazno slavo vsled preobilne dedščine po svojih prednikih — se vdajajo praznemu, sterilnemu in pogubnemu nacionalizmu.
Ako so v drugih strankah in izven strank in v drugih razredih zadostne moči, ki razumejo, da je naš narod dolžan vztrajati v plemenitem tekmovanju za kulturni napredek z drugimi narodi, tedaj ustanovimo jo, ono prvo Lego Nazionale v svrho razširjenja kulture! Nad političnimi strankami, brez strankarskih pomislekov, brez šovinističnih predsodkov, brez sovraštva ali zaničevanja za druge narode. ustanovimo Lego vseh dežel n vseh občin, vseh korporacij in vseh Občinarjev, pokličimo vse na pomoč in sodelovanje!
Naj si meščanstvo le ohrani svojo nacionalistično stranko, če jo še potrebuje in naj v okvirju te stranke uganja nacionalizem kolikor hoče. Ali nikar naj ne zahteva preobrniti ves narod k nacionalizmu, ter naj se namreč odzove zahtevi, da bi cela narodna kultura postala specifično sredstvo za njeno razredno stranko!
Razpust ogrskega parlamenta.
Budimpešta, 28. jan.
Orof Khuen Hedervary se je odpeljal na Dunaj, kjer ga danes sprejme vladar na avdienci. Pravijo, da se gre zahvalit za sočutje, ki mu ga je kralj izražal ob njegovi bolezni. To je lahko formelni razlog Khuenovi avdienci. Pravi namen je seveda političen. Oficiozusi tega sicer ne pravijo, pa tudi ne taje. Pričakovanje, kaj da prinese grof Khuen z Dunaja, je
EDBIN KRISTAN:
Uspeh.
Komedija v enem dejanju.
(Konec.)
Lepogtas: E, pravzaprav se pesniki dandanes nimajo pritoževati. Prosim Vas, ljudje postajajo ob svojih komadih milionarji.
Sladarič: Milionarji! Ali je mogoče?
Lepoglas: Mogoče? — Pravim Vam, ta kupčija je boljša od špecerije.
Sladarič: Milionarji! (Svoji ženi): Ti, dobro bi bilo. enkrat povabiti takega mazača na kosilo. Fani!
Fani: Da. da, oče.
Sladarič: Papa mi reci, ne oče.
Fani: Da, da oče.
Sladarič: Milionarji! — Pa kaj. Ti si neumna punca.
Lepoglas: Aha, gospodu Lapinu je sapo zaprlo.
Lapin: Skoraj da, spričo milionov. Toda saj vživain srečo nocojšnega večera.
Lepoglas: Vi?
Lapin (blago); Bil sem dober prerok. In povrh mi je tako, kakor da je uspeh te premiere odločil o usodi meni najdražjih ljudi.
Lepoglas: Zdaj pa govorite poštene neumnosti.
Nebogled: Zdi se mi, da se mešajo v literarne reči povsem nekompetentni ljudje.
Vrtalnik: Oh, današnja mladina!
Režiser (vstopi, se ozira, opazi Lapina in stopi k njemu): Tukaj ste, gospod Lapin. Dajte da Vam čestitam.
Nebogled: Čestita mu?
Lepoglas: Kaj pa — ?
Lapin: Hvala Vam od srca za ves Vaš trud.
Vrtalnik: Kaj to pomeni?
Režiser: Ali ste že razkrili tajnost?
Lapin: Ne še. Saj veste. Skromnost je prva čednost.
Režiser: Prosim Vas, izza takega uspeha! Ali tudi meni ne dovolite?
Lepoglas: Vraga, tu gre za skrivnost.
veliko; računi pa so zopet zelo nepravilni.
Brambna reforma ne pride naprej in ministri so že nervozni. Nekoliko upanja se je pokazalo pri Košutovi stranki. V njenem imenu je stari mešetar grot Appony ponudil kompromis; stranka bi opustila obstrukcijo, če dobi kakšne »nacionalne koncesije« za vojsko. Orof Andrassy je takoj zaklical »bravo!« Zdaj pa čakajo, če prinese grof Khuen kaj »narodnega« z Dunaja. Več madjarskega jezika pri ogrskih polkih, kakšne madjarske zastave in grbe, pa so Košutovci takoj pripravljeni glasovati za več rekrutov in za več milionov denarja. Vsi mislijo, da doseže Khuen res kaj v tem oziru.
Ali to je vendar račun brez krčmarja. Z S tem pa Khuen nič ne pridobi, zakaj obstruk-S tem pa Khuen nič ne prdobi, zakaj obstrukcijo vodi Justhova stranka. Njena zahteva se pa glasi: Najprej volilna reforma, potem šele brambna. In nobena nacionalna koncesija za vojaštvo ni volilna reforma.
Justh je tolikokrat naglasil svoje stališče, da ne more na noben način nazaj, če noče pokopati svoje stranke za vse čase. Za njim stoji na straži socialno demokratična stranka, s katero ima za ta boj zvezo. Justh dobro ve, da se s to rečjo ne bi smel igrati. Sicer pa mu je verjeti, da je vsaj on resničen prijatelj splošne volilne pravice na podlagi enakosti, zaradi katere se je sprl s Košutom.
Koncesije, ki bi jih utegnil Khuen prinesti z Dunaja, ne koristijo torej nič. Justhove obstrukcije ne more kupiti z njimi in dokler je ta obstrukcija na nogah, ne bo rešena brambna predloga.
Vlada je zaradi tega nervozna, kar ni čudo. Zdaj pride brambna reforma kmalu že v avstrijskem parlamentu na dnevni red in za ogrskega ministrskega predsednika mora biti grozna misel, da bo na Dunaju prej rešena kakor v Budimpešti. To naj doživi Khuen He-dervary, ki je bil že na Hrvaškem vajen, da je bil parlament le stroj za izvrševanje njegove volje!
Finančni minister Lukač je izdal nervoznost vlade. V državnem zboru je zažugal, da bo parlament razpuščen, če se opozicija ne vda. To je bilo morda izrečeno le kot grožnja: ali če se premisli, se mora priti do zaključka, da vladi naposled itak ne preostane nič drugega. Bolj čudno je pravzaprav, da se to še ni zgodilo. Ali tudi to čakanje ima svoje razloge.
Za volitve je treba na Ogrskem predvsem denarja. Vlada ima sicer državne blagajne in nihče ne dvomi, da pomagajo tudi one pri volitvah. Ali do dna se vendar ne morejo izprazniti za kortešacijo in za podkupovanje. Za to je treba še drugih sredstev. Da se nabere potrebni denar, je pa tudi treba časa. Vsako leto se povzdigne na Ogrskem lepo število »navadnih« meščanov v plemiški stan. V tej deželi je še dosti takih čudakov, ki radi dobro plačajo, da morejo postati »plemeniti« ali baroni. Zdaj se je morda na ta način že nabralo toliko denarja, da bi se lahko razpisale volitve.
Lukačeva grožnja torej gotovo ni brez vsebine. Vprašanje je le, kdaj pride razpust. Najbrže bodo počakali, da mine zasedanje delegacij. Potem pa dobimo zopet prave ogrske volitve, pri katerih se pokaže Khuen v vsej gloriji. Ali njegova sreča bi morala biti že pravljična, da bi si mogel z novimi volitvami pomagati. Vlada bo pač tam, kjer ne more sama zmagati, podpirala Košutovce proti Ju-sthovcem. Toda ravno s svojo podporo jih lahko pokoplje. Toliko Justhovih pristašev pride gotovo tudi v novi parlament, da bodo lahko delali obstrukcijo in Khuen bo zopet v starem kolobarju. Tedaj lahko stori, kar je lani v Avstriji storil Bienerth. Najprej pride razpust državnega zbora, potem pa ne bo daleč do Khu-enove demisije. Andrassy se že pripravlja, da nastopi dedščino.
Lapin: Ne branim Vam, dragi prijatelj. Toda za posledice ste že sami odgovorni.
Režiser: Gospoda, dovolite mi torej, da Vam prvi predstavim pisatelja današnje novosti. (Splošno začudenje. Slišijo se glasovi »Ah;« »kaj«. — Kratek molk).
Lepoglas: Kakšna novica, cenjeni gospod gospod režiser!
Režiser: Kaj niti Vi niste vedeli?
Lepoglas: Na, pri Apolonu, imenujejo me živo gledališko kroniko, pa res nisem — no, sedaj pa dajte, da Vam gratuliram, gospod Lapin. (Gre k Lapinu in mu od daleč moli roko. Vsa družba se oživi. Nekateri gospodje vstanejo).
Vrtalnik: Tudi mojo čestitko morate sprejeti, gospod Lapin.
Lapin: O, preveč časti za Vašega nevrednega dijaka! (Od vseh strani mu prihajajo čestitat.)
Vrtalnik (hodi ponosno od mize do mize): Moj dijak je bil, gospoda! — V gimnaziji sem bil njegov profesor. — Da, moja vzgoja.
Sladarič (svoji ženi). In taki ljudje lahko zaslužijo milione! — Fani, ali nisi neumno dekle?
Fani: Zakaj, oče?
Majar (je Lapinu čestital; polglasno Erni): Lahko bi mu tudi čestitala. Ta bi utegnil zagrabiti: Pesmi Ti je že delal.
Erna: Papa, menda se ne spodobi.
Marija: Le stori, le. Laskalo mu bo.
Sladarič: Gospod Lapin, jaz sem pač domača srajca. Kar je na srcu, je na jeziku.
Lapin: Kajneda?
Sladarič: Ampak cenil sem Vas vedno. Pridite enkrat k nam na kosilo. Cast nam bo. In Fani nam zaigra na klavirju. Kaj, Fani?
Fani: Da, oče. Etido ali pa sonatino.
Lapin: Preljubezniv ste. A nocoj še ne vem, kaj bo s trakom.
Nebogled: Dovolite, če bi bil le slutil! Pa to so pesnikove posebnosti. Pokažem Vam, kako Vas čislam. (Potegne rokopis iz žepa). Berite to. gospod Lapin, predelajte, kakor mislite, pa podpiševa oba avtorja.
Lapin: O, da bi Vam ugrabil zasluženo
NOVICE.
* Naša slika. V angleški konjenici so poskusili uvedbo brezžičnega brzojava. Marconijeva družba je v to svrho izdelala za oddajanje in sprejemanje brzojavk lahke postaje, ki se dado nahitro razstavljati in prenašati iz kraja v kraj. Vse priprave tehtajo okolo 100 kilogramov in jih trije konji lahko prenašajo.
* Skljači v poštni službi. Na Češkem opravljajo pismonoše svojo službo s smučmi v šestnajstih pošiljatvenih okrajih, ki so močno zasneženi. Pismonošam s smučmi so nadomestili za prenašanje poštnih predmetov poštne torbe z nahrbtniki. Uvedba se obnaša jako dobro in prihodnje leto uvedejo še v tridesetih čeških okrajih poštno službo s smučmi.
*	Blagoslov trlpolltanske pustolovščine. Za tripolitansko vojno navdušeni italijanski kapitalistični in meščanski listi pišejo med drugim: .Sicilski kmetje bodo prvi uživali blagoslov nove kolonije.” V socialističnem humoristično-satirič-nem listu »L’ Asinu“ osvetljuje stavek Camillo Prampolini z naslednjim razgovorom med Arabcem in italijanskim vojakom. Arabec: „Zakaj ste prišli v našo deželo in ste prinesli s sabo smrt in opustošenje? Kaj smo vam storili hudega?" Vojak: »Prišli smo, da poiščemo nove zemlje." Arabec: „Ali vam nič več ne zadostuje zemlja vaše domovine?" Vojak: „Zemlja pri nas doma-... Ta ... ta ni naša. Ta je vsa last naših viso^ kih gospodov, baronov, grofov, knezov in ti puščajo zemljo celo večinoma neobdelano. Od tega nimamo mi prav ničesar, da, v daljni Afriki moramo iskati dela, da ne umremo lakote!" Arabec: „To je čudovito! Doma nimate moči, da bi si osvojili zemljo, sem pa prihajate, da jo vzamete?" Vojak (presenečen od opombe, umolkne.) Arabec: »Aiah je velik. Ako vam podeli zmago in nam vi odvzamete našo zemljo, kateri delež dobiš ti od tega ropa?" Vojak (z bolestnim usme-vom, kakor da bi vonjal pečenko iz kuhinje svojega gospodarja): „Eeeh, prav tako sem obupan kakor sveti mučenec. Vaša zemljišča dobi — to se razume — tisti, ki jih lahko plača, in ti misliš, jaz da imam denar?" Arabec: »Torej jih kupijo tvoji rojaki?" Vojak: »Tudi ne; ti so prav tako revčki kakor jaz!" Arabec: „Pri bradi preroka, kdo pa vendar dobi deželo?" Vojak: »Kdo jo dobi? Naši gospodje seveda, naši gospodarji!!" Arabec (osupnjen): »Prav tisti, ki puste zemljo tvoje domovine neobdelano?“ Vojak: »Tako je pač! Ti in njih prijatelji sami sede na denarni vreči; mi delavci nimamo ničesar drugega kakor dvoje rok.* Arabec: »Alah, Alah! Zelo imenitno! Vi torej pridete semkaj, da morite in se daste moriti — ne zase — ampak za tiste vaše krasne velike gospode? Prijateljček, nikar mi ne zameri, tako prebrisane kakor ste vi, so pri nas — kamele 1“
* Na moža je streljala. V Neaplju zbuja veliko pozornost prizor, ki se je odigral v hotelu, kamor zahajajo najdenarnejši imenitniki. Svakinja neapeljskega višjega državnega pravdnika Landa-lija je oddala v salonu na svojega moža dva strela iz revolverja, ki pa sta ga samo oprasnila samo na roki. Gostov se je polastil silen strah. Napadalka je izjavila, da je streljala iz ljubosumnosti, ker je bila hip poprej opazila svojega moža v jako zaupni okoliščini s hotelsko uslužbenko.
* Streli na rešilno družbo. V Monakovem bi bila imela 25. t. m. rešilna družba odpeljati zasebnika Stirnerja. Stirner se je zabarikadiral v stanovanju in oddal več strelov na oddelek rešilne družbe, ki je prišel ponj. Eno osebo je ustrelil, nakar se je vrgel na cesto in obležal s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnico.
* Ženski ponarejevalki. V Miihlheimu ob Renu so prijeli dve ženski, ker sta spravljali v promet ponarejene novce po dve marki. Ena je priznala, da je novce sama izdelovala; druga pa ji je pri tem poslu pomagala.
* Gostilničarja so ubili. V sredini Berolina je hotel gostilničar ob policijski uri šiloma odpraviti goste iz gostilne. Gosti so ga razljučeni
pesniško slavo? To ne gre.
Marija (porine Erno tako, da je Nebogled potisnjen na stran): Saj Vam hoče še kdo čestitati, gospod Lapin. Jaz. In moja hčerka tudi. Saj ve, da ste pesnili tudi druge reči.
Erna: Ginjena sem. Čestitam Vam in hvala od srca.
Lapin: Oh, v zadrego me spravljate, gospodična.
Marija: Kako je šarmanten!
Majar: Ej gospoda, čemu je toliko besed? Pokažimo rajši gospodu Lapinu, kako ga čislamo in ljubimo.
Več gostov: Bravo! Bravo!
Erna (materi): Saj je res interesanten.
Lapin: Izvrstno, gospod Majar. Dokažite, kar ste rekli, pa dajte svoji nečakinji prostost za nocoj. (Mici, ki je že ves čas razburjena, se zgane).
Majar (osupel): Miciki?
Lapin: Saj je iz obitelji.
Majar: Da, da ... o, kajpada.
Mici: Ali res, striček?
Majar: Seveda, seveda.
(Lapin stopi k Mici in ji nekaj pošepeče. Mici prikima in odhiti v stanovanje).
Fric (Miciki, ko odhaja): Torej le ne baron. Ampak tega sem vedno imel za pesnika.
Majar (Lapinu): Da spoznate, kako cenimo Vaš talent.
Vrtalnik: Talent, ki ga je priznala visokost! Ki se je razvijal ob mojem vodstvu.
Lepoglas: Skratka, velikanski talent!
Gosti: Bravo! Izvrstno! Zenij!
Sladarič: Zlodej špekulira za Erno. Fani
—	ali ne pravim, da si neumna punca?
Fani: Saj ne vem, zakaj, oče?
Majar: Dokažemo Vam. Vse mize pomaknemo skupaj, pa improviziramo komers. Pol hektolitra piva dam jaz.
Sladarič: Kaj pivo! Vino bomo pili! Trideset litrov je mojih.
Nebogled: Prosim, gospoda, meni gre slavnostni govor.
Vrtalnik: Dovolite, dame in gospodje. Jaz sem bil njegov profesor. Pravzaprav —
Lepoglas: Dragi profesor, stvar Je ta, kdo
naskočili s pivskimi vrčki in ga ubili. Ubijalce so prijeli še tisto noč.
* Književna povodenj na Angleškem. Na
Angleškem je pravkar izšla letna statistika novih knjig za leto 1911. Iz statistike je razvidno, da produkcija vedno narašča. L 1910 je bilo 10.804, leta 1911 pa 10.914 knjig. Največja rast odpade na oddelke: filozofija in verstvo, znanost in tehnika, zgodovina in biografija, pesništvo in drama. Novih pesmi je bilo 1238 zvezkov; z 933 novimi izdajami, 40 prevodi in 4 brošurami poskoči ta oddelek na lepo številko 2215 zvezkov. Nedvomno je, da je produkcija mnogo večja kakor pa naročila.
Piker odgovor. Društvo čeških agrarnih visokošolcev v Pragi je sklenilo, da ne povabi na svoj ples bivšega ministra Praška, ki so ga izključili iz češke agrarne stranke. Razentega so mu odvzeli društveno častno članstvo. Poslanec Prašek je to ljubeznivost poplačal s tem, da je podaril članski znesek, ki so mu ga akademiki vrnili, društvu za vzgojo duševno zaostalih otrok.
* Nesreče vsled megle. Na Angleškem so vsako leto nekateri kraji odeti v gosto, nepro* dirno meglo, ki povzroči mnogo nezgod. Tudi , letos ovira megleno morje svoboden razgled. V Londonu je oviran skoro ves promet, v nekaterih mestnih delih ie skoro temno kakor ponoči. Blizu Londona je zavozil ekspresni vlak v čredo krav ter jih pet ubil, mnogo pa tako poškodoval, da so jih morali takoj zaklati. V Llangallenu je trčil tramvaj ob ekvipažo in so se tri osebe težko poškodovale. Zgodilo se je tudi na morju več nesreč.
* Hud potres na jonskih otokih, Na jonskih otokih Cantos in Kefalonija je razsajal uničujoč potres, o katerem poročajo strašne podrobnosti. Blizu Argolstolija se je porušilo poslopje in pokopalo pod sabo trideset oseb, ki so vse izdihnile pod razvalinami. Večje število težko poškodovanih oseb so potegnili izpod podrtin. Prebivalstvo šatori na prostem.
’ Humor pariškega umetniškega naraščaja.
Dast se morajo v današnji po božji previdnosti urejeni meščansko kapitalistični družbi umetniki večinoma boriti s pomanjkanjem, ki ga še posebno grenko okuša umetniški naraščaj, vendar se včasi tudi v duši umetnika razprše mračne misli in se vseli vanjo razpoloženje, da se ponorčuje s svetom in samim sabo. Tako poročajo iz Pariza naslednjo zabavno dogodovščino: Učencem akademije lepih umetnosii beda današnjega časa ni ukradla veselja, da uženo par razposaje-jenih. Pred kratkim so se preoblekli v Indijance, Kitajce in črnce in odkorakali na buljvar. Promet se je moral ustaviti, ljudje so se zbirali, končno pa je posegla vmes policija. Policija je aretirala vso eksotično karavano in jo odvedla na policijo, kjer so mlade umetnike strogo zaslišavali. Slednjič so jih izpustili, toda le posamično v presledkih po dvajset minut; to pa je le malo pomagalo, kajti čez dve uri se je karavana zopet zbrala in je srečno dovršila svoj sprehod po bulj-varju.
* Ameriška kultura. V Hamilton-Georgiji I so linčali tri črnce in črnko, ker so jih sumili, : da so skozi okno ustrelili bogatega farmarja. Okolo 100 oseb je udrlo v ječo in so zavlekli žrtve iz mesta kjer so jih obesili na drevo in postrelili. Črnci so do zadnjega diha zatrjevali, da so nedolžni.
* »Višji« krogi in boj proti tuberkulozi. Po
vsem kulturnem delu sveta se oznanja boj najhujši morilki človeštva, zlasti revnejših slojev, jetiki. 1 oda slavni »višji« krogi se počutijo čisto dobro zavarovane proti tej morilki, ki napada predvsem oslabljene, sestradane ljudi; če pa se bolezen že pojavi, tedaj pa naglo za leto dni ali pa še dalje v zdravilišče in potem še naprej v letovišča oziroma prezimovališča, da se gospod imenitnik popolnoma okrepi. Zato se pa višji presneto malo brigajo, kako bi se zavaroval proletariat proti tej hudi morilki; to je pokazal njih sramotni in škandalozni nastop proti otroškemu zavetišču na Semeringu za tiste bolehne
—1-TTTT-— r-rr~:-	I--TTi-n-naj
plača vino. Naročam dvajset buteljk, gospod Majar.
Marija (tiho Majar ju): Dolžan bo ostal.
Prvi gost: No, deset steklenic plačam tudi jaz.
Drugi gost: Jaz tudi. (Fric beleži naročila.)
Lepoglas: ln jaz sem mladenič, nimam hčerke.
Majar: Kam meri to?
Sladarič: To je prostaško! Kaj pa mežikate?	j
Nebogled: Gospoda, gospoda! Ne profa-m-rajte slavnosti velikega trenotka!
Lapin: Nikar se ne vznemirjajte, gospoda. (Mici. že preoblečena, vstopi, ne da bi jo opazili drugi). Preljubeznivi ste in preblagi so Vaši nameni.
Klici: Bravo! — Pst! Mir!
Lapin: In hvaležen bi moral biti svojim sotrudnikom.
Nebogled: Sotrudnikom.
Lapin: A preveč jih je in če bog da, jih bo vsak dan več.
Vrtalnik: Kako mislite?
Lepoglas: Laskavo, laskavo.
Lapin: Pri vseh ne morem biti. — Gospod režiser, kje čakajo na nas?
Režiser: Pri Zlatem levu.
Glasovi: O, o!
Lapin: Da, tam čakajo drugačni sotrud-niki. Zatorej srčna hvala vsem skupaj. Če srečam gospo moralo, jo pozdravim. Priporočam se Vam tudi prav lepo. Pa na svidenje! (Svrš-nik je že prej vzel; sedaj ponudi Miciki roko in odhaja.)
Majar: Mici! Mici! Kam pa Ti?
Lapin: Z menoj do smrti. (Odide; režiser za njim.)
Sladarič: Fafii, pa si res neumna punca. (Družba je osupla; nekateri se spogledujejo, nekateri ne morejo zatajiti jeze, dva trije se smejo.)
Zagrinjalo pade.
Dne 10. februarja D. veliki maškaradnl kongres.
otroke, ki so v nevarnosti, da zbole na tuberkulozi. Nezaslišana afera je javnosti znana; ali semerinški bogataši se lahko potolažijo, da niso osamljeni pri tem velekulturnem nastopu. Družbo jim namreč delajo tudi slavne vojaške oblasti, kar z žarko lučjo osvetljuje sledeči slučaj: Leta 1908 so potrdili v vojake nekega Roberta Kellerja in tisto jesen je odšel odslužit vojaška leta v Line pri pionirjih. Pionirji imajo jako naporno službo in Kellerju se je nekoč ulila kri. Zategadelj so ga odpustili za eno leto od vojakov, ker je bil bolan za pljučno tuberkulozo. Med tem časom je dobival 6 kron(!) mesečne invalidne podpore. Po enem letu ga je preiskal na Dunaju štabni zdravnik in proglasil za zdravega . Keller je moral zopet k pionirjem, ki imajo tako težko službo, da zboli prav lahko popolnoma zdrav človek, kaj šele bolehen. Keller se je čutil bolnega in je tudi ležal v po- j stelji doma pri očetu, da ni mogel oditi k vojakom. Čudovita je morala biti preiskava štabnega zdravnika, da spozna tuberkuloznega moža za zdravega! Seveda so ga smatrali za simu-lanta. In res je bolni vojak simuliral tako izborno, da je umrl dne 10. decembra 1911 za pljučno tuberkulozo. In kolikor mi poznamo avstrijske vojaške oblasti, bodo še nadalje tuberkulozne ljudi razglašale za zdrave in jih izpostavljale vsem naporom vojaške službe, dokler jim ne ugasne smrt mladega življenja.
*	Čudovit spomin. V majhnem angleškem Pokrajinskem mestecu je umrl pred kratkim slepec, ki je bil znan daleč čez meje svojega rodnega kraja. Poleti je sedel slepi mož ob lepih dnevih dan za dnem v senci drevesa na mestnem trgu in bral iz svetega pisma, ki je bilo tiskano s črkami, da jih je slepec razločil s tipanjem. Časi je bral tudi glasno; toda najčudovitejše pri tem je bilo, da je vedel slepec besedo za besedo ponoviti poglavje, kadar ga je bil prebral. Zlasti novi testament je znal popolnoma na pamet in če si mu navedel številko ^Isavka, ti je takoj povedal tisti odstavek. <Jb tej priliki spominja neki angleški list na ce-
lo	vrsto znamenitih pesnikov in državnikov, ki so se odlikovali z izbornim spominom. Robert Browning je znal že v svoji mladosti ve-c>no Shakespearjevih del besedo za besedo na Pamet, tudi Miltonov »Izgubljeni raj« je znal večidel na izust. Še večji pa je bil morda spo-nnn angleškega historika Macaulaya, ki je znal na pamet znamenit Scottov roman že kot L leten deček. Tudi Tomaž Laurence, eden največjih portretistov na Angleškem, je bil nenavadno dobrega spomina. Kot petleten deček Je znal povedati po cele strani Shakespearjevih dram in Miltonovih pesnitev in nemalokdaj so se mu čudili, ako je pri razgovoru o Sha-kespearju nenadno pričel ne samo popolnoma Pravilno, ampak tudi z navdušenjem deklamirati odstavke iz Shakespearja. Tudi Gladstone je razpolagal z izbornim spominom in je znal se na stare dni speve iz Homerja na izust. Manj znano je, da je imel zelo dober spomin tudi njegov tekmovalec Disraeli. Ko so na banketu slavili Gladstonov spomin, je dejal, da to ni me posebnega. Da to trditev dokaže, je prosil za Homerjev prevod. Prinesli so mu ga in Di-siaeli se je odstranil za uro v stransko sobo;
0 se je vrnil, je deklamiral na pamet ves prvi pev — od vzadej. Lord Randolph je povedal
po enkratnem prečitanju »Times« vse njene inserate na pamet.
' Prirodni zakladi Alaske. Visokoleteče P?/11'6 na razvitek Alaske in sosednjih kanad-
1 , Pokrajin po odkritju zlatu vKlondyku se a°slej še ni uresničilo. Vzlic neugodnemu podnebju se dežela v gospodarskem pogledu prav cvrsto razvija. Leta 1911. je znašal izkupiček rudarstva 81 in pol milijona mark, torej za '4 milijonov več kot prejšnje leto. Večji del te vsote odpada na dobivanje zlata, skoro 67 trilijonov. Poleg zlata je baker najdragocenejša Kovina v Alaski. V zadnjem letu je znesla produkcija bakra 23 milijonov funtov čistega bakra^ v vrednosti 11 milijonov mark. V povojih |e še dobivanje srebra, ki se ga je v lanskem letu pridelalo za milijon kron. Po navedbi {Teološke preiskovalne komisije je dala Alaska od
1880. za 800 milijonov mark kovin; od te svote odpada komaj 40 miljonov na ostale ko-Vihe, vse drugo je vrgla produkcija zlata.
,	* Ameriško žveplo. Znamenito in v marsi-
katerem oziru pomembna žveplena industrija otoka ^icilije je imela še pred desetletjem tako odločujoč vpliv na svetovnem trgu, da se je lahko govorilo o monopolu. Kar so pridobili žvepla na francoskem, Japonskem in v drugih državah, je Komaj prišlo v poštev. Nazadovanje pa je moralo Nastopiti že vsled tega, ker je razvoj kemične 'ndustrije omogočil, da se napravi žveplena kislina brez žvepla. Razentega se je pojavil tudi na svetovnem trgu nevaren nasprotnik sicilijskemu ^eplu, namreč v Združenih državah, katerih pri-T°dne zaklade so v zadnjem času odkrili v nenavadni množini Pred 10 leti so pridobili v pdruženih državah povprečno 1600 ton žveplana *e*o; za leto 1910 pa je pridobivanje poskočilo re na 256 000 ton in je s tem doseglo polovico Marijanske žveplene produkcije. Prodajna vrednost ^•neriškega žvepla znaša na leto že 20 miljonov ^ark. Izvozijo pa vsako leto žvepla za 2 miljona ^ark. Pri pridobivanju žvepla so doslej udeležene *Jnio štiri države Unije, namreč Luizjana, Ne-ada, Uta in Wyoming Prav lahko pa bi pričeli ^pridobivanjem žvepla tudi po drugih krajih. Združene države ameriške se torej niso samo osvobodile uvoza siciljskega žvepla, ampak mu °di napravljajo občutno konkurenco na svetov-nem trgu.
ganizacijo na izročitev članske knjižice trdeč v tožbi, da je knjižica zanj velike važnosti. Res pa je, da je polagal on največjo važnost na to, da bi organizacijo pripravil v škodo, pa se rnu je ta namera temeljito ponesrečila. Kakor poroča »Tobačni delavec«, je moral dr. Pegan tožbo umakniti. Zdaj se pa v »Slovencu« jezi, da je moral izpred sodišča oditi z dolgim nosom in zmerja rdečkarje na vse pretege. Pa nič ne pomaga, pa naj se še tako priduša, da bo druge strune napel. Delavci in delavke pa se najbrž bodo naveličali nasedati dru. Peganu na njegove pravne nasvete. Opravili ne bodo ničesar, stroške bodo morali plačevati sami, ker dr. Pegan ne bo ničesar napravil zastonj. Peganu je dišal rdečkarski denar, pa je grozdje prekislo. Na tak način se zna dr. Pegan še večkrat blamirati pred sodiščem; pa saj je tega že precej vajen.
— Društvo Inženirjev v Ljubljani. V torek dne 30. t. m. ogkd tobačne tovarne. Sestanek točno ob 2. popoldne pred glavnim uhodom.
— Veliki pustni korzo — pod tem naslovom se vrši „Slavčeva“ maškarada na pustno nedeljo dne 18 svečana, za katero se je sestavil obširen pomožni odbor, ki deluje na to, da bedi ta prireditev zopet privlačnost letošnjega pred-pusta. Predvsem se poklada naj večja važnost na priredbo skupin; ena največjih skupin bodo „Ve-seli bratci", v njej bode nastopalo nad 50 oseb, raznih stanov in narodnosti, z lastno godbo. Aranžma te velike skupine je prevzel akadem. slikar gospod Pavel Gustinčič. Ravno tako bode tudi v dekorativnem oziru letošnja Slavčeva maškarada na najvišji stopinji.
— Svetohlinci za zidovjem. Že sama po sebi zavije spolna narava človeka časih na stranpoti; kjer pa so ji šiloma odvzeti pogoji in sredstva normalnega razvitka in udejstvovanja, tam se mora ugnezditi cela zalega vseh spolnih perverznosti in zmot. Predvsem se v tem odlikujejo razni samostani, moški in ženski in drugi slični zavodi. V frankobrodskem polmesečniku „DdS freie Wort“ objavlja nekdanji učenec jezuitskega kolegija blizu Solnograda na ravnatelja tega zavoda odprto pismo, polno težkih, a upravičenih očitanj glede kvarljive in nevarne vzgoje (zlasti seksuelne) v tem zavodu. Slična nenravnost se šopiri v najbujnejšem cvetju tudi v nznih zavodih naših dežel in tudi [ri nas bi bilo treba posvetiti z veliko bakljo v te nevarne zalege. Marsikdo, ki ne verjame tega, bi spoznal, da dopri-našajo taki svetohlinski junaki pogostokrat največje zločine na še neoskrunjeni deci in dobro, trezno bi razmislil, predno bi prepustil, da pridejo njegovi c t oci v suženjske in hinavske kremplje take samostanske vzgoje. Vprašajte n. pr. one učenke, ki so bile ali so še izročene ljubljanskim Uršulinkam v vzgojo! Ali pa vzemite v roke običajne dnevnike teh učenk! Pogostni skrivnostni sestanki z izvoljeno nuno na samotnih krajih, poljubovanje, nenormalno ljubimkanje so na dnevnem redu. V ilustracijo in v dokaz gorenjih trditev omenjamo tudi par značilnih slučajev iz Novega mesta, ki pa niso osamljeni: Lepo rejen kapiteljski vikar in zaeno katehet na ondotni dekliški šoli je povabil mlade učenke, naj pridejo po šoli k njemu na dom. Tu je odgrnil svojo tolsto roko do ram in jo kazal in dajal otipavati osuplim deklicam. Čemu? Jih je li hotel učiti anatomije? Najbrže ne, ker še sedaj pripovedujejo prizadeta dekleta z gnusom in s studom o tem dogodku. In ta gospod je bil na prižnici in sploh v javnosti poosebljena svetost in navdušen agitator klerikalizma. Da bi sedaj že opustil svojo slabost, o tem priče molče, znano pa je, da je še vedno mladeniško ognjevit propagator klerikalnih idej med našimi sosedi Kočevarji. Ravno tako ima novomeški frančiškanski samostan marsikako delikateso na svoji vesti. Več nekdanjih samostanskih ministrantov n. pr. še sedaj priča, da so bili v tem samostanu upeljani v misterij samo-oskrumbe, priča tudi o drugih nenravnostih, ki so jih z njimi v samostanskih straniščih storili gospodje v rjavih kutah. Komur je vse to znano, se bo gotovo premislil, preden pušča svoje otroke v to temačno zidovje. Našteti bi se dalo še več sličnih slučajev, o katerih istinitosti so verodostojne priče vedno na razpolago. Starš', razmislite dobro ta dejstva in rešite svoje otroke takih ljudi 1
— Pri občinskih volitvah v Kandiji je oče
Štembur-Zurc — kakor je bilo pričakovati — zopet prodrl z listo svojih kimavcev. A vzlic temu, da skoraj ni najti niti ene določbe v občinsko-volilnem redu, ki se ne bi klerikalni matadorji proti nji pregrešiii, je vendar prišlo v občinsko zastopstvo nekaj opozicionalcev. V par letih pa se bo prav gotovo tudi Štemburju županski stolček zelo, zelo tresel, in Štembur bo odfrčal raz svoj pašovski prestol.
— Rubež na cesti. Posestnico Frančiško Je-ničevo iz novomeške okolice so že često rubili, toda vselej brezuspešno. Dne 23. t. m. je prišla v Novo mesto na semenj. Sodni sluga jo je hotel kar na cesti rubiti. Ali Jeničeva je vrgla de-nar svoji hčeri, ki je pobegnila brzih korakov. Sodni sluga jo je ubral za njo, jo dohitel in hotel rubiti njene žepe. Dekle pa se je upiralo na vso moč, se rvalo s sodnim slugom in ga opraskalo. Slednjič jo je sluga ukrotil in odvedel z denarjem vred v ječo.
— Boj med očetom In hčerjo. V Št. Lam-pertu pri Zagorju ob Savi je prišel neki posestnik od alkohola omamljen domov. Kmalu sta se z ženo sporekla; v prepir se je vmešavala tudi hči in se postavila na materino stran. Nato pa sta si skočila hči in oče v lase. Pijani posestnik je udaril hčer z motiko trikrat po glavi in jo težko ranil.
Ljubljana in Kraqjsko.
.	— Organizacija tobačnih delavcev In de-
lavk je klerikalnim organizatorjem trn v peti. ~Vet delavstva tobačne tovarne je v naši organizaciji, to klerikalce sila boli. Ker ne mo-rejo drugače, pa skušajo naši organizaciji gmot-jjP škodovati. Pri sredstvih pa niso nič izbirčni.
ie delavka Tekavc prestopila iz naše orga-‘‘'zacije v klerikalno, so klerikalci slastno ho-•f'1 izrabiti to priliko, da bi naši organizaciji •'[notno škodovali. Za Marijo Tekavc je tožil Klerikalni petelin 25odstotni dr. Pegan našo or-
Štaj<
ersko.
— Prijatelja vinske kapljice. Blizu Rogatca so vlomili v zidanico posestnika Ivana Mohor ka in mu ukradli 70 litrov vina. Sosedu Mateju Lubeju sta ukradla hudomušna uzmoviča vino in slivovko in potem napolnila vinski sod z vo do. Tatova sta bila dninarja Franc Lorber in JosipZemljak.
— Prijet In ubežen ropar. Ponoči 23. t. m. je dospel z brzovlakom iz Zagreba v Celje trgovski sotrudnik in obvestil stražnika, da je videl v Zidanem mostu že dolgo iskanega roparja in železniškega tatu Dušana Svetano-
viča iz Zagreba. Svetanovič je bil poglavai tolpe, ki je uganjala svoj roparski posel zlasti pri ogrskih in hrvaških ameriških izseljencih. Nekaj članov te roparske tolpe že sedi v ječi celjskega okrožnega sodišča. Stražnik je takoj dal obvestiti postajni urad v Zidanem mostu. Toda Svetanovič je bil že izginil iz Zidanega mostu, pač pa ga je dohitela usoda na postaji Vidern-Krško. Na podlagi opisa njegove osebe so ga železn. uslužbenci spoznali, ga prijeli in zaprli v čakalnico. Nato so poslali po orožnike, ali ko so čez nekaj časa pogledali v čakalnico, o Svetanoviču ni bilo ne duha rie sluha. Bil je pobegnil brez sledu.
— Samomor posestnika. Blizu Vranskega si je končal 22. t. m. posestnik Anton Piki s strelom iz dvocevke življenje. Našli so ga sključenega v kotu sobe.
— Prijet zločinec. Mariborska policija je dobila od policijskega urada Dunajskega Novega mesta obvestilo, naj prime ubežnega jetnika Iv. Jirečka, ki ga zasleduje solnograško deželno sodišče s tiralico. Urad je sporočil, da bo dvignil Jiraček v Mariboru na pošti zavitek na ime Karla Bauerja. V sredo popoldne je res prišel k poštnemu okencu mož, ki se je izkazal za Karla Bauerja in hotel dvigniti zavitek. Seveda so ga takoj prijeli, a je zopet navedel napačno ime. Pri njem so našli več drobnjarije. Jireček je ušel 1. 1910 iz praške prisilne delavnice.
— Žalosten konec vasovanja. V Brežicah je hotel kmečki fant Anton Purkert v spalnico nekega dekleta. Bil je precej Židane volje in je pogumno razbil okno. Ko se je splazil skozi okno v sobo, je bil jako neprijetno presenečen, ko je opazil v postelji namesto dekleta njenega očeta. Dekličin oče je obdeloval vasovalca s pasom in ga neštetokrat oplazil po glavi in drugod; fant je odnesel jako občutne poškodbe. Ali to še ni bilo vse. Prihrumel je domači hlapec, zgrabil Purkerta in ga zagnal skozi vrata. Purkert je šel drugi dan v breško bolnico, kjer so dognali, da je dobil nesrečni vasovalec na glavi smrtno nevarno poškodbo. Preiskava dožene, ali je priza dejal poškodbo kmet ali njegov hlapec
— Drevo ga je ubilo. V Lučah je podiral kajžarjev sin Simon Pošavko drevesa. Pri tem je padlo nanj drevo in mu zmečkalo glavo in oprsje, di je obležal na mestu mrtev.
— Neznan utopljenec. Pri Ločanah so potegnili iz Drave neznanega moškega utopljenca. Truplo kaže znake, da je ležalo že dalj časa v vodi, vendar je obraz še toliko ohranjen, da bi ga lahko spoznali. Pri utopljencu niso dobili nobenih stvari, po katerih bi lahko sklepali, kdo da je.
— Sirov sin. Te dni je prišel slikarski pomočnik Karel Kopriva nekoliko vinjen domov na Polule v celjski okolici. Zahteval je sirovo od staršev večerjo, ki mu je pa vsled sirovega zahtevanja niso hoteli dati. To ga je tako razjezilo, da se je vrgel na očeta, ga podrl na tla in ga tolkel s pestmi tako dolgo po glavi, da je krvavel. Starček je zbežal. Nato je sin grozil materi in sestram z ubojem in je proti njim metal različne stvari ter se hotel vreči na nje. Cela družina je morala zbežati k sosedu, kjer je ostala tako dolgo, da so siroveža aretirali. Prepeljali so ga k okrožnemu sodišču v Celju.	__
Koroško.
— Pomlad pozimi. Iz Celovca poročajo, da doslej letos še niso imeli prave zime. Travniki so pomladansko zeleni. Dne 24. januarja je sijalo solnce gorko kakor spomladi.
— Železniška nezgoda. Na g avnem ce'ov-škem kolodvoru je povozil osebm vlak štev. 25 kurjača Alojza Burgerja in ga znatno poškodoval.
Trst.
— Njena opozicija. Seveda N. D. O. je
imela svojo opozicijo, o kateri se pripoveduje, da je bila močnejša od vladajoče stranke. Ta opozicija je bila prej v odboru in sta pred zadnjim občnim zborom Narodne demisionirala samo predsednik in. en odbornik. Na občnem zboru bi se bile morale vršiti torej le nadomestne volitve. Pa se je izvolil ves odbor na novo. Opozicija Narodne se zaradi tega čuti prikrajšano v društvenih pravicah, in je vložila na namestništvo rekurz proti zadnjemu občnemu zboru, ki ni bil pravoveljaven. Torej boj na celi črti.	___
— Poznajo se. (26.) Današnje »Jutro« objavlja notico od opozicije N. D. O. proti hujskačem N. D. O. Hujskači naj bi bili ravno sedanji uplivnejši odorniki. Med drugim je rečeno v notici tudi to: »Saj vam je itak gospod Žiberna »predsednik« občnega zbora povedal, da N. D. O. nima sredstev za izobrazbo. To bo zadosti. Ko bi povedali obširneje naše misli, bi nič ne pomagalo. Saj vas poznamo, zato pa tudi vemo, da bi takoj,, ko bi vstopili v N. D. O. delodajalci, tlačitelji delavstva, ter vas začeli bičati s palicami po hrbtu, pokleknili na tla in zajecljali: hvala,« — Kakor se vidi pozna opozicija jako dobro sedanje vodstvo N. D. O. in v tein vodstvu, ki bi se tako rado dalo od delodajalcev bičati, so Mandič, Rybar, Kisovec itd. Resnično, delavska organizacija.
— S Proseka smo dobili zanimivo poročilo o proslavljenju 251etnice ondotnega društva Hajdrih, ki je bilo pretečeno nedeljo. Slavlje je izgledalo kakor kakšne botrinje. Vaščani so zelo jezni, ker se je pela slava v raznih pesmih ljudem, ki niso za društvo nič delali, pustili pa ob strani one, ki so se za društvo res žrtvovali. Obširneje bomo poročali v prihodnji številki.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Vsem ljudem je dano hrepenenje, ali delež je različen. Tako malo ga je dodeljenega nekaterim dušam, da ga komaj občutijo, v takem izobilju drugim, da jih razuje, potlači in ubije. In različen je njega učinek; močan sok, ki razgreje kri v žilah in dvigne pogum nad vse dvome in slabosti; opojna pijača, ki uspava čute in poživlja fantazijo; hašiš, ki draži in vara, pa slabi, mehkuži in mori. Že često se je Cankar v svojih spisih bavil s
hrepenenjem; skoraj nobenega njegovega akorda ni brez te note. Enkrat pa se je njega samega polotilo s tako silo, da ga je moral izločiti iz svoje duše in mu podati živo obliko. Poosebil ga je v Lepi Vidi. Spisal je hrepenenju pesem hrepenečo, polno glasbe, vsa človeška, pa izraža neskončno več od človeškega jezika. Vsa Cankarjeva pesnitev je en simbol, a skoraj vsaka beseda v njej je zopet simbol. Simboličen je kraj, kjer se vrše simbolični prizori in simbolična je vsaka beseda ... Kakor je avtor pograbil hrepenenje samo na sebi, hoteč podati le njega sliko, je moral napisati pesem sentimentov, in kakor je hrepenenje samo neplodno, so mora-
li	sanjači in poetje in mesečnjaki postati igrače »usode« in v spev je morala leči melanholija in bridkost in trpkost. Gorje mu, kogar so bogovi obdarili s prevelikim hrepenenjem! Liana s svojim bujnim, opojnim cvetjem se ovije okrog debla, pleza po njegovih vejali, ga vsega pokrije — in zamori. Če stanuješ v cukrarni ali v prešerni vili ob jezeru — brez solnca in zraka moraš bolehati, veneti, in Bog ti pomagaj, če ni kakšne Milene, ki te reši sanj, ali pa če ne premagaš sam koprnjenja z močnejšo silo, ali pa — z naivnostjo. Ti pogibiš za solnčnim ciljem, desetkrat se ga dotakneš tja čez morje; petnajstleten fant pa ne vzdihuje in ne sanja, ampak gre za njim in ga doseže. Srečeen ti, če s te nebesa usmilijo in ti poplačajo tvoje veliko hrepenenje vsaj s sanjami, da se ti vse dopolni vsaj v smrtni uri. Vse tvoje živvljenje je bilo sanjarenje in tako ti je vizija sreče toliko, kolikor drugemu človeku doživljaj... Ta pesem notranjosti, refleksij in čustev brez boja, tol-nun, ki nosi listje od brega do brega, ni mogla postati drama, in to je avtor pač vedel, ko ni dal svoji »Lepi Vidi« nobene oznake. Zato tudi nobena uprizoritev ne more podati tega, kar si ustvari čitateljeva iluzija. Za naš oder pa je bil to posebno težaven eksperiment, ker si je bilo treba pomagati s tem. kar ima gledalšče. Tehnični pripomočki za tako inscenacijo so popolnoma nezadostni in nobena fantazija ne more nadomestiti današnjemu gledališču scenerije, ki bi morala biti, pa je ni, čara, ki ga pričakuje, pa se ne pojavi, čudeža, ki se,da mašinelno storiti, pa ni aparatov zanj. Druga je težava, da podi premiera premiero, da morajo igralci igrati vse-prek, in kadar pride izredna naloga, se ne morejo vživeti v tujo atmosfero. Nadaljna nadloga je gledališče samo. Za velike ljudske predstave je premajhno, za intimne preveliko. In občinstvo, ki ni vajeno takih diskretnih iger, prihaja prepozno, loputa z vratini, kašlja, drsa z nogami, eventuelno tudi glasno konverzira. Nezadosten sčeničen aparat na odru, nervozen nemir v gledališču... in devet desetin »štimun-ge« je ubite.
Vse to se mora upoštevati, če se hoče izreči pravična sodba o sobotni predstavi. Česar je igralcem povečini največ manjkalo, je umetnost besede. Patos je v reprodukciji te pesnitve neizogiben, ali zadeti pravi način, je velika naloga. Tudi vprvorednih velikomestnih gledališčih se igralci z njo hudo bore in zmagovalcev ni legion. Dramatična šola — ali ne uboren dvamesečen surogat — bi bila krvavo potrebna... Če pa se postavimo na stališče naših razmer, tedaj moramo pač ukrotiti svoje želje in reči, da je bilo mnogo poštenega truda v delu režije in posameznikov. Najbolje se je približal avtorjevi ideji g. Šimaček s svojim zapitim pisarjem, ki je sam s seboj navskriž, ljubeč in sovražeč lepo Vido in ves svet obenem. Primerna je bila njegova maska in zadel je tudi pravi ton. Gdu. Skrbinšku se je poznalo, da razume bolnega študenta Poljanca prav, ali nekaj jokavega v organu mu je kvarilo kreacijo in v najlepših momentih dušilo simpatijo, ki izhaja iz njegove resignirano-za-doščene vizionarnosti. G. Danilo je bil v celoti dober Damjan, blodnik med domom in Ameriko, list od brega k bregu. Za Lepo Vido je imela gdč. VVintrova primerno figuro in vdanost. ali premalo sile in sugestivnosti. Kot njena mati je bila ga. Bukšekova dobra, le da je v tretjem aktu, po viziji povzročila predolgo pavzo. Od konca sanj pa do Poljančeve smrti se mora vse čim najhitreje izvršiti. Gda. Nučiča Dolinar je bil kot človek vsakdanjosti, katerega je nenadno hrepenenje pograbilo kakor bolezen, nekoliko preveč razblinjen; če bi se drugo dejanje okrajšalo, bi bilo sploh bolje. Sicer je bila njegova igra primerna tej pomilovanja vredni figuri. Njegovo nasprotje, nesen-timentalnega zdravnika, je dobro, realistično podal g. Verovšek. Zdrava, razumevajoča Milena je našla pravo interpretko v ge. Šetri-lovi. Petnajstletnega študenta Dioniza je igral g. Štrukelj, ki smo ga prvič videli v kakšni vlogi. Začetništvo se mu je kajpada poznalo; ali sodba o njegovih sposobnostih se bo mogla šele izreči, če se še kaj pokaže. Zdi se nam. da bi se znalo pri njem izplačati nekaj truda. Izmed dvojice študentov je g. Drenovec precej pravilno in čuvstveno deklamiral nekoliko verzov. Za sanje v tretjem aktu je g. Talich priredil prav primerno godbo. Gledališče je bilo dobro obiskano; aplavza je bilo obilo in glasnega. Pisatelj se je zahvalil iz lože.
an.
Stavka mestnih (delavcev v Pulju.
Puli. 24. januarja.
Danes ob 10. dopoldne so ustavili uslužbenci v mestni elektrarni, plinarni in pri vodovodu delo. S tem so nedvoumno pokazali, da so siti večnega, brezuspešnega moledovanja, izrazili so odločno voljo, da z bojem izvojujejo to, česar jim meščanski občinski svet ni hotel zlepa priznati.
Plinarniški in elektrarniški delavci so že pred poldrugim letom predložili svoje skromne zahteve o povišku mezd. ampak kamora se 16 mesecev niti zmenila ni za vso zadevo, dasi so jo delavci ponovno opozarjali na potrebo nujne odpomoči in na resnost položaja. Plače, ki jih dobivajo posamezne kategorije mestnih delavcev, so uprav škandalozne in so prav take, kakor so bile pred petnajstimi leti, ko je plinarna producirala za polovico manj plina, ka-
kor danes in ni bilo nastavljenih v plinarni nič manj delavcev. Seveda je bila uprava plinarne tisti čas v rokah privatne družbe, ki je pa vzlic temu, da je delavce za tedanje razmere dobro plačevala, metala svojim delničarjem bogate dividende.
Odkar ima plinarno v rokah mestna občina, gospodari deficit, vzlic temu da vleče vsak delavec za dva. Pri delavcih mestna uprava skopari, na drugi strani pa razsipava občinsko imetje s polnimi prgišči. V vsej upravi mestnih podjetij vlada strahovit nered in piecej glasno se po mestu šepeče o stvareh, ki postavljajo kamoro v zelo slab kredit.
Pred nekaj dnevi je občina objavila načrt o zboljšanju gospodarskih razmer mestnega delavstva. Ampak kdor bi mislil, da je naše mestne mogotce v zadnjem hipu srečala pamet, bi se prokleto zmotil. V svojem elaboratu mestna občina nič ne oporeka potrebi poviška; narobe, načeloma celo priznava popolno upravičenost delavskih zahtev. Ker vzlic temu ne ukrene nič za delavstvo, izgleda vedenje te gospode, kakor da se hoče norčevati iz delavstva. In prav nič čuda ui, da je mestnim delavcem pošla nit potrpljenja. Način, kako si ka-rnora v svojem reformnem načrtu predstavlja zboljšanje delavskih gmotnih razmer, je moral med prizadetimi hočeš nočeš zbuditi hudo kri in izzvati najostrejši odpor. Popoldne je bilo v Ljudskem domu zaupno zborovanje, na katerem sta poročala sodr. Lirussi in načelnik deželne zveze občinskih nastavljencev. inženir Lewy iz Trsta. Shod je odklonil predloge komunalne uprave in s tem izrazil, da se bolj nego na uvidevnost in naklonjenost občinskih mogotcev zanaša delavstvo na moč lastne organizacije. Shod je sklenil, da vstraja delavstvo v stavki, dokler se komuna ne uda delavskim zahtevam.
Značilno za mišljenje občinske klike je okolnost, da se je župan, takoj ko je izvedel za sklep delavstva, obrnil po stavkokaze na — pristaniški admiralat, ki je takoj z 60 uniformiranimi stavkokazi pomagal gospodi iz zadrege. Mestna podjetja so za enkrat militari-zirana in namesto domovine bodo morali vojaki čuvati ogenj pod kotli plinarne in elektrarne. Socialno demokratičnim poslancem se bo nudila v parlamentu priložnost, da povprašajo vojnega ministra, če se sklada vzvišena obramba domovine z nesnažno in malopridno intervencijo v delavskih bojih.
ZADNJE VESTI.
Stavka puljskih občinskih delavcev.
Pulj, 27. jan. Včeraj je okrajni glavar povabil odbor stavkujočih delavcev in jih vprašal, če so pripravljeni pogajati se s posredovanjem okrajnega glavarstva. Delavci so pritrdili. Danes je glavar povabil občinski odbor, naj vpelje pogajanje.
Razpust puljskega občinskega sveta?
Pulj, 28. jan. Kakor se čuje, namerava vlada razpustiti sedanji občinski svet in imenovati komisarja. Povod je baje ta, ker sta dva občinska svetovalca odstopila vsled spora z večino. Nemci se močno trudijo priti na površje, češ da je to v državnem interesu, ker je Pulj vojna luka.
AEHRENTHAL.
Gre — ne gre.
Dunaj. 28. jan. Včerajšnja „Zeit“ je javila, da je Aehrenthal vložil pismeno demisijo in da ga bo carigrajski poslanik mejni grof Pallavicini začasno zastopal. Dodala je, da najbrže prošnja za odpust ne bo takoj rešena, ker dela vprašanje Aehrenthalovega naslednika še težave. Aehrenthal bi imel nastopiti daljši dopust, ki bi trajal tako dolgo, da sploh ne bi prišel v delegacije. „Zeit“ je še nadalje poročala, da je Pallavicini že na poti iz Carigrada na Dunaj in da bo prihodnje dni še več poslanikov poklicanih sem. Tudi avdienco prvega sekcijskega šefa v zunanjem ministrstvu barona Mtillerja spravlja v zvezo z Aehren-thalovo krizo. Podobne vesti je imelo tudi več budimpeštanskih listov, ki so imenovali grofa Pallavicinija že za Aehrenthalovega naslednika. Danes se vse te vesti oficiozno dementirajo in se kategorično trdi, da grof Aehrenthal ni vložil de-misije. Kampanja za Aehrenthala in proti Aehren thalu se v meščanskem časopisju strastno nadaljuje.
Aehrenthalovo zdravje.
Dunaj, 28 jan. Zdravje grofa Aehrenthala se še ni nič zboljšalo. Zdravniki še niso sklenili, kam naj bi ga poslali na zdravljenje. Preden se odločijo, hočejo še nekoliko dni opazovati.
Kje je Pallavicini?
Dunaj. 28. jan. Carigrajski poslanik mejni grof Pallavicini še ni na Dunaju. Tudi še ni dognano, če je že odpotoval iz Carigrada. Posle v zunanjem ministrstvu vodi sekcijski šef baron Mtiller.
Franc Ferdinand v Berolinu.
Berolln, 28. jan. Nadvojvoda Franc Ferdinand je danes 20 minut po desetih dopoldne dospel v Berolin, da bo za botra pri krstu najmlajšega sina nemškega prestolonaslednika. Na kolodvoru sta ga sprejela cesar Viljem in prestolni princ Viljem, ter avstrijski poslanik grof Sz6gyeny-Marich. Sprejem je bil neoficielen. Ob 5. popoldne je bil krst, potem je bil Franc Ferdinand pri cesarju na obedu. O polnoči se vrne na Dunaj.
Novi nuncij na Dunaju.
Rim, 28. januarja. Na mesto umrlega mon-sinjora Bavone je za papeževega nuncija na Dunaju imenovan monsinjor grof Scapinelli di \eguigno.
Dalmatinski deželni zbor.
Zadar, 28. januarja. Zaradi pravaške obstrukcije namerava vlada odgoditi deželni zbor.
Gališki deželni zbor.
Lvov, 28. januarja. Deželni zbor se je odgodil do 3. februarja. Med tem se imajo voditi med Poljaki in Rusini pogajanja na novi, konkretni podlagi, od katerih pričakujejo uspeh.
Srbske homatije.
Beigrad, 28. januarja. Več upokojenih častnikov, ki so vznemirjeni zaradi vpliva, ki ga je dobilo tajno društvo »Črna roka“ na državne posle, je ustanovilo društvo „Srbsko Jedinstvo“. Na čelu stoji general Srečkovič.
FRANCOSKO-ITALIJANSKI SPORI.
Turki z Manoube.
Pariz, 28. jan. »Agence Havas" javlja iz Ca-gliarija, da je ondotni prefekt včeraj ob 4. popoldne izročil turške potnike z „Manoube‘ z njih pitljago in z vrednostnimi papirji francoskemu konzulu. Ladja „S. Augustin“, ki je ponoči do-pjovila v Cagliari, jih je vzela s seboj v Frioul. Čim se identificirajo kot člani »Rdečega polmeseca", dobe dovoljenje, da se vkrcajo za Tunis.
Preiskava ladje Tavignano.
Pariz, 28. jan. Pol ure od luke Zarzis v tu-neških vodah so Italijani po sili preiskali francosko ladjo .Tavignano” Kapitan je odločno ugovarjal, sklicujoč se na to, da je v tuneških vodah. Ker niso italijanski častniki ničesar našli, so odpeljali ladjo v Tripolis, kjer se je izvršila druga preiskava, ki tudi ni imela nobenega uspeha. Nato so jo izpustili.
Kaj pravijo Italijani.
Rim, 28. jan. »Agenzia Stefani" javlja: Dopisnik raznih angleških listov Seppurg Wright, znan prijatelj Turkov, je v nekem poročilu povedal, kako prihaja razno blago in strelivo v Tri-politanijo. Privaža se s parniki v Sfaks, odkoder se ponoči prekrca v male jadrenjače, ki ga prepeljejo do tripolitanskega obrežja in ga včasi izkrcajo pri Marina Velibio, 7 kilometrov od Ben Gardane. Iz časnikarskih vesti je razvidno, da je parnik Tavignano last pomorske Compagnie Mixte, da kupuje blago v raznih obrežnih mestih in da je zdaj ravno pred El Bibanom, kjer je bil ustavljen. Pri preiskavi se je pokazalo, da nima ladja za svoje blago, večinoma obstoječe iz živil, nobenih carinskih izkaznic in tovornih polic, vrhu-tega pa na krovu štiri potnike in šestnajst mornarjev več, nego je razvidno iz papirjev. Ker se je kapitan upiral preiskavi, je bilo treba ladjo odpeljati v Tripolis.
Francosko poročilo.
Pariz, 28. jan. Francoska vlada je sama uvedla preiskavo o konfiskaciji Tavignana. Po mnenju podjetja Compagnie Mixte je zaplemba ladje povsem neumevna. Družba pravi, da je imela ladja samo navadno blago in pošto na krovu, pa nobenega potnika ne. Neka depeša iz Tunisa trdi, da vozijo italijanske torpedovke, ki so zadrževale in preiskavale za izkrcavanje namenjene ladjice, po tuneških vodah.
Poziv Legranda v Pariz.
Pariz, 28. jan. Ministrski predsednik Poin-care je pozval francoskega zastopnika v Rimu Legranda v Pariz, da dobi od njega pojasnila, zakaj je dovolil izkrcanje turških potnikov v Cagliariju.
Demonstracije pred italijanskim konzulatom.
Tunis, 28. jan. Pred italijanskim konzulatom je ljudstvo priredilo hrupno demonstracijo zaradi konfiskacije Tavignana. Policija je razpršila demonstrante.
Čunhvajči včeraj vrnil iz Pekinga in se peljal s kolodvora v Tjencinv je neki Kitajec vrgel proti njemu dve bombi. Čunhvajči je ostal brez poškodbe. Napadalec je hotel zbežati in je s samokresom ranil preganjalca. Končno so ga ujeli.
Cesarski generali za republiko.
Peking, 28. januarja. Več cesarskih generalov je poslalo dvoru brzojavno spomenico, ki zahteva, da se razglasi republika.
Cesarske čete prestopajo.
Kulaža, 28. januarja. Ruska brzojavna agentura javlja, da so ob prelazu Tolki stoječe ce-
sarske čete brez boja prestopile k revolucionarjem. Poveljnik cesarskih je pobegnil. Revolucionarji napredujejo'v smeri proti Urunči. Iz Novega Sviduna odhajajo vsak dan čete.
Nemški rojaki.
Berolin, 28. jan. Guverner v Kiavčavu je dobil nalog, da pridrži v Cingtavu in Tjenčinu petsto mož od onih čet, ki sc imajo koncem februarja nadomestiti z drugimi.
Odgi vorni uredrlK Fran Bartl.
Iidaja in lalaga i&Iožb& Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega :::	naročnika?
Turške volitve.
Carigrad, 28. jan. Veliki vezir je razposlal vsem vilajetom okrožnico, ki odloča, da se prično nove volitve za parlament tekom 14 dni.
Reforme v Albaniji.
Carigrad, 28. jan. Vlada je sklenila uvesti v Albaniji razne reforme. Preiskava ima dognati, kateri civilni in sodni uradniki so nesposobni, da bodo nadomeščeni z drugimi. To se ima zgoditi tudi pri žandarmeriji in policiji. Zboljšati se imajo zapori, za jetnike se vpelje rokodelsko delo, zgradi se vladno poslopje, 250.000 funtov se dovoli na leto za občinske ceste v Macedoniji in Albaniji, zgrade se potrebne železnice, Bojana se regulira, od Prizrena v Skadar se zgradi velika cesta.
Vlada In Albanci.
Carigrad, 28. jan. Minister za notranje zadeve je priporočil bivšim albanskim poslancem naj opuste sklicanje nameravanega albanskega kongresa. Mohamedanski Malisori iz Džibre in Mata so pooblastili 49 odposlancev, da zahtevajo od vlade povračilo orožja in znižanje davka od koštrunov. Izjavili so, da ne bodo plačevali nobenih davkov in odrekli vojaško službo, če se ne izpolnijo njih zahteve.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Atentat v Tjenčinu.
Peking, 28. januarja. Ko se je poveljnik Tjencina, znani nasprotnik republike general
Delavska tisbovna dražba  v Ljubljani =
priporoča svojo veliko zalogo brošur in knjig.
Cenovnik založnih knjig in knjižic se dobiva na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
3;
-#3
H
i
-vt
jllj. HBin ? liliji
■	J	J
s*-
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
= Konsumno društvo = za Ljubljano in okolico
 — vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4°/° dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II.
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4 na Viču-Glincah, Tržaška cesta Bohoričeva ulica 12 v Tržiču na Gorenjskem Krakovski nasip 10 na Savi na Gorenjskem v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od članov in se obre-= stujejo po 5% od dne vloge do dne dviga. =
«š2s>
■m
mm
%
Delavsba hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpihana zadruga z omejenim jamstvom.)
Wolfova ulica št. 8, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 47*%. Sprejema vloge na te- Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ::	listine,	hipoteke itd.	::	::	T	:: ::	ob	vsakem	drugem	navadnem	dnevnem	času.	::	::