Leto ril., štev. 304 Poštnina pavSalirana. V Ljubljani, nedelja dne 24. decembra 1922 Posamezna ftev. stane s Din t«h»l> ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din si Inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72. §§ 188$ r ■ji-^f? -V;.--.'. ŠSH 11 1 &mm Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uprsvnlšžvo: Ljubljana. Prešernova ul. st 54. Telet št. 36 Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št L TeL št 22. Celje, Aleksanrir. cesta. Račun pri poštn. čekov zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 23. dec. Naš junaški, a skromni sobojevnik v razdiranju Avstrije in naš mili so-trudnik na beograjskem torišču, danes žal blagopokojni Anton in Kali-n a je kmalu po osvobojenju izustil proroške besede: »Mnogim, ki so nejake duše, se bo prvih d e-iet let svobode zdelo hujših po trudu in boju, nego poslednjih deset let r o b -e t v a.» In cepali bodo ter odpadali in kar jim osebno ne bo prijetno, to zapišejo na rovaš državi in njenemu ustroj-stvu. Plemenska malenkostnost bo za nekaj časa rastla in slabi značaji bodo plavali ž njo. To bi lahko mi dostavili Kalinovim besedam. Nočemo delati krivice tem ljudem. Prehod v novo ureditev niti pri zrelih narodih ni lahka stvar. Kaj šele pri Jugoslovenih, ki nas je nesrečna zgodovina in različna vzgoja usmerila v razpad, ne pa v ujedinjenje. Znali smo biti podaniki, ne znamo biti državljani. Ko jim kaj ni prav, iščejo takšni podaniki krivca v državi, v Srbstvu. v ustavi in povsodi, samo ne tam, kjer sedi pravi krivec — v lastni nedelavnosti in nezmožnosti. Zato mnogi pešajo. Tako je prišlo, da je ta ali oni odpadel. Opazujemo in cenimo te težave. Borimo se s slabostmi države in jih pobijamo sedaj z uspehom, sedaj z neuspehom. Ožji rojaki nam pri tem z veliko vnemo mečejo polena in se kakor deca radujejo, kadar kaj izpodleti. Ne vidijo, da gre za nas vse. Pri tem -e prav posebno odlikujejo naprednja-ki, ki kar tekmujejo, da bi skopali g~ob samim sebi. Ob težavah prihajajo do zaključka, da treba še bolj zapreti našo p 1 e m e s k o hišico. Kar nas loči, to treba po njihovem mnenju še bolj povdariti. Če smo Slovenci že pleme, kateremu je zgo-3ovina odločila, da ima drug književni jezik kakor Srbohrvati, mislijo ti 'judje, da mora tudi v politiki in v gospodarstvu biti plot med nami in ostalimi plemeni in da je treba ta plot novpčati in utrditi. Mi pa sredi vse te malodušnosti in obdani od slabičev in zavistnežev iz: javljamo: Bog nam pomagaj, mi ne moremo drugače. Država in narod sta nam nad vse. Premalo je še ujedinjenja 1 Ni je močne države, kjer bi imeli v njej še posebno »ujedinjenje* Srbije, »ujedinjenje* Hrvatske in »ujedinjenje* Slovenije. Brez edinstvene rlržave ni svobode niti Primorja niti Korotana. In ... kam pojdemo z izdelki svoje obrti in industrije? S kom bomo trgovali? In ti. slovenski naraščaj, Slovenka inteligenca... kam Dojdeš? V mi rodov*, vse to s stališča našega naroda in naše države ni nič drugega nego reakcija slabičev, ki so ne čutijo sposobne, da proderejo preko priučenega ozkega kroga. Takšne si nas žele narodni protivniki. Ni slučaj. da so vse te težnje simpatične Nemcem izven države. Simpatične so Madžarom in Italijanom, in da_ so simpatične tudi Nemcem v državi, so pokazale neke volitve, ki so bile pred kratkim. Demagogija živi od takšnih slabosti, « mi ji ne moremo slediti. Nismo cen- tralisti, kajti to vprašanje n; pog-.j ujedinjenja, in upravna dekoncentra-cija bolj ugaja potrebam ljudstva, a proti plemenskim jedini-cam smo in ostanemo, kajti v njih je klica reakcije, ki vodi k raz padu države in ovira duševno in gospodarsko spojitev Jugoslovanov. Kar diši po plemenski reakciji, to bomo neizprosno pobijali kot pritlikavsko slabost Globoko smo prepričani, da nas bo zgodovina opravičila. Svojim somišljenikom pa. ki krepko vztrajajo, videč pred seboj zvezdo vodnico, jugoslovansko državno in narodno idejo, obetamo, da bomo z vztrajnostjo pravih Sokolov osta li zvesti tej ideji. Na praznik miru ne bi našli ni trenutek pokoja, ne mirne vesti, ako bi od te ideje kaj odnehali Fašisti pripravllafo nov napad na ^Edinost" DANES SE ZBERO V TRSTU FAŠISTI IZ CELE JULIJSKE KRAJINE. Trst, 23. decembra. 1. širi sc govorica, da se pripravlja za nocoj ali jutri fašistovski napad na «£dinost». Ta napad naj bi popolnoma uničil uredništvo in tiskarno »Edinosti* in odvzel našim Primorcem pod Italijo glavni organ. Baje so tržaške squadre že povsem pripravljene za napad in so izdana že vsa navodila za ta čin. Italijansko časopisje že tudi piše v zadnjem času, kakor pred stičnimi prejšnjimi slučaji, in zlasti «Era nuo-va» prinaša hujskajoč članek, češ, slovenski nabiralni listki po 2 liri z napisom «Narod seb!» pomenijo posebno tajno iredentovsko organizacijo Slovencev. Jutri (v nedeljo) se zbero v Trstn vsi fašisti Iz Trsta, Julijske Krajine, Reke in dalmatinski prostovoljci, da proslave spomin atentatorju Oberdanka s slovesnim obhodom, venci, godbo itd. Vest o pripravljenem napada na »Edinost« Izvira Iz fašistevskega vira. Dogodki pokažejo, ali je točna, ali le grožnja. (To poročilo, ki smo ga prejeli zvečer iz Trsta, v polni meri potrjuje naše informacije, iz katerih smo črpali gradivo za našo prvo dnevno notico, na katero naše čitatelje opozarjamo. Ured.). Zmote o rapallski pogodbi POGODBA JE ŽE ZDAVNAJ RATIFICIRANA. — GRE LE ZA RATIFICIRANJE IZVRŠILNIH KONVENCIJ. Trst 23. decembra e. Ne samo v italijanskemu časopisju, ki brezglavo piše o italijansko-jugoslovenskih odnošajih, temveč tudi v jugoslovanskemu tisku se zadnje čase vedno bolj pogostoma ponavlja nezmiselna trditev, da »Italija še ni ratificirala* ali pa da »noče ratificirati rapallske pogodbe*. Italijanski parlament je ratillciral rapallsko pogodbo dne 27. novembra 1920, senat dne 17. decembra 1921, kralj je sankcioniral dotični zakon 19. decembra 1920 in ratitika-cijske listine sta laški minister zunanjih stvari con te Sforza in jugoslovenskl poslanik v Rimu, Antonijevič. Izmenjala na Consulti dr.e 2. februarja 1921. Potemtakem sta minuli že dve leti, kar je rapallska pogodba ratificirana in so trditve, da pogodba ni še ratificirana, zmota, kakršne bi si ne smel dovoliti noben resen list. Resnica pa je, da Mussolini predloži kakor je izjavil v svoji nastopni izjavi in tudi pozneje še par-krat, parlamentu v ratifikacijo izvršilne konvencije k rapallski pogodbi, in te konvencije so se sklenile v Santi Mar-gheriti ob priliki genovske konference, oziroma pozneje v Rimu. Gre torej za ratifikacijo teh konvencij, ne pa že zdav naj ratificirano rapallsko pogodbo. Zato pa je tudi tako nezmiselno, če se potem še istočasno govori o »neratificirani* rapallski pogodbi. Kakor rečeno: take nezmiselne trditve pač ne sodijo v tisk, ki hoče biti resen! Zakaf rapallska pogodba še ni registrirana ITALIJA JE PROSILA ZA KRATEK ODLOG? Beograd, 23. dec. n. »Tribuna* javlja iz zanesljivega vira, da je naša vlada sklenila odgoditi registracijo rapallske pogodbe do 17. januarja 192:L. da bi na ta način dala italijanski vladi možnost, da italijanski parlament, ki se sestane 16. januarja 1923. izrazi svoje naziranje o konvci.cijah, sklenjenih v St. Margheriti. Ako italijan- ski parlament ne ratificira konvencij izvirajočih iz rapalske pogr*ltn, bo naša vlada brez obzirov predložila rapallsko pogodbo v registracijo zvezi narodov. Ta sklep je priobčil dr. Ninčič novemu poslaniku na našem dvoru marchesu Negrettiju. ki je zaprosil našo vlado, naj odgodi registracijo do sestanka italijanskega parlamenta. Božična številka ,Jutra" Nai novi roman »Krvavi kardinala Številka ima tri priloge, skupno 16 strani. Prosimo čitatelje, da vložilo priloge drugo v drugo po številkah, ki so označene na čela vsake priloge. Tako dobe harmonično celoto. Poleg običalnih vsakodnevnih rubrik prinaša današnja številka zabavno božično prilogo in posebno prilogo za deco, dalje in^rmativne in zanimive rubrike «0 ljudeh in prirodi», (na 2. strani 1. priloge), »Politični odmevb, »Kulturni pregled«, »Gospodarstvom (na III. prilogi), »Sokolstvo^ (na 2. strani II. priloge). Opozarjamo zlasti na »Božično T" h) »Zveze rudarskih delavcev*, ki sta težko osumljena, da sta pod krinko strokovne organizacije izrabljala položaj za prepovedano komunistično propagando. stom w Celju Celje, 22. decembra. Kakor se govori, Je vložilo državno pravdništvo v Celju obtožbo hudodelstva po zakonu o zaščiti države proti Antonu Manfredi, rudniškemu delavcu v Trbovljah, Albinu Erjavcu, rudarju v Trbovljah, Francu Kožarju, strojnemu kurjaču v Hrastniku ln Francu Bogvetu, rudarju v Trbovljah. Imenovani so obtoženi, da so s komunistično propagando letos poleti v Trbovljah in Hrastniku ogrožali javni red in mir. Kot eksponenti komunističnih prevratnih tendenc, so organizirali raz-na udruženja, ki so imela nalogo, širiti komunistično propagando. Pri Manfredi so našli dokumente, ki dokazujejo, da Je stala komunistična akcija, v katero so zapleteni obtoženci, v zvezi z inozemstvom, od koder je dobivala moralno in materijelno pomoč. S svojimi mrežam! so poskusili posegati celo v ustrojstvo armade. Erjavec in Kožar sta se zlasti u-Jejstvovala v mladinskem društvu dskra* v Hrastniku in v Ljubljani, kt ima namen, širiti komunistično prevratno propagando med mladino. Tudi drugače je to društvo samo politični privesek komunistične stranke. Pri Francetu Bogvetu pa so med številnim zaplenjenim materijalom našli tudi obširno resolucijo o politični situaciji in najbiižnjih nalogah komunistične stranke, iz katere jo razvidno, da Je bil Bogve natančno poučen o tem, da se pripravljajo komunistična nasilja proti državi in oblastim, ki naj bi bila v zvezi z vojaškim uporom. Tudi Mantreda je bil dobro poučen o trn, vendar pa nikdo ni pravočasno obvestil državnih oblasti. Razprava se bo vršila še ta teden pri okrožnem sodišču v Celju in vlada zanjo veliko zanimanje. In to tembolj, ker nastaja vprašar.;c, ali bo pokrajinska upra- ?0 -f- Načelstvo demokratske stranke za mariborsko oblast je imelo včeraj v Mariboru celodnevno sejo, katere so se udeležili vsi delegati razen onih iz Prekmurja. Narodni poslanec dr. Kukovec je podal obširno poročilo o političnem položaju po razpustu narodne skupščine ter preciziral s'ališče demokratske stranke v mariborski oblasti za bližnje volitve v skupščino. Izčrpno se je razmotrivalo o idejnem m taktičnem postopanju stranke pri volitvah. Načelstvo je sklenilo soglasno par važnih pripravljalnih volitve-nih ukrepov. Posamezni odborniki so poročali o situaciji in mišljenju v svojih okrajih. Glasom teh poročil prevladuje povsod zahteva po tesnem združenju in enotnem volilnem nastopanju naprednih nacijonalnih življev, ki se priznavalo k narodnemu edinstvu. + Minister Zupanič prevzame re-sort? Iz Beograda nam poročajo: Imenovanje obeh ministrov brez portfe-Ijev dela vladi preglavice, ker za gospoda ni budžetnih sredstev na razpolago. Na drugi strani sta Ee vedno prazna dva resorta, ki sta bila prvotno določena za g Puclja, odnosno Omerovida. Ker je SKS definitivno odklonila vstop v radik&lsko vlado in je isto pričakovati tudi od muslimanov, namerava sedaj g. Pašič zasesti oba resorta z ministroma brez portfelja. V tem slučaju bi g. Zupanič prevzel ministrstvo poljoprivrede. -{-Konstituiranjo ljubljanskega občinskega sveta. »Slov. Narod* vd poročati (iz Beograda!),. da »bo vlada najbrž potrdila občinske volitve ljubljanske*. Ta vest je že radi tega napačna, ker vlada nima ničesar potrditi. Edina zapreka konstituiranju je še nerešena pritožba g. Habiča. Res pa je, da ni manjkalo poskusa, da bi se občinski svet še pred konstituiranjem razpustil. 0 tem bi morda vedel kaj več povedati oni poročevalec »iz Beograda*, ki govori o »potrditvi*. -f- Politična društva v Mariboru. V Mariboru se snujejo tri nova demokratska politična društva za mesto. Ker od vlade še niso potrjena pravila, sq se začasno osnovali pripravljalni odbori, in eioer za kolodvorski okraj: predsednik dr. Mttller ln namestnik dr. Kac; z& notranje mesto: predsednik ravnatelj Voglar, namestnik inŠT«ktor banke Slavile K lun, in za magdalensko predmestje: predsednik CSzej, učitelj moške kaznilnice, namestnik železniški uradnik Kova-gič. -f- Personalia v mariborskem občinskem svetu. Mariborski občinski svet js pokazal v petek zvečer zelo slabo disciplino. Čeprav je bilo znano, da bo na dnevnem redu scnzacionalo glasovanje, o katerem smo poročali v včerajšnjem listu, je bil vendar edino klerikalni klub polnoštevilno zastopan pri seji. Socijallsti so manjkali 4, narodnih socijalcev kar 5, čeprav je klub NSS že v predzadnji seji napovedal županu ostro opozicijo. Par članov tega kluba sploh stalno izostaja od sej. Pri demokratih je manjkal občinski svetnik Vahtar, ki ga je klub radi tega pozval, da odloži mandat, ker radi svoie zaposlenosti ne more redno vršiti dolžnosti občinskega svetnika. Na njegovo mesto pride sodni svetnik dr. Mulej. 4- Nov! minister policije, g. Milorad Vujičič, je dal sotrudniku »Balkana* sledeči intervju: »Moj program je: prvič dvigniti ugled oblasti na tak način, da za časa mojega ministrovanja vsak uradnik občuti, da jo organ dr- TW dophsttfa ie dalje obstoj druStv* flfcve, ne pa kake stranke fa da po ............tem iuvršuje naredbe, osnovane na zakonu, ne pa kaprice poedincev. Drugič, vsak uradnik bodi na svojem mestu; komur to ni po volji, ga je treba brisati. Povrniti hočem ugled policiji, ki mora stati na -višini svojih dolžnosti kot zaščitnica osebne in lastninske varnosti državljanov, reda in miru v državi. To je moj program... Zbogom!*— E, s njime se ni je šaliti!... pravi »Balkan* v svoji merodajnosti. -f- «SIov. Narod» piše. da se demokrati pogajajo s SKS radi kooperacije pri volitvah. Stvar je seveda izmišljena, a intriga novopečenih radikalov je prozorna. -j-M!r! Dočim vsak napredni človek razmišlja, kako bi ee popravila nesreča, ki jo je zaiedničareka razprtija prinesla Ljubljani, dočim vsi trezni naprednjald drug drugega opominjamo k zmernosti, izziva in žali »Slov. Narod* naprej. S prozornim namenom piša o poštenih ljudeh, o poštenih sredstvih, o korupciji, češ, demokratski voditelji so nepošteni. Zaslužil bi klofute od obeh strani. Za pisavo »SI. Naroda* so nam odgovorni gg. Ivan Hribar, Triller in Ravnihar, trije novorojenčki, ki še ne vejo niti, kaj je »posel*, »zarada*, ali »nemoralno zastopstvo*. 4- Laterna magica. V včerajšnji »Jugoslaviji* nismo čitali nobenega napada na »Jutro*, niti nismo v nobeni koloni našli imena dr. Zerjava. Taka presenetljiva izjema se dogodi le vsake kvatre enkrat. In včeraj je bila kvatrna sobota... Nič manj pa nas niso presenetila čudovita razkritja o »razvoju minole ministrske krize*. V luči »Jugoslavije* dobiva stvar sledeča obeležja: PribJčevid je hotel malo kaznovati Davidoviča zaradi njegovih izprehodov k Hrvatom, kar se mu je posrečilo, in sestaviti koalicijsko vlado s Pašičem. Ta pa je odklonil mandat za sestavo poslovne vlade ter zahteval od krone poveril nico za sestavo volilne vlade. Na dvor je bil pozvan dr. Lukinič, ki pa je na veliko začudenje kralja — toda zvest tajni instndcciji Pribičevida — znova predlagal Pašiča, nakar je kralj vidno vznevoljen odgovoril: Torej imejtft ga! — In tako je prišla vlada ▼ veii-kosrbske roke. Za vse sta odgovorna Lukinič in Pribičevid ... Česa vsega ne objasni »Jugoslavijina* laterna magica! - Izhod na Solun. Beograjski »Novi list* prinaša vest iz Soluna, da nameravajo Grki ponuditi svobodno trgovinsko cono v solunskem pristanišču tudi Romuniji in Češkoslovaški. Vse tri cone, z našo vred, naj bi tvorile nekako svobodno pristanišče. V Solunu se smatra, da so velike koncesije, dane Jugoslaviji, ledirale suverenost Grčije. -f- Radid, vlada in volitve. V poslednji številki svojega »Slobodnega doma* izjavlja g. Radid, da njegova seljačka stranka pojde sama v volitve v Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Bački, Tak je sklep glavnega odbora HRSS z dne 26. februarja t 1., ki pa je nedavno dopolnjen v toliko, da predsednik HRSS lahko napravi izjemo, kjer to zahtevajo najvišji interesi naroda. To je slučaj v Zagrebu, zato predsednik Radie meni, da tu stopi v volitve Hrvatski blok, in sicer tako, da bo nosilec liste kak politik, ki je obenem književnik ali novinar, ne pa kapitalist; oba dva druga kandidata pa morata biti delavca. Istota-ke ozire zahtevajo razmere v virovi-tiČki županiji ter deloma tudi v Sremu in Bosni, kandidat seljačke stranke po zaključku glavnega odbora z dne 23. julija t. 1. ne smo biti noben šolan gosnod in vobče neseljak, ki ni že vsaj pet let član seljaeke stranke. Izjemo pa lahko napravi predsednik HRSS a soglasnim odobrenjem glavnega odbora. Take ukaze daje Radid In Je zadovoljen 8 teboj kakor tudi z! 8 tu Je fe koncem teSoSega meseca t B»i ' ogradu. Začetek ob pol 8. ari. ^ novo volltveno vlado, v kateri je j eden brezportfoljski minister za vafcsko in Slovenijo. S tem menda smatra Radid, da nova Pašideva vlala priznava i Hrvatsko i Slovenijo, kar pomenja dober začetek. No — Radid obrača, Pašid bo obrnil... Po svefu — Avstrijska akcija samopomoči. Dne 22. decembra Je bila s kapitalom 30 milijonov zlatih lcron ustanovljena avstrijska Narodna banka. Kljub kratkemu roku za podpisovanje podpisi presegalo razpisano glavnico. Tudi podpisovanje 8 % avstrijskega zlatega posojila, ki potege 30. decembra, bo imelo popoln uspeh. 8 % zlato zakladno posojilo bo Izdano v višini 6 milijonov dolarjev ln se bedo glasile delnice na 10, 40 ali 100 dolarjev, vplačljlvih v inozemski valuti ali avstrijskih kronah za stalno relacijo 1 dolar Je 70.000 avstr. kron. Povračilo sledi I. junija 1923 na željo v dolarjih ali kronah. Posojilo bo s privoljenjem Zveze narodov zavarovano s carinskimi dohodki lu tebačrim monopolom. Uspeli notranjih posojil bo še bolj utrdil zaupanje v avstrijsko krono, ki Je ostala stabilna skoro 3 mesece kjub padcu marke. Zaupanje v obnovo Avstrije se bo pokazalo zlasti v razpravah o garanciji velikega kredt-nega posojila Zveze narodov Avstriji v angleškem parlamentu kakor tudi v parlamentih drugih garancijskih držav. — Pogreb po^nnlka Krilne v Prn-gi. Iz Prage poročajo, o ve!ičastn! zadnji poti bivšega poslanika češkoslovaške vlade na našem dvoru g. Kaline. V pogrebni povorki Je bila zastopana češkoslovaška vlada, diplomatski zbor, nebroj korpora-cij ln udruženj, zastopstvo našega poslaništva, vsi v Pragi se nahajajoči Jugoslovanski akademiki ter dolga vrsta praškega prebivalstva. Naš odpravnik poslov g. Lazarevič Je položil na krsto velikega prijatelja Jugoslovanov krasen venec v imenu kralja, vlade In našega poslaništva ter Je v svojem poslovilcm govoru povdaril zasluge in ljubav poko'nika napram našemu narodu, n'f'-a kakor šopek k meni moja... pa tudi prijateljeva... Tamkaj že tudi tovariševa... o, o, vse so prišle! Kakor trop lastovic zaščebetajo, se nas oklenejo pod pazduho in Graben, Korošica, ves Rlng Je poln našega smeha... Tako Je bilo pred petindvajsetimi leti tu Dunaju. Danes sem stopal po Ljubljani In obujal spomine. Ali Je tamkaj danes — še t;.ko kakor nekdaj? — Ljubljanske ulice so bile mračne in temne, ceste blatne,_ vse krložbe zaprte, na ulici redek človek, a Drometa prav nobenega. Le okoli kavarne »Zvezda* je svetleje, prijazneje. Po vseh ulicah mir in tema. Skozi okna brli skromna razsvetljava, ln tudi nebo Je oblačno, deževno. Jaz pa korakam sam po LJubljani, in ne pričakuje me nihče. Noben vonjajoč šopek, nobena lastavica... O jerum, jerum, ierum! O quae muta-tlo rerum! Ljuba moja LJubljana, kako si solidna, kako resna ln dolgočasna! Toda njena poezija se pač skriva. Za temi mračnim! zidovi drhti od radostnega pričakovanja tisoč in tisoč otrok: »Ah, Jutri, Jutri pride Jezušček s polnim košem I* In tisoč in tisoč ljubljanskih mamic pripravlja božično drevo, šiva, peče, zbira ln ureja, tisoč In tisoč očetov sestavlja Jaslice In pripravlja presenečenja. Vse za naše ljubčke. Jutri zvečer p« se posveti po ljubljanskih domovih, in mlado ln staro zapoje: »Glej, zvezdice božje migljajo lepo...* ali pa kako drugo staro slovensko božično pesmico. V najbolj revni hiši zavlada tega večera vsaj za urico radost, da Je prišel Božič, ki odpira dobra srca. Slovenska dobrodelnost tudi za letošnji Božič ni omagala. Božičnlce se prirede po Liubljani, v Mežiški dolmi, v Prekmurju in po vsej Sloveniji. Za sirote m bednike. Tako sem razmišljal po ljubljanskih ulicah. In spomnil sem se tudi naših beguncev, ki bodo pač Jutri znova hrepeneli po Izgubljeni svoii ožil domovini. Mislili bodo na morje, na solnčno ln toplo Goriško, na svoje kraške domove, in stiskajo se jim bo srce. Težko Jim Je življenje, marsikdo je brez dostojnega stanovanja in primernega ooklica. Toda Jutri naj pozabijo na vse, kar so Izgubili, v trdni veri, da ni še vseh dni konec, da za Rojstvom prihaja po trpljenju vedno Vstajenje. In priti mora tudi za naše brate in sestre! 0tr@ci — ©tr©&®«6 (Božičnica Podmladka Rdečega križa v Ljubljani.) Pred letom se je pojavila pri nas miss Palmer, ki je iz Amerike prinrsla idejo, da organiziramo našo mladino v svetovni zvezi otrok pod naslovom Podmladka Rdečega križa. Namen te organizacije je socialna vzgoja mladine na podlagi krščanske ljubezni, da delajo vsi za enega, eden za vse. Otroci raznih držav in raznih narodov in celo otroci raznih delov sveta naj bi bili združeni v veliko svetovno zvezo, da si tako med seboj noma- Sajo- . . Prvi poizkusi z milom, krtač:cami itd, so pri nas vzbudili pomisleku — ideja p-, jo o&tala in po naših bolah se je mladina združila v ta namen, da poskrbi za božič onim revnim in zapuščenim. ki nimajo svojega doma, primerno božičnico. Otroci so delali za otroke: člani Podmladka salpijanskega zavoda so izdelovali hlače, gojenke meščanske šole pri Sv. Jakobu, m. mestne dekliSke šole in liceja, oz. ref. realne gimnazije pa so šivale perilo. S temi darovi, za katera so prispevali tudi nekateri dragi dobrotniki, so bili obdarovani gojenci državnega zavetišča. Včeraj popoldne se ie vršila boži 5- 'nica na liceju: prireditve so se poleg | drugih udeležili šef prosvetnega oii-delka dr. Skaberne, šef oddelka za sc-' cijalno politiko Adolf Ribnikar, šol-ska nadzornika Jo. Wester in J. Polja-nec. Slavnost je otvoril g. Graselli, ki je otrokom pojasnil pomen organizacije in ie pozdravil miss SchOnberger, ki pri nas sedaj nadaljuje delo, ki se je lani začelo. Nato so gojenke HI. mestne šole nastopile s prav lepim božičnim prizorom. Starka pride v gozd po drva in listje, da si pripravi posteljo in kurivo: niti bukev niti lipa ji ne dasta, kar želi — pač pa 3 ponudi smrel.r svoje češarke in svoje veje. Za to dobroto je smreka blagoslovljena med drevesi, ona je božično drevo. Nato ee je začula pesem otrok: Sveta noč — nastopili so angeli in za zagrinjalom se je odkrilo božično drevo. Deklice so svoje uloge prav dobro rešile. Gdč. Štebijeva je zatem_ govorila o novi vzgoji na podlagi Kristusovega nauka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Treba je vzgajati nove ljudi, ki bodo vedno mislili na to, da mora človek bednim pomagati. Potem se je začelo razdeljevanje darov. Bila je to prav lepa pomenljiva elavno6t — prvi začetek nove organizacije, ki naj bi se razširila povsod in naj bi mladino vzgajala v zdravem socialnem duhu, da že od mladih nog čuti svojo dolžnost, da sodeluje nri karitativnih akcijah. Tvrd-jka Svetla je brezplačno poskrbela za I lepo razsvetljavo božičnega drevesa. P'©žar v CSSecIsiiški uSšei v UtJ&Usni Ne pomnimo, kedaj Je bil zadnji večji požar v sredini našega mesta. Danes Ja le malo manjkalo, pa bi ga bili imeli. Pa že samo to kar se je zgodilo, Je dovolj neprijetno božično presenečenje, v prvi vrsti za oškodovance, pa tudi za Javnost, kajti slučaj Je pokazal, da v magistratnl upravi ni vse v redu, marveč da se Je ugnezailo nekoliko brezbrižnosti. Včerajšnji dogodek Je zato alarmni signal. Na ogelnem gradbenem prostoru Gledališke in Gajeve ulice Je gradbeni podjetnik inž. Dukič postavil brez stavbenega dovoljenja tik ob hiši štev. 10 barako, v katere enem delu Je bilo spravljene orodje za zgradbo Pokojninskega zavo* da, ki stoji na drugi strani hiše štev. 10, na oglu gledališke in Aleksandrove ulice, vis-a-vis nove stavbe Trboveljske palače. V drugem delu barake so bila provi-zorna stanovanja več delavcev podietja. Za spalno priložnost Je bilo nakopičenega v leseni baraki mnogo slame, morda še tudi kaj druzega gorljivega materijah, ter [metek delavcev: obleka, perilo, obutev, ure itd. Sredi barake Je bilo iz opeke postavljeno provizorno ognjišče za kuhanje. Delavci danes niso bili doma, v baraki Je bila le neka ženska, ki Jim gospodinji ln kuha. Po naših poizvedbah je baje ta ženska zakurila na provizornem ognjišču ogenj za kuho, na to pa odšla nakupovat in pustila barako ln ogenj brez nadzorstva. Kako Je potem pravzaprav pričel cgenj, ali radi vetra, ali od isker, ali kako drugače, še ni dognano, gotovo Je, da sc Je kmalu po deseti uri pričel valiti iz barake gost črn dim. Mestni gasilni urad je bil žallbog prekas-no telefonično obveščen o požaru in so zato gasilci prispeli na kraj nesreče, ko ie požar že razbesnsl. Tudi z Gradu je bil dan znak s strelom prepozno in tačas, ko Je prvi oddelek, četudi prekasno dospele požarne brambe, vendar že bil na mestu. Ogenj je torej Imel dovolj časa, da se je razširil, hraniva ln kuriva Je bilo do* volj, zato Je biia vsa baraka kmalu v. enem samem plamenu, čegar zublji so II-zali severnozapadno stran hiše št. 10 in prenesli požar v kuhinje In deloma sobe stanovanj severnega trakta te hiše. Vdovi, gospei Marti Praprotnik, je zgorela kuhinja z vso opremo, soba za služkinjo ter Jedilna shramba. Drugo in tretje nadstropje pa je bilo poškodovano v toliko, da so zgorela okna in vrata kuhinj ter stranskih sob. Tudi parket in nekai pohištva v sobah se je vnelo. Pohištvo nekaterih stanovanj ie moralo na cesto, kjer so sredi blata žalostno stali klavirji, omare, žimnice in druga oprema. Oasilci so ogenj, čeprav Je bilo delo vsled silnega dima močno otežkočeno, tekom ene ure lokalizirali, toda množina vode, s katero so udušili ogenj, Je pokvarila mnogo pohištva in tudi tako premočila strope, da bodo Izpostavljeni trohnenju. Zelo oškodovane so stranke Gombač, Umber-ger, Praprotnik ln Majcen; hiša Je last Industrijalca Jakila. Skoda še ni precenjena najbrže pa preseza pol milijona kron. Svoječasno Je upravitelj Jakflovih hi? pri mestnem magistratu protestiral proti temu, da se Dukičeva baraka stavi tako blizu hiše, vkljub temu pa Je baraka ostala. To so sedaj posledice. Malo Je manjkalo, da ni prišlo do večje nesreče, do velikega požara sredi mesta. Torej treba več pažnje zgradbam barak, več pažnje in kontrole v barakah samih, - tozadevni predpisi niso nastali lz šikane, ampak ker so potrebni. Del škode Je pokrit z zavarovalnino, kako bo z ostalim, bo najbrže odločilo — sodišče. Škoda bi lahko bila še večja, ako ne bi še pred prihodom gasilcev požrtvovalno priskočili nekateri pasantl, ki so tako! po Izbruhu požara pomagali prebivalcem ogroženih stanovanj pri gašenju in reševanju. Odlikovali so se pri tem posebno gg. učitelj Bitenc, vojak Be-nedičič, knjigovez Feldstein in sipini stavec Kalan. Borna če vesf! Pred nOvmi napadom na «Edl-bosta v Trstu? Tiskarna Edinost v Trstu ja že od vsega početka Italijanom najhujši trn v peti. Ze ponovno je zato laška eodrga demolirala inventar, da bi tako onemogočila izhajanje edinega slovenskega dnevnika y zasedenem ozemlju. K sreči se jim dosedaj ta načrt ni posrečil. Kakor pa čujemo, nameravajo fašisti s.daj končno uničiti glasilo našega življa v Primorju in pripravljajo nov napad na tiskamo Edinosti, in je, sodeč po nekem razgovoru fašistov na tržaškem tlaku, baje tozadevno izdano tudi že povelje. * Zdravnice pri kraljici. Kakor poročajo iz Beograda, je kraljica Marija sprejela v avdijenci zastopnice beograjskih zdravnic, 9 katerimi se y delj časa razgovarjala o ustanovitvi pove ženske bolnico v Beogradu. * Nova dvorna dama. Soproga generala Stevana Eadžiča, kraljevega prvega adjutanta, je imenovana za dvorno damo in je že nastopila svojo dolžnost. To je sedaj že tretja dvorna dama. * Spomenik kralja Petru v Sarajevu. Dtlavei, pazniki in upravniki sarajevske topniške delavnice so jM,d vodstvom bvojega poveljnika polkov nika gosp. Nikoliča izdelali kra^n bronasti spomenik v počastitev dj.o-mma pok. kralju Petru I., Velikemu Osvoboditelju. Spomenik je že dovršen in bo na svečan način o«lkirt v prvi polovici meseca januarja na vrtu topniške delavnice. To je prvi spomenik pokojnemu kralju v naši drž-ivi. * PrcUem jugoslovanske hknne. Beograjski časopisi poročajo, da je umetniško odolenje ministrstva prosvete naprosilo ministrstvo, naj se končno vendar reši vprašanje jugoslovanske državne himne. Dokler se to vprašanje ne reši, se bo prakticiralo kakor doslej: da se prva po vrsti od dosedanjih treh narodnih himn molče smatra za državno. * Invalidi pri ministru za socialno politiko. Novi minister za socialno politiko je sprejel deputacijo invalidov ter se z njo dalj časa razgovarjal glede gmotnega položaja invalidov, minister je deputaciji izjavil, da se bo po svojih močeh zavzel za upravičene zahteve invalidov. V krogih invalidov vlada splošno ogorčenje napram novi vladi, kajti sprejem invalidskega zakona je do novega parlamenta nemogoč. * Novi subotiškf velik? župan. Za eubotiškega velikega župana jo imenovan dr. Andrej Pletlkosič, mestni načelnik v Subotici. * Nov omladinski list. Udruženje jugoslovanske napredne omladine v Osijeku prične v kratkem izdajati svoj tednik pod naslovom »Buduc-nost». List bo stal streho na stališču narodnega in državnega edinstva ter bo ostro nastopal proti vsem škodljivcem in nepoštenja kom. * Nekaj številk z beograjske univerze. Beograjska univerza šteje lotos B528 slušateljev. Na posameznih fakultetah je vpisanih: na filozofski 2200, Jia pravni 3-300, na tehniški 1850, na bogoslovski 230, med njimi 63 Rusov, na medicinski 490, na poljedelski 258. Na vseh fakultetah je znatno število Rusov; na tehniški in poljedelski so celo v večini. * Darovi čeških akademikov. Ob priliki vseslovanskega akademskega kongresa, ki je zboroval te dni v Pragi. so češki akademiki izročili jugoslovanski delegaciji krasno plaketo predsednika Masarvka in generala Stefanika. Poljska delegacija je prejela v dar plaketo predsednika Masa-ryka in pesnika Hviezdoslava. ' * Naši akademiki na grobu neznanega junaka v Parizu. Te dni so jugoslovanski akademiki, ki študirajo v Parizu, položili krason venec na grob neznanega junaka. Polaganje venca se je izvršilo na svečan način, zastopnik naše omladine je imel tudi govor. * Jugoslovanska razstava v Parizu. Francoski konzul v Zagrebu, g. Ber-ne-Garde, pod čegar kornpetenco spada tudi Slovenija, se je mudil to dni v Sarajevu. Uredniku »Jugoslovanskega. lbta» je Beme-Garde izjavil, da pripravlja francoski poslanik na našem dvoru, gospod Clement-Simon, v zvezi s konzulom, jugoslovansko umetniško razstavo v Parizu. * Stavka v brodski tovarni vagonov. Kakor poročajo iz Broda ob Savi, je v tamkajšnji tovarni vagonov izbruhnila splošna stavka, kateri se je pridružilo vseh 750 delavcev. Vse intervencije so bile brezuspešne. Delavstvo je že nekoliko časa vršilo pasivno resistenco ter je rabilo za popravo nekega vagona 1200 delavnih ur. Ker so delavci odklonili zahtevo za hitrejše delo, je ravnateljstvo tovarne ustavilo obrat. * Iz Nemčije izganjajo inozemce. V zadnjih dneh je iz Nemčije prišlo 27 rodbin s približno 100 osebami — vsi naši državljani. Te družine so že več let živele v Nemčiji, imele tam delo in stanovanje. Sedaj pa so bili vsi ino-zemci na ukaz nemške vlade izgnani v svojo domovino. Vse te družine so morale tekom osmih dni zapustiti Nemčijo. * Novi zvonovi ljubljanske stolnica. Ljubljanska stolna cerkev je dobila včeraj tri nove zvonove, ki so bili včeraj dvignjeni v zvonik. Večji zvon tehta 1773 ke, draei 1261 k:r. naj- manjši pa 846 kg. Veliki zvon, kl je bil vlit leta 1706. in je dar barona Codellija, je ostal še iz predvojnih časov v zvoniku. Prvič bodo zvonili novi zvonovi pri današnji polnočnici. * Izpit za rezervne pešadljske podporočnike so položili vsi Slovened-podna-redniki-dijaki 11. partije dijaškega bataljona v Valjem in sicer: Aleksa Benko-vič iz Dokležovja, Ivo Česen iz Ljubljane, Lojze Cik iz Viča, Ivo Fregel i* Fra-ma, Frane Gabrovšek lz St. Vida, Jože Kovačifi iz Bizeljskega, Ivo Kraajo iz Šiške, Jože Ledenik iz Kočevja, Drago Leskovar iz Libelič, Jože i'iano iz Rečice ob Paki, Pavel Potolcar iz Rodomlja, Via do Rihtar iz Šiške, Boris Sega iz Jesenic, Ivo Stupar iz Kamnika in Bogimir TTe-pefinik iz Radeč. * Smrtna kosa. V Stični jo umrl obče spoštovani sodni svetnik v pok. g. Maks Langer. Pokopali so ga v Smihelju pri Novem mestu. — Blag mu spomin! * Mariborski koledar, ki prinese kataster mariborskih narodnih trgovcev, in dustrijalcev, obrtnikov tor ostalih gospodarskih slojev, izide še ta teden pred novim letom. * Razpust raznih druStev v Celju. Ker no odgovarjajo več pravnim pogojem za obstoj so se razpustila zadnji čas v Celju sledeča društva: Slovenska straža, podružnica v Celju, Slovensko zdravniško društvo, podružnica v Celju, Arzte-verein, Sektion Ciili, Steiermarkischer Arzteverband. * Sladkor za uradništvo v Celju. Do-Š!a je večja količina sladkorja za uradništvo, Id ga razprodaja Nabavljačka zadruga članom in nečlanom po 51 K kg. Te dni j« dobila tvrdka Junger dva vagona prašičev ter jih je prodajala po 7G kron kg žive teže. * Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je predložilo dne 7. decembra spomenico, v kateri zahteva povišanje draginjskih doklad v taki izmeri, da bi znašali celokupni prejemki odvetniških in notarskih kandidatov ter pisarniških vodij 2700 do 3000 Din, ste-nografov in strojepiscev 1100 do 1500 Din in za strojepisce-začetnike 600 do 1100 Din mesečno. Vrhutega se mora izplačati uradništvu ob Novem letu kot nagrada znesek v višini plače za december. Utemeljujejo svoje zahteve z življen skimi razmerami in z zvišanjem odvetniš ke tarife. * Nedolžno jagnje je »Slov. Narod* in njegova gospoda. Tako bi mislil kdor čita tirade »Slov. Naroda* o napredni fronti. Napredna fronta je potrebna, ako nočejo staroliberalci riskiiati, da so bodo tudi pri državnozborskih volitvah pod nosom obrisali, kakor so se zadnjič pri občinskih volitvah. Prvi korak, ki je bil za skupno fronto naprednih ljudi na mestu, pa so volitve v »Pokojninski z&vod» A kaj so napravili »Narodovci*? Svojo zajedr.ico so razširili še na klerikalce in komuniste, samo da bi odvrnili demokrate. Sam odgovoren urednik »Slov. Naroda« g. Valentin Kopitar je podpisan na novi, razširjeni zajednici delojemalcev. Isto se dogaja pri delodajalcih. Za napredno stvar bi bilo torej predvsem potrebno, da predvsem zopet sreča pamet stare gospode okoli »Slov. Naroda*. * Kriza v društvu hišnih posestnikov v Ljubljani. V četrtek večer se je vršilo v verandi Uniona dobro obiskano zborovanje hišnih posestnikov, ki jc poteklo jako burno. Predsedoval je g. Fre-lih, ki je imel tudi glavni referat o dosedanjem delu društva v interesu hišnih posestnikov. Nekateri govorniki so hoteli debato na vsak način spraviti na politično polje, drugi pa so svarili in opozarjali. da ne gre staviti pretiranih zahtev, Id bi nadaljnjo akcijo samo ovirale. Kakor čujemo je v3)ed nesoglasja, ki je nastalo v organizaciji, dosedanji dolgoletni predsednik g. Frelih odložil to Svoje mesto. * Proti stanovanjskemu uradu v Ljubljani smo prejeli v zadnjem času več dopisov. Poleg običajnih pritožb zaradi nonakazanih stanovanj je tudi par takih, ki očitajo stanovanjskemu uradu zavlačevanje, oziroma nedopustno počasno reševanje vlog, za katere predpisujejo celo pravilnik, da jih je treba rešiti v najkrajšem času. Stranice izgube s tem po nepotrebnem mnogo časa, kar je zelo važno zaradi prizivov posebno sedaj, ko stopi z nevim letom v veljavo novi stanovanjski zakon in pravilnik. Tako čaka n. pr. neki uradnik, ki se že tri leta potika z rodbino po mesečnih sobah, žs poldrag mesec na rešitev vloge, ki mu naj omogoči vselitev v nakazano mu stanovanje in ki bi morala biti po obstoječih predpisih rešena tekom 5 dni. Tako postopanje nam je res nenmljivo. * Za gladujoče ptice. Pretekli teden je postavila ljubljanska mestna uprava kot prejšnje leto po javnih nasadih krmilna koritca za krmljenje ptičev pozimi. A glej, namesto da bi se pokladala v nastavljena koritca krma, je nekdo v noči od 10. na 11. decembra prevrgel in polomil v tivolskem in Trubarjevem parku 10 takih korite. Ljudstvo tarna nad draginjo itd., a soditi po neštevilnih pijancih, bi človek nehote sklepal, da živimo v vsem izobilju. Res je, da je v vojni marsikdo tako posurovel, da se znaša nad vsako, četudi najnedolžnejšo stvarjo ali da bi kratil celo pticam ona malo drobtinico, ki jim jih poklada dobra roka. bi ne bili pričakovali. Prosimo ljubljansko občinstvo, da polaga pticam semena in drugo krmo kamor pač more, a kr. policijo pa, da pazi na nočne razgrajače ter zlasti kvarilce najstrožje kaz-i.u;e in tudi o vatli nravdništvu. ^»K podrafenju fofirfa. Prejeli gm<*' Odkar ee je podražil tobak, bi pač morali v tobačni tovarni nekoliko bolj paziti, kaj da zavijejo v papir. Srednjefini turški tobak je neka zmes, ki ni podobna prav nič tobaku, ampak izgleda kot kakšne zdrgnene cunje. Za drag denar smo-mo gotovo kaj boljšega zahtevati. • Originalen umetniški plakat je videti od včeraj po ljubljanskih ulicah. Prijetno se razlikuje od premnogih svojih vrstnikov po živahnosti in skladnosti svojih bari', ln izvrstni kompoziciji. Iz oken železniškega vagona zahtevajo in nudijo potniki, pripadajoči vsem mogočim domovinam in rasam, likerje proizvode velike jugoslovanske splrituozne tvrdke Vladimir Ar ko v Zagrebu. Reklama je izvrstna, toda, tako pravijo poznavalci in teh je že na tisoče, še Izvrstnejši so Arkovi likerji in medlclnalnl konjak. Včasih se je gurmanom poželelo čašice francoskega Triple scc, danes z istim notranjim zadoščenjem pokušavajo raznovrstne fine Arkove proizvode. Značilno za fl-nočo Arkovih likerjev je dejstvo, da so razširjeni že tudi daleč preko granic naše domovine. Brezdvomno pa bodo Arkovi umetniški plakati, kl so delo zagrebškega profesorja Radovanlja in razmnoženi v zagrebški kromolitografski tvor-nici Rožankovski i drug, opozorili še mnoge na izdelke te naše odlične domače tvornice. • Otroške igrače. V božičnem času posvečajo dobre mamice in skrbni očetje posebno pozornost otroškim igračam. Marsikoga bo vsled tega zanimalo zvedeti, kje se pri nas izdelujejo otroške igrače in koliko jih potrebujemo v Jugoslaviji. V naši državi imamo štiri tovarne in delavnice za otroške igrače: dve v Ljubljani, oziroma njeni okolici, eno v Zagrebu in eno v Subotici. V Ljubljani izdeluje otroške igrače »Progres. I. jugoslovanska tovarna igrač. Tu se Izdelujejo igrače iz lesa, krzna, usnja In mehkih kovin. Tovarna je specializirana za izdelovanje otroških konjičev, vozičkov za »punčke«, in vsakovrstnih živali iz suknja in pliša. Tovarna ima 15 strojev in nad 100 modelov iz gipsa za proizvajanje igrač Iz papirne mase. Zaposlenih je približno 90 delavnih moči. Dnevno se izgotovi nad tisoč igrač. To tovarno so ustanovili ruski begunci, ki pa niso imeli zadostne obratne glavnice ln je tovarna prešla v roke naših državljanov. V Ga-meljnih pri Ljubljani obstoji »Abeko«, družba za izdelovanje predmetov iz papirne mase. Izdeluje otroške igrače, okraske za božično drevo itd. Manjše tovarne otroških Igrač obstoje v Zagrebu, Subotici in Velikem Bečkereku. V Srbiji izde lujejo samo lončarji primitevne otroške igrače. V največjem obsegu se izdelujejo otroške israče v Sloveniji, kjer se bo kakor vse kaže — ta industrija vzdržala. Uveljavlja se tudi kot domača industrija, ker je ljudstvo pridno in zna ceniti tudi majhen zaslužek. Doslej se je uvažalo v Jugoslavijo otroških igrač za približno 900.000 dinarjev na leto. • Nekaj za revmatike. Poročajo nam: Ruski zdravnik-bakteriolog dr. Ivan Rahlejev, kateremu so io po mnogoletnih intenzivnih študijah in eksperimentih posrečilo izumiti novo zdravilo proti sklepnemu in mišičnemu revmatizmn. se jo te dni preselil z Bleda v Ljubljano. Dobil je tudi dovoljenje od ministrstva narodnega zdravja, da sms zdravilo iz delovati ter prodajati. Po odloku omenjenega ministrstva z dne 20. novembra 1022 je dobil tudi dovoljenje, da sme osnovati biološko-bakteriološki laboratorij za izdelovanje badi-balzamica, kakor se njegovo zdravilo imenuje. V kratkem bo dr. Rahlejev pričel z izdelovanjem toga leka v velikem obsegu. Ze sedaj dobiva od vseh strani države ter celo iz inozemstva nebroj naročil. Dr. Rahlejev je dobil že vse polno zahvalnih pisem od bolnikov, katere je ozdravil z imenovanim zdravilom. Dr. Rahlejev izdeluje lo osebno, nele zaradi tajnosti sestave in načina prepariranja, ampak tudi zato, ker zahteva sestava poznanje bakte-riologije in predpostavlja mnogo izkušnje. Preparat je sedaj patentiran v vseh evropskih državah in v glavnih civiliziranih državah na drugih kontinentih. Ko bo izdelana zadostna količina preparata, se bo prodajal po vseh lekarnah v državi • Dopis z dežele. V nedeljo dne 17. decembra smo praznovali rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ne samo, da se naše ljudstvo ne zaveda narodnega ujedinjenja in jugoslovanEtva, temveč nastopa celo izzivalno na javnem prostoru proti državni misli, kar se je pripetilo na ta dan v cerkvi v St J. pri G. Ko se je namreč po končani maši pela državna himna, je vstalo v cerkvi razen šolske mladine le nekaj častnih izjem. Vse ostalo, med njimi seveda tudi precej gg. občinskih odbornikov, pa je sedelo kakor «prilimano>. Na primeren opomin se je ljudstvo izzivajoče posmehovalo. češ kaj nas to briga. Zal, da se po štirih letih narodnega in državnega ujedinjenja ljud stvo ne zaveda narodnosti in dolžnosti zavednega Jugoslovana. Nočemo preiskovati, čigava krivda je to, opozarjamo le na ta slučaj, ki kaže, kako mnogo smotrenega vzgojnega dela je še treba med našim narodom. • Iz Mokronoga se nam poroča: dne 20. decembra smo pokopali tu najstarejšo mokronosko korenino, gospoda Ivana Pleskoviča, ki je dosegel visoko starost 80 let. Pokojnik je bil le dva dni bolan. Bil je vesel družabnik in vedno poln zdravega humorja. Bil je do zadnjega iz-dihljaja zvest bojevnik demokratske misli ter je na isti podlagi tudi vzgojil Svain družico. * ft TrtKk nam pUe 1 odrom ni« na* dopis « dne 14. deoembra tamotaji iup- ni urad, da so v dopisu navedeni podatki nepravilni in da novi župnik ni storil ničesar, iz česar bi se moglo sklepati na kako mržnjo proti naši držav L Tudi izjavlja župni urad, da se je »cerkveni obred na narodni praznik izvršil strogo po tozadevnih predpisih in z vso dostoj-nostjo»» ter da torej ni res. da je žnpni-kovo ponašanje ob tej priliki dajalo povod za zgražanje. • Volkovi na KraSu. Iz Zagorja na Krasu poročajo, da jo te dni napadlo ▼ gozdu nekega posestnika pet volkov, katerih se je po trdem boju komaj ubranil. Psa so mu raztrgali. • Težka telesna poškodba. Iz Celja nam poročajo: Dne 16. oktobra se je srečala večja družba domačinov proti večeru na vasi v Malem vrhu. Naenkrat se začne med njimi prepir, ki je imel za posledico tepež, tekom katerega je Anton Petančič Eunil z nožem Mihaela Vr-stovšeka ter ga pri tem težko poškodoval Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Petančiča zaradi njegovega sirovega čina na 3 mesece težke ječe. ♦ Morilci družine Matek izsledeni po treh letih. Iz Zidanega mosta nam poročajo: Pred tremi leti je bila v Sv. Juriju ob Sirju oropana in umorjena vsa družina Matek, obstoječa iz dveh žensk in enega moškega. Takrat je bil aretiran no ki Jankovič iz Hrastnika, ki pa ni hotel izdati svojih pomagačev. Sedaj je v zaporu težko zbolel in tik pred smrtjo izdal nekega Morčiča in Aliča, oba iz Hrast nika, ki sta bila soudeležena pri umoru. Zločinca 6ta dalje osamljena, da sta izvršila svoječasno napade in tatvine v občinah SuhadoL Sirje in Sv. Jurij Ln bo sodna preiskava gotovo to pojasnila. Oba zločinca sta že v oeljskih zaporih in sta vihutega tudi osumljena tatvine 66 m bakrene žice na progi Sevnica-Krmelj. * Tragedija železničarja. V sredo dopoldne se je iz Sarajeva odpeljal 8 t rezino železniški preglednik Mirko Bazina na progi proti PalL Ker se je dalje časa bavil na progi, zalotil ga je iz Višegra-da prihajajoči osebni vlak. Lokomotiva je zažvižgala, a v tem trenutku je tudi že udarila ob trezino. Ko se je vlak ustavil, našli so poleg trezine preglednika Bazina, kateremu je kri lila iz nosa, a sicer ni bilo opaziti kake poškodbe. Zdravnik je izjavil, da ni nevarnosti. Eno uro pozneje je Bazina umrl. * Železniška nezgoda. V noči 20. decembra je na železniški postaji v Prilepu neki potniški vlak zavozil v drugi vlak na tiru, ker je oila kretnica napačno po- tovljsn*. Obe Sflfdmd*M 6 ve« *agr* nov je razbitih. VUko^odja je bil te*k« ranjen, tri druge osebe pa so dobil« lak* ke poškodbe. Skoda je znatna. * Železniška nesreča v Zagreba. VSo- raj zjutraj se je na zagrebškem dria v. nem kolodvoru zgodila železniška nesreča. Vlak, ki je vozil na postajo, je zadel v neko lokomotivo in je bilo pri tej priliki več železničarjev lahko ranjenih, dva vagona pa močno poškodovana. * Ljubavna tragedija. V Beogradu je ruski študent Sasajev imel razmerje z ženo ruskega generalštabnega polkovnika Plemenikova. Ker je ta zadnje dni prekinila razmerje in ga včeraj odločno zavrnila, jo je študent, kl je bil smrtno zaljubljen v njo, udaril trikrat s sekiro po glavi in jo ubil. * Tatvina v Wind!schgr3tzovI lovski koči pri Konjicah. Med 12. in 15. avgustom je neka tatinska družba vlomila v Windischgriitzovo loroko kočo pri Konjicah in odnesla iz nje razno opravo in perilo. Dolgo se ni moglo dognati, kdo je krivec. Orožništvo je končno aretiralo 23ietnega Jakoba Aniona, tramvajskega kondukterja ii Zagreba, ki se je klatil brez posla po Črešnjevcu, njegovo ženo Marijo in 191etnega delavca Antona Ste-bleta v Bukovem Zlaku. Vsa trojica sa je morala te dni zagovarjati pred celjskim sodiščem in je bil Jakob Amon obsojen na 2 in pol meseca, njegova žena na 6 tednov in Steble na 1 mesec težke ječe. * Drobne vesti. V Zeleni jami pri Ljubljani je bilo Alojziju Bergovcu ukradenih 4400 kron, v Dravljah pa posestnici Ivani Ramovž 2760 ltron. — Iz blaznice ua Studencu je pobegnil Emest RabiS, majhen suh mož, ki se baje potika po Ljubljani. * Koncert v hotelu Tivoli v pondeljek dne 25. in torek dne 26. deccmbra 1922 od 15. do 20. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. * Nove peči «Univerzal» se kurijo z žaganjem, pTemogovim prahom, čreslom, šoto itd., ali pa z drvmi, premogom itd. Desetumo gorenje žaganja in enakih odpadkov ne stane niti eno krono. Gora neprestano, brez dokladanja od 8. do 10. ur, po velikosti. Obenem so porabne za kuho. S temi pečmi je doseženo največje štedenje. Naročajo se pri tvrdki z že-leznino Stanko Zargi & Co., Ljubljara, Sv. Martina cesta 15. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra.. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko popočilo Ljubljana. 23 decembra 19?2. _Ljubljana 30fi m md morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd unaj a , Praga . : Inomost, ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 783-8 7620 760-7 763-5 763 4 759 8 759-0 757 0 Zračna temperatura 94 8-8 7-8 60 60 00 1-0 3-0 Veter jug. vsh. vzhod jug za rad jag. vzh. Oblačno 0 — 10 reč obL n oblačno me da dež oblačno Padavine mm 1-0 10 V Ljubljani barometer n^žji, temper. visoka. Solnce vzhaja ob 7 44 labaja ob 16'16 Po več nego enomesečni dobi je naposled vendar prenehala vlada visokega zračnega tlaka, ki se je tako trdovratno držal nad Evropo s središčem nad Anglijo In Biskajskim zalivom. Na njegovo mesto se je pomaknil nižji tlak, ki je prišel preko Atlantskega oceana od Islandije semkaj ter se je držal ves pretekli teden s središčem nad otočjem Velike Britanije ali pa nekoliko severno od tod. Ta velika, globoka depresija je določala naše vreme v minulem tednu in tudi koncem tedna stojimo še vedno pod njenim vplivom. Ali se nahajamo na juž-novzhodni strani območja velike atlantske depresije, zato vejejo preko nas juž- nozapadni vetrovi, ki prinašajo k nam topli vlažni zrak z morja In nam povzročajo vlažne, oblačne, deževne dneve. Dežja je padlo dozdaj le malo, toplota je za predbožične dneve prav visoka, saj se je dvignil termometer celo do 11° C. Slično vreme kakor pri nas ima vsa južnozapadna polovica Evrope, dočim sn severno cd evropske sredine prevladoval: mrzlejši južnovzhodni in prav na severu severovzhodni vetrovi. Vsa Evropa pa ima pretežno toplo vreme. To Je tip najtoplejše, oceanske evropske zime, ki vlada sicer pri nas običajno le po par dni ali tednov, okrog Anglije pa je najpogosteje zastopan. Vesele Božične praznike želi vsem cfcnjenim odjemalcem Ivan Jakin 4465 pekarna Ljubljani, Dunajska cesta 5. tekanje psž in rgšpEii Priporočam »e cenjenim kovinarjem, da mi zaupate v mi jo stroko spadajoča na rofiia in s tem podprete mojo piiarno, bivšo ,,Jugog!ovannk'> piiarno". Nudim solidno delo po najnižjih cenah. I-sran P"fgrsE» 4425 pilarski mojster Ljubljana, Sv. Martina cesta 8. z žalazij o THE REX Go., Ljubljana Priporoča tvrdka Ferenc In Fuchs stavbeno čn saSanSerijsko «« kleparsttfo Ljubljana, Mirie št. 2. Podjetje izvršuje le neetmentne strehe, kritje c Rubersit in lepljenim papirjem. Napeljava strelovodov. Prvovrstna in hitra izvršitev. — Konkurenčne aeno. za gostilno, prvovrsten in dobro ohranjen je na prodaj za ceno 10.000 kron. Več se izve pri g. Močniku, Jezdarska ulica 8, Maribor. 4 m dolgi, uporabni posebno za mesarske plohe ali pa kake druge predmete (orodje), so na prodaj. Več se izve pri gostilničarja «Gusteljnu» v Stični na Dolenjskem. OZOR, LOVCI! Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah: Lisice, kune, dihurje, JazbefiarJe, vidre ln kože divjih zajoev. Franc Šmalc, Ljubljana Marijin trg št I. 4266 pri ID P.. Siitals nasi. H. Sdss Ljubljana, Mestni trg žtav. 19. l.bolllna priloga „]airtf( SL304, Zni 74.decembra 7922. Rad. Peterlin-PetruSka: Sveta noč Zlatih, zvezd miljoni v nebu lesketajo, smreke z bori v parku tiho šepetajo. Sveta not je krila na zemljč spustila z blaženostjo duše vernih napojila. In milina ludna je srce prevzela, od dobrote trudna je ves svet objela. Čez goro, dolino božja radost plava: Mir ljudem na zemlji, Bogu v nebu slava! Božič Spet je v deželi božič, praznik vseh: visokih in oholih, ponižanih in razžaljenih. Vsi smo zopet enkrat našli pot v skupni dom, v krog, ki se v njem počutimo domače in blažene. Kupili smo si božično drevesce. Ne zato, da ga bomo okrasili; zakaj okraski za smreko so luksus in stanejo toliko, kolikor revni srednji zemljani več ne premoremo. Kupili smo ga zato, da bomo imeli v našem domu nekaj zelenega, kar spominja na življenje, na upanje. Smreko smo postavili v kot, pod njo smo razvrstili jaslice. Jaslice so stare, očrnele od dima sveč, ki so pred srečnimi leti gorele za njimi. Pa kljub temu so nam ljube. Nove so nam vsakokrat, ko jih po enoletnem odmoru poiščemo med zaprašenimi papirji in kartoni. Z obzirno roko obrišemo z njih prah, jih po potrebi zlepimo ter naravnamo za ponovno uporabo. Take postavimo pod božično drevesce. In Jezusček se v njih smehlja kakor pred leti, pastirji pa, v čudežen svit zamaknjeni, zro v detece, katerega zvesto stražita Marija in Jožef. Pride božični večer. Ulice se izpraznijo, gledališča se zapro, gostilne dobe čemerno lice. Ta večer se jih cgne, kdor more. Sin poišče pot k staršem, hči tudi; brat k sestri, sestra k bratu; in kdor je samotar, na božič noče biti samoten. Z daljne poti hiti mož k svoji ženi in v naročje družine; tam bo našel zadovoljstvo, mir, srečo... Zakaj božič je simbol sreče, miru in zadovoljnosti. V mestu sede na božični večer najstarejša deklica v družini h klavirju in udari na tipke. Mehki glasovi zavrejo iz strun in vsi prisotni poslušajo: to niso zvoki onega klavirja, ki poje vsak dan, včasih sitno in nadležno. Barva strun je danes vsa druga, mehkejša in slajša. Podobna je mislim, ki mehko in sladko ovijajo dušo in jo vodijo v lepe, lepe kraje, o katerih se vsakdanjemu življenju in njega nadlogam niti ne sanja. O pclnoči zapojejo zvonovi. Ne sobotni ali nedeljski zvonovi, ki se majejo samo zato, da zvone v tvoje misli. Tisti zvonova nimajo z božičnimi nič skupnega. Glasovi so jim nocoj ubrani in pojejo pritrkujoče. Navada izza mladih nog nas žene v cerkev, ki to noč ne diši po litanijah in pridigah. Vonj kadila se širi po njej in tudi tebe ovija s svojo prijetno mehkobo. Nehote se mu udaš. In tvoje srce poje skladno s piščalmi na visokem koru, od koder se razlivajo valovi godbe čez vernike. Krist se je rodil! Ne Kristus rimskokatoliške cerkve, marveč Krist za vse ljudi. Krist-človek. človek-značaj. V padec je postavljen vsem hinavcem, v j vstajenje pravovernim! Sveta noč, bla-; žena noč... Prazniki so. Božični prazniki. Dnevi | notranje ubranosti, svečanega razpolo-| ženja, duševnega ugodja. Za njimi pri-i de zopet vsakdanje življenje. Borba za kruh. Upiranje mrazu. Iskanje človeka med ljudmi. Človek bi obupal, če ne bi imel božiča. Ne cerkvenega božiča: božiča vseobče nade v prihodnjost, v za dovoljnost, v srečo, v mir. M. Pura „Za božič kupim purico! Pomisli: par starih cunj mu dam, in pura bo v hiši. Ali ni to ugodno? Za božič jo bomo po-redili in obirali boste belo in črno meso, da bo veselje. Sosedovi jo že imajo, in tudi jaz jo hočem —". Ni mi pustila do besede; jaz sem le skomignil z rameni in po plohi prepričevanj sem pripomnil, da jo Bosanec nasamari, če ne bo dovolj oprezna. Teden dni pred božičem sta sklepala kupčijo, namreč kupec-žena moja in brkin, Bosanec lokavi, kot prodajalec. Zena je vrgla na mizo še prav čeden moj telovnik, sinovo pelerino, ki je šla že zdavnaj v penzijon, in priložila lepo zravnano rjavo ruto. Spogledali smo se. „Nemojte; to je premalo," je zajav-kal Bosanec in stisnil belo purico pod pazduho, da je žalsotno zakijavkala. Zena »e je vsa odločena okrenila, izginila v spalnico in se povrnila s kupom obleke. Navrgla je še ene hlače, še eno suknjo, par starih škarpov. „PremaIo!" je zopet zajavkal Bosanec in žena je dodala star klobuk, eno otroško krilo in — „Še mojo uniformo dodaj in salonsko suknjo! Celo posteljo priloži, saj spiva lahko na eni! čaj, grem h Balkanu, da bo lažje odpeljal!" Jezen sem odšel in ju pustil, da sta nemotena barantala. Ko sem se opoldne vrnil, je bila spalnica napol prazna, družina pa vsa srečna. „Pulu, pulu, kav, kav!" se je razk> račila pred menoj mala Beka, ki sicer vedno veka in je tleskala z ročicami. „Mica, kar prinesi jo! Cmoki so se že shladili; ti jo kar nažokaj, da oo bolj tolsta," se je muzala žena. Mica je prinesla puro in jo pričela takoj daviti s koruznimi cmoki. Pura je goltala, dekla jo je masirala po goltancu, odpirala ji kljun in zalivala jo je, da je šlo lažje „dol". Tako se je pitanje vršilo že tri dni, vsak dan trikrat, vse po redu in lepo nam v zabavo, puri pa v grozo in strah. Naša Mica, majhno, čokato in krepko dekle, jo je pitala kar stoje: stisnila jo jc med noge, nategnila je živali kljmi pokonci in z levico je odpirala, z desnico je potiskala. Pura je včasih zacepetala in tedaj je Mica vzkliknila: „Daj no, še čevlje mi boš raztrgala, onega! Saj bo kmalu polna štula; potrpi!" Kadar je bila „štula" ali „krof" nabasan, je klonilo živali osinelo obličje... Predvčerajnjim zajtrkujem posneto mleko. Jaz pijem za zajtrek vedno mleko. Verujte, mleko pospešuje prebavo, osobito, če je posneto in veliko bolj kot, če ima smetanico. Bolje kot nič! Tako trdita žena in Mica, ki spravljata smetano v poseben lonček. Sem že podvomil opetovano, pa kaj vemo mi moški! Torej pijem mleko, Mica pa drži puro med nogami in stoje. Pitala jo je z namočeno koruzo, kajti cmokov je ne-dostalo že davi. „Pa čemu ne sedeš?" sem pobaral Mico. „Sedeč bi jo pitala vsaj lažje!" „Je nerodno," je odgovorila sramežljivo. „Ti živavka, lej, vse čevlje mi raztrgaš! Potrpi, da bo štula polna," jt mirila cepetajočo puro. Toda purica se ni pomirila. Mica ji je vlila vode v zevajoče požiralo in ji zopet nasula žoltih, svetlih kroglic. Prišla je žena v kuhinjo. „Zakaj ne sede Mica?" sem karal ženo. „Glej, prav res: vse čevlje ji bo raztrgala. V moj čevelj naj vtakne njene kremplje, p2 bode." I, saj veš, da noče, ker jo je sram, to šemo;" in proti Mici: „Kaj pa počneš, saj bo pura gagnila!" In jedva, da sem se ozrl na Micino gosposko kratko krilo in se domislil njene golote vobče, že je dekla spustila mučenico iz klešč. Pura, vsa osinela in s široko odprtim kljunom je omahnila naspred in na „štulo". „Zapitala sem jo!" je veknila Mica in si zakrila zardelo lice. „Ješ, ješ, zadušila se bo!" je zakričala žena in je popadla počepajočo puro. Beka v vek, jaz pa v smeh. Ena tri! je zdirjala žena s puro „gori" po svet. Zalibože, jaz se resnosti situacije nisem zavedal prav nič. Tolažil sem jokajočo Beko in prste grizočo Mico, češ, malo preveč si ji nasula v štulo; zdaj pa prežvekuje živavka. Minilo je dolgih pet minut, pa stopi v kuhinjo žena s stojičnim mirom na licih in s puro — brez glave v rokah. Jaz vznak, Mica v kot „V sapnik si ji zatlačila koruzo!" je izpregovorila kot iz groba mrka žena. „In da bo lažje dihala, ste ji odbili glavo," sem pristavil še nižje jaz. „Pula, kav, kav!" je tlesknila v roke Beka in prekinila grobno tišino pred nevihto... 2alosten je božič brez pure! Molkov Tone A. Joža Bekš: Na peti svefci večer po ujedinjenju — Kaščo, skedenj, hlev smo obhodili in mrmrali z glasom vdanim, tajno upajočim; hrame bele vse smo prepojiR z dimom božjim, sladko vonjajolim, s sveto roso kote vse oblili, aR-- V mralnem kota mrzla je gorica. Ni v njej žive, sladke trte. Bele med pastirje ovce posejane — brez življenja — vzdolž, polez gorice; in tam v hleva z Jožefom Devica si zastira z roko nema lica. Da so roke naše brez krivice, bratje, luči bi nocoj žarele okrog jaslic; da nam razorane niso naše duše od zavisti, hrami vse bolj bili bi nam tisti; da nam, sestre, B r atol j ub j e zvesto z Odpuščanjem bi vse pobratilo — o, kako bi Betlehem nam mesto gori v kotu vsem se nasmehnilo; da Ljubezni vrata so odprta dčmov naših z gostoljubno silo, sredi zime bi zorela trta, ovcam mrzla kri bi se ogrela in pastir ci bi kramljali z njimi — in Devici lica bi zardela, sredi cvetja, a v ledeni zimi sklanjajoči se nad Sin-božičem, toda, toda-- Škoda, škoda] Zmenjeni smo vsi s hudičem in zato še pusta je gorica. Ni v njej žive, sladke trte. Bele med pastirje ovce posejane — brez življenja — vzdolž, polez gorice; in tam v hleva z Jožefom Devica si zastira z roko nema lica. Orde vsepovsod zijajo rane, danes še kol vleraj so skelele —, mrak nizkotna čela nam objema, kie ti zlata zvezda Betlehema?. Španska pripovedka Star in blag Španski kralj se je podal na izprehod. Sreča ga sv. Jakob, zaščitnik španske dežele. Kralj poprosi svetnika, da izkaže Španiji svojo posebno milost. Dobri patron odvme: »Izreči, kralj, svojo željo!* »Izprosi nam milo podnebje!* »Naj ti bo!» »Plodna leta, obilo žita, olja in vina!* »Zgodilo se bo!* »Hrabre sinove, lepe hčere!* »Da, da, eeveda!* »Dobro vlado!* »Ne, ne, ne! In nikdar nikoli! Ako Španija dobi še dobro vlado, nam vsi angelci z nebes pobegnejo vanjo!* Tako je še danes. Lepa, prekrasna je Španija, a vanjo se doslej ni zatekel še noben nebeški krilatec. Božično drevesce Sv. Miklavž postaja vedno bolj praznik kmetiškun, Božič s svojim drevesceni pa praznik mestnim otrokom. Ker pa je naše meščanstvo večinoma izšlo iz slojev na kmetih, imajo mestni otroci večinoma dva praznika, Miklavža in Božič. To je za roditelje dokaj draga zabava, zato se sklepajo z otroki pametni kompromisi. Za Miklavža dobiva mestna mladina navadno le nekaj malenkosti, a tem več pod božično drevesce. V nekaterih rodbinah pa je uveden nasprotni običaj. Jaslice izginjajo iz mestnega življenja bolj in bolj. Vendar, kjer so v hiši dečki, si delajo jaslice sami, izrezujejo pastirce, ovace, kralje, hlevček ter sv. družino, grade iz mahu hribček, nasujejo z drobnim peskom pota, pritrdijo z žico visoko plavajočo repaiico in prižgo za prisojnim papirjem večno lučico, £ daje mistično razsvetljavo. Marsikje delajo nakit za božično drevesce roditelji sami na skrivaj, da presenetijo malo deco. Marsikje pa si otroci skupaj z roditelji okrase drevesce s papirnimi verižicami in pisanimi svečkami Roditelji napečejo keksov in celo bonbonov, otroci pa jih obešajo sami na vejice. Poezije je morda manje, a veselja sc več. Ker končno Jezusček res ne utegne več sam pripravljati vseh drevesc in ima dovolj dela, da pravočasno raznese d? rove. Tudi za božično drevo se moda spreminja. Včasih se je zdelo najlepše drevesce v eni barvi, čisto belo, čisto rdeče, čisto modro, čisto zeleno. Letos je modno pisano božično drevo. Pisane figurice (postreščkov, kmetov, kmetic, dimnikarjev, kraljev, otrok, dam, punčk, raznih ptičev in živali) so dandanes posebno modne na božičnih drevescih. Zdi se, da hočejo ljudje prestaviti jaslice na božične smrečice in jelke. Tudi figurice iz volne in blaga (baletke, Turke, zamorce, pajace) obešajo in posajajo letos na drevesca poleg svečk, papirnih verig, zlatih in srebrnih niti, orehov in lešnikov, snežnih kep, češarkov. primerno pozlačenih ali s kredo pobeljenih. Najbogatejši otroci imajo na božičnih drevescih majcene žarnice za električno luč, svetla prosojna jabolka, hruške, polmesece in zvezde iz bisernega stekla, ledene sveče iz stekla L dr. Dvomimo pa, ali napravljajo ta razkošno in rafinirano z vso mogočo tehniko oicrašena drevesca otrokom toliko iskrenega veselja, kakor skromna božična drevesca po srednjih in malih meščanskih obiteljih. Revež je vsakega daru vesel, bogataš pa je razvajen in blaziran; zato mu ne na-pravlja radosti nobena reč več. Vse ima. zato nima želja. Zato je Božič v istim praznik, ki prinaša največ radosti pc skromnih meščanskih domovih. Ženska Ženska je sfinga brez skrivnosti. O, da bi bila vsaka vsaj samo to! Samo na en način more ženska Iz-preobrniti moža: da ga tako temeljito zdolgočasi, da izgubi veselje do življenja in gre iz obupa k drugi ženski Ideal ženske. Ideal ženske je: lepa kakor solnce in zabita kakor noč. Pametne imajo sive oči in pretanka meča. Človek, ki bi rad delal, a ne more dobiti dela, je morda najžclostneiša prikazen, ki nam jo postavlja pred oči neenakost sreče pod solncem. T. Carlyle. /. E. Rubin: Božična zgodba V predmestni gostilni pri „Zeleni raci", se je zgodilo par tednov pred božičem nekaj nenavadnega. Začela je tja zahajati dama, o kateri je bilo težko reči, kaj da je. Vsa njena zunanjost je bila prijetna in vabljiva, okoli vratu je nosila črno boo in iz vsega se je dalo sklepati, da je tujka, ki se je zadnji čas naselila v mestu. Prihajala je v gostilno vedno sama in ni govorila z nikomer. Sedla je k samotni mizi, naročila obed, snedla, plačala in odšla. To je začelo zanimati pred vsem one stalne goste, ki so zahajali v gostilno že več let in niso bili navajeni na boljše goste. Gostilni-čarka sama se je začudila, kako je ta dama zašla v predmestno krčmo, ko bi po svoji zunanjosti spadala v boljšo restavracijo. Pri „Zeleni raci" so se namreč poleg nekaterih stalnih gostov ustavljali samo kmetje, ki so prihajali ob tržnih dneh v mesto in so imeli tu svojo stalno gostilno. Pojav samotne dame je bil zagoneten zlasti za tri stare goste, ki so imeli svojo stalno mizo v kotu pri peči. Zahajali so tja že dolgo vrsto let in so bili tako udomačeni, da so takoj zapazili vsako najmanjšo izpremembo. Za nje se namreč že dolgo ni nič na svetu izpremeni-lo. Zjutraj so vstajali iz svojih-samskih castelL odšli so vsak v svoj urad, opol- dne so prišli k „Zeleni raci", vrnili so se v urad in iz urada zopet k „Zeleni raci". Tako so pretekla leta, oni pa so posedali večer za večerom v oblakih dima, ki so se valili okoli peči pod nizkimi oboki po zatohli sobi. Niti opazili niso, da so se postarali. Izpremembe v zunanjem svetu so bile zanje edini dogodki, ki so jim nudili primerno snov za večerne razgovore. In zdaj naenkrat ta dama. Pomežiknili so si in stisnili glave: „časi, časi! Bog ve, odkod ]o je prineslo. Težko je danes za kruh." „Mnogo je gosposke beračije," je za-mrmral drugi, „vsak človek ima svojo povest." „Ali pa je ena iz tistih," je pošepetal tretji, pogladil brke, in skoraj mu je bilo žal za besedo. Toda beseda je padla in vsi trije so premišljevali o nji „Kaj bi sodili! Vsak človek je zase odgovoren, lahko bi ji delali krivico." čez nekaj dni so se jo privadili in zdelo bi se jim bilo skoraj čudno, če bi ne bila prišla več. Ne samo čudno, ampak skoraj škoda, kajti vse je bilo nekako drugače, odkar se je bila pojavila v teh zapuščenih prostorih. „čisto poštena ženska je, meni verje-mita," je govoril gospod kontrolor, gotovo ima kje kako malo službo in treba je varčevati." „Ali pa živi od svojega denarja, in danes, pri tej draginji..." je menil drugi- „Da, da, poštenemu človeku je danes težko živeti; če bi bilo drugače, ne bi je bilo. Treba zahajati sem: kavalirji, kavarne, avtomobili, kaj..." Tako se je bližal božič in komaj so zapazili, da je že pred durmi. Navadno so ga obhajali skupaj pri svoji stalni mizi in so si zato privoščili kuhanega vina; tolažili so se s tem, da je večer enak večeru in da prav za prav ni med prazniki in drugimi dnevi nikake razlike. Za otroke je mogoče to potrebno, a sicer: kaj bi za stare ljudi .. Govorili so tako, a vendar so nekje globoko v srcu čutili, da ni res... Zato se je kontrolor že prejšnje leto zaklel, da ne bo obhajal božiča več sam v gostilni,- pa naj se zgodi, karkoli hoče; tudi pisar suhotnež je rekel, da pojde za praznike na deželo k svojim sorodnikom, kajti na sveti večer je v gostilni dolgočasno in človek nehote občuti zapuščenost in samoto. In res se je zgodilo, da je bil kontrolor povabljen na večerjo pri mladem uradniku, ki se je bil to leto oženil, in pisar se je pripravljal na odhod... Tako je spoznal tretji družabnik stalne mize v kotu pri peči, poslovodja 2o-gar, da bo sedel o praznikih sam v gostilni in je premišljeval o svoji žalostni usodi; kajti kakorkoli je premislil, ni našel ne sorodnika ne znanca, ki bi pri njem praznoval sveti večer. »Zgodi se tako nehote" je mislil sam pri sebi. V mladih letih je prišel z dežele v mesto, vstopil je v službo v trgovini in potem so tekla leta kakor da ne hranijo zanj nikakega novega dogodka; bil je sicer dober človek, prihranil si je nekaj denarja in je imel svojo stalno službo. Mislil je včasih na ženitev, pa ni srečal v življenju žene, ki bi bila taka, kakor si jo je on predstavljal; morebiti jo je srečal, pa je šel mimo in tako je zamudil vse. Sedaj mu je bilo že precej nad štirideset let in zdelo se mu je, da je prepozno. Dama, ki se je pojavila zadnje čase v gostilni, je takoj prvi dan vzbudila njegovo pozornost Toda skrival je svoje zanimanje pred tovarišema, ker ni hotel biti smešen. Zato je govoril o nji manj, nego ona dva; mislil pa je na skrivnem na neznanko več, nego je sam sebi priznal. Zdelo se mu je, da jo je celo nekaj dni prej srečal na ulici in da ga je mimogrede pogledala. Toda to je bila mogoče pomota, kajti on se že dolgo ni zanimal za ženske na ulici. Sicer pa Bog vedi, kdo in od kod je prišla... Tudi zadnji dan pred božičem je prišla k obedu. Gospodje so sedeli sami v svojem kotu in nehote se je med njimi pojavilo vprašanje: „Kam pojde ona na večer?" Toda kdo bi spraševal po skrivnostih! — Saj se niso z njo seznanili in so io le pri 'prihodu in odhodu površno pozdrav- I ljali. Po obedu sta se kontrolor in pisar poslovila, želela sta vesele praznike in od-| šla. Gospod poslovodja je ostal sam in ie 'nemirno sedel v kotu. Naenkrat se mu je zdelo, da ie ta kot pri peči zastarel ' in zaprašen in on sam se je v njem postaral in zabubil, da komaj samega sebe še pozna. Ali je to življenje? Ali niso bila izgubljena vsa ta leta, kar jih jc preživel tu v samoti in zapuščenosti? Ali ni zamudil sreče, ki je šla morebiti mimo? Dama je sedela pri svoji mizi. Ozrla se je nanj in za trenutek so se vjele njune oči. Zdelo se mu je, da mu je hotela nekaj povedati. Toda kaj? Nekaj dobrega, prosečega, toplega, ljubeznivega jf bilo v tistem pogledu. Skoraj se mu y. zdelo, da bi vstal in bi šel k nji in bi se razgovoril. Pa kaj bi delal neumnosti? Dama je plačala, vstala in odšla. Pri vratih je molče pokima!a v pozdrav i'i je izginila. Tudi on je odšel. Šel je p-: ulicah z nekako negotovostjo, kakor d« je prišlo nekaj popolnoma novega v njegovo srce. Po ulicah je bilo živahno; vs: je hitelo sem ter tja po prodajalna? vsak je nosil s seboj pakete in darove, vse se je pripravi j?'o na nekaj radost nega, veselega. Vrnil se je v svojo trgovino na delo. Toda ure so bile dane~ dolge in težke. Zakai moti človeka orj &$&%"!UPUUUUU )'%&$%#$%)&)%*'' !!"!!'($#&!! "!!! ))*""! ! ! Razkoraceni Mussolini Čudne zgodbe se pripovedujejo o italijanskem državnem poglavarju. Pa poklicu učitelj je postal najprej socialist. Potem anarhist. Potem nacionalist. Končno fašist. In prav na koncu italijanski ministrski predsednik. Pred menoj je razprostrt ilustriran list, ki predočuje posnetek Mussolinija na londonski konferenci. Izgleda, da je Mussolini energičen, mogočen gospod. Stoji sicer v ozadju prostora, kjer se je dal fotografirati, a to ga ne moti, da bi tam, kjer se uporablja moč, ne stal v ospredju. Njegova pozitura je pozitura diktatorja. Pesti drži skrčene, z nogami pa se je raz-koračil. Poleg njega pa ponižno stoji in čaka na povelje eden od onih izbrancev, ki strašijo svet s črnimi srajcami. Pomislil sem nekoliko, čemu se je Mussolini prav za prav razkoračil? Ali je menil, da mora baš v tej pozi-turi priti pred oči kakega Jugoslovana? Ali pa je hotel razkoračen šc bolj nego do sedaj oplašiti našega zunanjega ministra in našo vojsko? Ej, ministra bi sicer menda lahko ostra-šil, z vojsko pa bi šlo že bolj težko. Jugoslovanska vojska se namreč ne korači, ona rajši — kadar in če treba — strelja. Ampak čisto mogoče je, da se Je Mussolini pred tistim fotografom v Londonu razkoračil zaradi naše javnosti Ta je namreč nekoliko preveč hladna, premalo odločna, kadar se praznujejo obletnice rapallske pogodbe. Upravičeno mislim torej na to, da je Mussolini imel njo pred seboj, ko je londonskemu fotografu dovolil milostni posnetek svojega blagega in milosrčnega obraza. Na koncu pa je Mussolini vendarle imel prav. Nastopil je kot učitelj, ki želi tudi našemu narodu dobro. Povedati mu je hotel, da je proti Mus-soliniju treba postaviti Mussolinija, ne pa kakega preživelega nergača, ki ministrira v cerkvi samo zato, ker so mu tam vsi koti in vse smeti znane. V tem oziru bodi Mussoliniju hvala! Ravnali se bomo po njegovem zgledu. In upamo, da si bomo f tem koristili. Mentor. Kako so pokopavala kralje pred 3000 leti Ogromen zaklad v faraonski grobnici Zgodovinarjem in arheologom so prinesli zadnji tedni veliko senzacijo: pri Luksorju, ki leži južno od razvalin starodavnega egiptskega mesta Tebe na levem bregu Nila, sta dva Angleža, lord Car-narvon in Mr. Howard Carter, odkrila zaklad, ki daleč prekaša vse, kar se je glede dragocenosti razkrilo v zadnjih letih. Pred šestnajstimi leti sta ta dva Angleža pričela z izkopavanjem na ozemlju „niesta mrtvih" starodavne egiptske prestolnice Tebe, pred sedmimi leti pa j sta začela kopati v sloviti „dolini kra-1 liev". Raziskovalca sta našla marsikaj zanimivega, kar je obogatilo naše znanje o kultu mrtvih v Osrednji državi ter v marsikaterem oziru nudilo važna razkritja glede staroegipstke umetnosti in kulture. Šele v zadnjih tednih pa sta podjetna Angleža našla tudi bogato plačilo za svoj dolgoletni trud. Že davno sta bila izgjbila nado, da bi v popolnoma prekopani „dolini kraljev" mogla najti kaj posebnega. Ko je pred leti znani raziskovalec Daviš razkril še nekoliko kraljevskih grobnic, so bile sko- raj že izčrpane tajnosti one slovite doline. Howard Carter pa je vedno še upal, da pri svojem izkopavanju vendar še naleti na kako kraljevsko grobnico, ki še nedotaknjena počiva v krilu zemlje. Domneve starih domačinov so mu utrjale to nado. Pred kratkim je sedaj Carter res razkril kraljevsko grobnico neizmerne važnosti: grobnico kralja z imenom Tutank-amen, vladarja iz osemnajste dinastije, ki ie vladal od leta 1358. do 1350. pred Knstovim rojstvom. Vlada kraija Tutan-kamena jc znamenita zlasti zarad. tega, ker je v tej dobi bilo odpravljeno starodavno češčenje Solnca, katero je bil re-formistično navdahnjeni kralj Amenho-tep IV. (1390. do 1371.) zopet uvedel. Namesto tega pa je bilo zopet vpostav-Ijeno češčenje božanstva Amon-Ra. Ta-tankamen je bil drugi naslednik kralja Amenhotepa IV. Svojo prestoiico je iz Tel-el-Amarna, kamor se je bil Amen-hotep zatekel zaradi verske upornosti, preložil zopet v Tebe. Camarvcn-Car terjava razkritja nam docela pojasnjujejo to za zgodovino starega Egipta važno dobo. Uspeh Carterjevega izkopavanja je tako dragocen in obsežen, da ga smemo prištevati največjim razkritjem na egipt-skih tleh. ,,Times" in drugi angleški listi objavljajo o teh razkritjih velezanimi-va poročila. Pri izkopavanju so naleteli na zazidana vrata. Petindvajset čevljev dolg hodnik vodi do drugih na enak način zavarovanih notranjih vrat. Na vratih so se našli sledovi, ki utrjujejo domnevanje, da so bila vrata že vdrugič zaprta in zavarovana. Ko so raziskovalci odprli notranja vrata, nudil se jim je nepričakovan prizor. V prvem, dvorani podobnem prostoru, v katerega so vstopili raziskovalci, so zagledali troje krasnih ležišč, pozlačenih in bogato izrezljanih. Na njih počivajo umetniško^ izrezljane, pozlačene, s slonovo kostjo in dragulji vložene postelje, številne skrinje, napolnjene z raznimi dragocenostmi. Ena teh skrinj ima zlat napis, drttga embleme iz podzemeljskega sveta, v tretji se nahajajo vezena kraljevska oblačila. Najdragocenejši predmet tega prostora je prestol kralja Tutankamena. Razen nekaterih izrezljanih in pozlačenih stolov se nahajata tamkaj dva kipa kralja Tutankamena v naravni velikosti Kralj nosi zlato paiico in zlato žezlo. Obraz, noge in roke so skrbno izrezljane, oči iz stekla, lasje posejani z dragulji. Nadalje so našli v tem prostoru štiri vozove, prevlečene na sedežih z leopar-aovo kožuhovino, in več za kralja pripravljenih dragocenih palic; ena od teh iz ebenovega lesa z umetniškim držajem. S stališča kulturne zgodovine posebno zanimivi so glasbeni instrumenti iz zlate bronovine. Izredno lepe so vaze iz alaba-stra s krasnimi risbami, katerih pomen še ni jasen, ter modre egiptske fajanse. Ogromne so množine živil (race, divjačina itd.), ki so jih po starem običaju aa-jali mrtvecem kot popotnico za potovanje v podzemeljski svet. Neizmerne važnosti so v dragoceni skrinji spravljeni papi-rosi. ki bodo, ko se raztolmačijo, nudili zanimive podatke iz one davnopretekfe dobe. V drugem prostoru, ki meji neposredno na prvega, so našli raziskovalci nepopisen nered. Tu leži razno orodje, pozlačene postelje, skrinje, vaze iz alabastra, na-kupičene brez izbire. Nekateri predmeti so dobro ohranjeni, druge je zob časa znatno poškodoval. Našel se je še tretji, skrbno zavarovani prostor. Vhod čuvata dva kraljeva kipa. Skoraj gotovo je ta tretji prostor prava grobnica kralja Tutankamena ln njegove rodbine. Ta prostor se zaenkrat še ne bo odprl, dokler ne bo urejena in spravljena vsebina prvih dveh prostorov. Sledovi dvakratnega zazidanja se dajo tolmačiti pač le tako, da so vdrli tatovi v to kraljevsko grobnico. V dobi dvajsete dinastiie so tatovi plenili zlasti drage kovine. Značilno je, da med najdenimi predmeti ni takih iz masivnega zlata. Vendar je bila grobnica pravočasno zopet zazidana in tako vsaj obvarovana popolnega oropanja. Zaklad, ki se je našel pri Luksorju, je izrednega pomena za znanost in vrednost njegova je tolika, da sta se lord Caraar-von in Howard Carter odločila, da začasno ustavita nadaljnja dela, dokler se potrebno ne ukrene glede shranitve in ken-serviranja najdenih dragocenosti. Najdi- [r5Ce se Vo primerno ofizidalo in inžB egipt- ska vlada je potrebno ukrenila za varnost dragocenih najdenin. Nerešeno je še vprašanje, komu naj pripadejo te dragocenosti Lastninsko pravico do izkopanih predmetov ima brezdvomno egiptska vlada. Po starem običaju pa je doslej pri vseh na egiptovskih tleh najdenih izkop-ninah pripadla le polovica državnemu muzeju v Kairi, polovica pa onemu, ki jih je našel. V Angliji upajo, da dobi lord Car-narvoa za svoje dolgoletno delo primeren del v kraljevi grobnici najdenega zaklada. Med egiptologi so najdene arheološke dragocenosti bile povod zanimivi diskusiji. Lord Carnarvoa prepričevalno trdi, da gre tu v resnici za groonico kralja Tutankamena, ker se je našel ne le pečat kraljevskega ,,mesta mrtvih", obstoječ iz devetih v tri vrste postavljenih ujetnikov s šakalom na vrhu, marveč tudi znak Tu-tankamonov. Francoski egiptolog abbč Driotton ne izreka končne sodbe, dokler se ne odpre tudi tretji oddelek grobnice. To pa se bo moglo zgoditi šele tekom meseca februarja prihodnjega leta, kajti z najdenimi dragocenostmi, ki so v teku treh tisočletij vendarle precej trpele, se mora zelo previdno ravnati. Potrebni so v to gotovi kemični preparati, ki se morajo prej preizkusiti. Tudi fotografiranje, nadaljnja naloga, ui ravno lahka stvar, ker se mora urediti šele potrebna električna razsvetljava. Posebno pozornost vzbujajo najdeni papirosL Dr. Alan Gardiner, kateremu je poverjeno filolegično delo, smatra za verjetno, da se bo v tretjem oddelku našla tudi mrtvaška knjiga, "zbirka obredov za počaščenje in za blagor tamkaj pokopanih veljakov." Iz najdenih papirosov se bodo morda dali ugotoviti vnanji dogodki, ki so dali povcd.zakaj se je zopet upostavil kult Aniona. Razkritje grobnice faraonov pa utegne biti tudi velike važnosti za presojo kulturne vzajemnosti starodavnih narodov. V palači Amenhotepa IV., tasta Tutank-amenovega, v El-Amarni so našli, kakor poroča A. I. U'ace, vodja angleških izkopavanj pri Mvkenah, preostanke my-kenskih 'lončarskih izdelkov. Ako se najdejo v sedaj razkriti grobnici rokodelski izdelki, ki bi odgovarjali stopnji mvkenske kulture, bi bilo to pomembno za poznavanje s homersko Trojo istočasne dobe 1700. do 1000 pred Kri-stovim rojstvom ter za odnosa;e med Grško in Egiptom v tej dobi. Maltatuii-1. K.: Spoštuj očeta in mater! Nekoč se je rodil ptvI otrok. Mati je bila vsa blažena, tudi oče je gledal na otroka z resnično ljubeznijo. »Toda, Genij, pevei ml, ali ostane vedno tako majhen,* je vprašala mati. — «01ej, niti sama ne vem, če bi si tega želela. Rada b! videla, da postane velik mož, toda zopet bi mi bilo žal, če bi se izpremenll ln bi ga ne mogla več pesto-vati ter dolitl.» »Tvoje dete postane mož,» Je odgovoril Genij. »Večno ga ne boš mogla dojiti, ne pestovati.» «0, Genij, kaj me zapusti meje dete? Ko bo znalo tekati, ali me zapusti? Kaj r.al storim, da me ne zapusti?* »Llubl ga!* Ji je odgovoril Oerdj, »ln nikdaT ne pojde cd tebe.* Tako se je zgodilo in je ostalo dolgo časa. Toda pozneje se je rodilo mnogo otrok ln mnogim staršem Je bilo težko ljubiti vse otroke. Zdaj pa so ljudje ustvarili zapoved, ki naj bi nadomestovala ljubezen, zaradi katere je tako mnogo zapovedi na svetu. Mnogo lažje je dajati zapovedi kot pa ljubezen. Spoštuj očeta ln mater! Želite spoznati dvoje otrok, vaši deci enakih' Naročite knjigo: «BOB IN TEDI,» povest dveh neugnancev Priredil Ivo ŠoriL Cena 10 Din. Tiskovna zadruga v LJubljani. Povratek valSta Stari in starejši plesalci bo zopet der bre volje. Saj hpdo zopet lahko plesali Sedaj so morali le oddaleč gledati, kako se mladi plesalci čudno zverajo, sujejo s kolki, brcajo in se vedejo kot božjastni nesramneži, a čisto resno izjavljajo, da plešejo. Hoda raznih kanibafekih plesov je minila, in valček jo zopet na dnevnem redu. Iz New-Yorka so že naznanjali prihod »kamelskega koraka* in »konguruj-skega trotta*. Toda ni ju. Toda dnepel jo tudi nov tango, krotkejši, elegantnejši in ima nove figure. Foitrott eo ne bo plesal več po melodijah valčkov, nego po lastnih. Glavni ples pa bo vendarle zopet valček. Na Dunaju se zopet uče valček plesati, a ne prerivati s 9, nego vrteti, ne skakati, nego plavati. Po starem, lepem načinu tistih dni, ko je vladal Johann Strauss, kralj dunajskega valčlLa. Svet se je cinizma preobjedel in si želi nazaj sentimentalnosti. Zato bodo vnovič napolnile plesne dvorane nekdanje in nove valčkove melodije, sladke, otožne, a takoj razburljivo čuvstveno, vrtoglavo zaljubljene in poredno vesele. Valčki se vračajo, a ne tudi Btari časi naivne brezskrbnoeti in razkošne radosti. Doba je za plesalke in plesalce predraga, da bi mogla biti iskreno vesela. Nova obleka požre danes celo premoženje. Ce nisi bogataš, si fraka no kupiš; čo nisi žena ali hči srečnega valutnika, plesne toalete ne zmagaš. Zato bodo letošnji plesi pač le za redke izbrance in izbranke. 03tal: ostanejo doma in si zaplešejo valček ob klavirju. Zobna ščetka Neki nemški profesor je napisal zgodovino čšetke ali krtačico za zobe. Trdi, da eo jo izumili Kitajci, ki se jim ima svet zahvaliti za tolikero pomočkov omikanega življenja. Kitajci so izumili baje papir, dežnike, solnčnike, uživanje čaja in opija, zobno ščetko pa 1. 1498. Victor Aubertin pripoveduje, da so si stari Rimljani snažili zobe z mišjim blatom. Tako piše baje Piinij starejši v svojem naravoslovju. Umivali so si zobe z vodo in svetlin vinom. Tcda vino se je moralo seveda izpljuniti, ne požreti. Tudi z drobno sipo in trdnim blagom so si pilili zobe. Končno so prišli Kitajci in še dolgo za njimi Evropejci z raznimi zobnimi sredstvi. Kdo ima najlepše zobe. Menda zamorci. Ali ne poznajo zobnih ščetk niti modernih higijenskih sredstev. Amerikanci pa si baje svoje zobe snažijo neprestano, a zato jih največkrat bole zobje. Nikjer ni toliko zobozdravnikov kakor v Ameriki. Vzrok seveda ni ščetka, nego ga je pač treba iskati drugje. A kje? — Jasno je, da si mora vsak kulturen človek vsak dan Izmivatl in g ščetko drgniti zobe. Tudi gTgrati je potrebno. Nekaj strašnega je, opazovati, kolikerim »finim* damam in »elegantnim* gospodom neznosno diši iz ust in grla. Zlasti ako imajo še navado, da lezejo neprestano za f"i-oj. dasi se jim umikaš. Ali če te dr; ?umb in kašljajo in kihajo vate. Za:. bi bila krtačka umestna. A po C,,' nosu: Konec evnuhov Poročajo, da so Turki p zadnjem prevratu evnuhe odpravili Govori se, da je evropska kultura premagala crijentalsko srednjeveško baibarstvo, ki je bilo dolga tisočletja v navadi. Evnuštvo pa je starejše kakor Turčija in celo starejše kakor islam. Že Hercdot pripoveduje, da so imeli kralji starih Perzcv na dvorih evnuhe kot stražarje svojih žen. Bizan-tinci in Rimljani so' imeli evnuhe in Grki so prodajali in kupovali evnuhe. Celo na i korih nekdanjih papeških kapel so imeli evnuhe dečke, ki so peli sopran namesto žensk. Ženske namreč niso še smele na . kore. Koncil nicejski in papež Gregor XIV. pa sta te evnuhe prepovedala, toda od-i pravila jih nista. Sploh so evnuhe vedno i odpravljali le na papirju, v istini pa so | jih ohranili Turki do zadnje dobe. Razni -•nftatrf so emufte odstranili Iz p*la6Š. 'a drugi so jih znova uvajali Evnuhi kol stražarji zvestobe sultanskih in drugih najvišjih žen so često sami nastavljali rogove svojim gospodom. Kajti trdi se, da evnuh res ne more postati oče, toda mož ie vendarle. To pa je ženskam še najljubše. Tudi Kitajci so imeli že pred tremi tisočletji evnuhe, ki niso bib le stražarji haremov, nego tudi politiki in vplivni, celo zelo mogočni državniki Na Kitajskem so smeli imeti evnuhe le cesar in princi. V Pekingu jih je bilo končno več tisoč. Njih poglavar je imel dostojanstvo mandarina. Največji vpliv je imelo evnuštvo v Turčiji. zlasti v Carigradu. Kisiar-aga (=aga deklet) ali Veliki evnuh je bil najvažnejša dvorska šarža; stal je v činu velikega vezirja, sultanovega namestnika v Egiptu ter najvišjega verskega poglavarja. Včasih so evnuhi postali celo vezirji in veliki vezirji, vicesultani ter zelo hrabri vojskovodje. Nekateri so brili do 100 let stari, večina ne manje od 60 do 80 let. Is kislaraga Bešir sredi 18. veka je imel 28 let. Bil je zamorec ter jc bil vladar nad sultanom, haremom, dvorom in vso državo. Znal je pisati in črtati, baje je bil tudi pesnik. Ker pa se je predrznil, nastopiti celo proti duhovščini, so ga umorili Vsi kislarage so umrli silno bogati ter so ostavljali sultanom teške milijone. Zaradi kislarag, ki so imeli preveliko meč v politiki in na dvoru, so se na Turškem dogajati upori, umori in cele revo luciie. Navadno je s padcem in nasilno smrtjo sultana p?del ali bil umorjen tudi kislaraga. Evnuhi so bili ljubosumni drug na drugega ter so morili sultanske ženske. Značilno je, da ljubijo evnuhi drago kamenje, krasne, pisane obleke, da se radi bavijo z ženskimi ročnimi deli, pletejo in šivajo, ljubijo cvetice in si dajejo p^ ciične priimke. 1 ~— To in 0110 X Lordova raztresenost. Lord Stra- iterj- sicer ni posebna zgodovinska veli-| čina, toda prav odlično ulogo igra njegovo ime v anekdotah o raztresenostL 1 Bil je nekoč v angleškem zunanjem ml-! nistrstvu na čajanki. Ob razstanku je vse ! prisotne goste povabil za naslednji dan k ! sebi na večerjo. Rekel je in že pozabil, i Drugi večer se je v njegovi hiši zbralo nad 70 lačnih povabljencev. Pripravljeno ! seveda ni bilo ničesar in lorda samega ni ] bilo doma, ker je odšel v klub. Gostje so ;se lepo povrnili, od koder so prišli; nji-; hovo razpoloženje seveda ni bilo enako 'posmehovanju prijateljev, katerim so povabljeni nepovabljene! povedali svole razočaranje. Sicer pa ic lord Stratery zelo rad prirejal pojedine in se Je povsod rad hvalil s svojim izvrstnim kuharjem. A zgodilo se mu je prav lahko, da je v svoji raztresenosti pozabil aH obeduje doma, 'ali v tuji hiši. Nekoč ga je povabila na obed lady Adlan. Lord nekako ni Imel pravega teka in naenkrat se obrne k svoji gostiteljici In pravi: »Ah, draga moja !ady, prav gotovo Vas prosim oproščenja za to strašno kosilo. Vrag vedi, kaj je danes z mojim kuharjem. 2e dolgo ne pomnim, da bi me kdaj z jedrn! tako blamiral, kakor baš danes, ko ste Vi pri meni, draga lady...» X Rekord plesalca. Neki londonski plesni učitelj je dosegel rekord posebne vrste. V dobi zimske sezone 1521.—22. je namreč plesal 11.000 plesov, in sicer z 820 plesalkami na 617 plesnih večerih. Učil je plesati 230.000 ljudi, fungiral kot sodnik na 28 plesnih turnirjih in dobil 132 nagrad ter 164 diplom. X Redka statistika. Neki švicarski 1 zdravnik je izdelal prav originalno statistiko. On je namreč zelo pazljivo štel korake, ki jih je napravil v teku enega leta. Število teh korakov znaša kolosal-no vsotico 6,750.000. Isti švicarski zdravnik je tudi izračunal, da napravi plesalec, ki pleše od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj, 55.000 korakov, če bi ta plesalec v Istem tempu neprestano hodil, bi prepotoval -10 kilometrov. Ta statistika je res prav originalna, kajti težko si je misliti človeka, ki bi hodil in pri tem i štel svoje korake od 1 do 6,750.000. delu ena in ista misel? Zakaj se mu i?oče danes ven na ulico, da bi gledal življenje? Ali prav za prav, zakaj hoče na ulico? Da bi videl njo? Kje bi jo videl? Bog ve, kje hodi! Zakaj ni opoldne stopil k nji in se pogovoril?... Končno je padel mrak; luči so zaža-rele po trgovini in po ulicah. In tam po oknih se je žarela posebna svetloba, ki ni vsakdanja. To je odblesk božičnega večera. Tam prebivajo srečni ljudje, ki se zbirajo okrog božičnega drevesca. Tam je življenje, ki se lesketa danes v neki višji sreči, ki hrepene po nji tudi oni, ki vanjo ne verujejo. Pozno zvečer je zapuščal gospod poslovodja svojo pisarno in je odšel po ulicah. Mesto se je pomirilo in čudno sveta tišina je plavala nad hišami ob razsvetljenih oknih vse tja do visokih milijonov zvezd. Le tu in tam je še hitel pozni popotnik na svoj dom. Odšel je po svoji stalni poti proti gostilni z neprijetno mislijo v srcu: „In celo danes ni druge poti! Celo onadva sta se rešila, jaz pa hodim tako..." In je gledal po razsvetljenih oknih na :beh straneh ulice: „Bog ve, morebiti ne prebiva tam po-esod ljubezen, a danes pride trJ?J. ™ pkna in vrata.. Iz podzemskih stanovanj in iz pritličnih hiš so se kazale slabo brleče luči; šel je mimo njih in mislil: „ Morebiti je beda tam za temi okni, a danes pride radost tudi med te ljudi". Tako je prišel do gostilne, zavil je vanjo in sedel na svoje mesto. Po gostilni je še dišalo po kadilu in mize so bile z novimi prti pogrnjene. Sobe so bile prazne, kajti že davno so odšli zadnji kmečki gostje. In kdo bi sicer sedel na ta večer v gostilni, ko si vsak poišče svoj dom! In kdor nima doma, najde zavetje pri prijateljih. Gledal je mrzlo predse, pomislil je na vse in mahnil z roko. Par prezeblih potnikov je vstopilo v prvo sobo. „Nisem sam," je pomislil, „mnogo nas je. Bog ve, kako obhajajo tisoči brez doma svoj sveti večer." Bilo mu je prijetno, da ni bil sam in bil je pripravljen, da bi plačal bogato večerjo vsakemu, ki bi bil prišel b ceste brez denarja. Res je prišel pred vrata berač. Ukazal ga je posaditi v kot in ga pogostiti; bilo mu je pri srcu lažje zaradi te dobrote. Kazalec na uri se je pomikal počasi: odbila je šele osma ura; kje je polnoč ...! Takrat se je zgodilo nekaj, kar je želel in pričakoval, pa si ni upal priznati, da želi in oričakuie. Vatooila ie dama. Sedla je k svoji mizi, snela rokavice, odložila črno boo in naročila večerjo. „Tudi ena," je pomislil in zdela se mu je v tem trenutku tako dobra in blaga. Prižgal si je cigareto, da bi pomotil svoje neumne misli. Po sobi je vladala mučna tišina. Dama je večerjala in zdelo se je, da hoče ostati dalje časa v gostilni. Bilo ji je neprijetno, da je sama in je le zdaj pa zdaj pogledala okrog po tihi sobi. Natančno se je slišalo tiktakanje ure. Gostilničarka je parkrat prišla v sobo, da bi začela pogovor, a beseda je zastajala in odšla je med goste v prvo sobo. Tako je prešel čas in zdelo se je, da hoče dama oditi; ogrnila je črno boo in se obotavljala, kakor da si pomišlja. „Stopi k nji in izpregovori," je velel poslovodji notranji glas in čutil je, kako mu je kri butnila v srce. Toda sedel je mirno in se ni ganil. Dama je plačala račun in odšla. Ozrla se je z žalostnim pogledom na samotno mizo v kotu pri peči in je izginila. Gospod poslovodja je ostrmel. „Ona odhaja? Kam? Zakaj?" Mislil je, da bo počakala, dokler se ji ne bo približal. Oblekel je svoj kožuh in je hitel za njo na ulico. Šla je počasi, kakor da ni nikamor namenjena. Ko je začutila nieaove korake za seboj, se ni ozrla; vedela je, da je cn. Dohitel jo je in še vedno ni vedel, kaj naj stori... Obrnila se je sama in ga pozdravila s prijaznim smehljajem. V tem trenutku se je zgodilo čudo prečudno: podala sta si roke in nista našla besede, da bi se pozdravila. Naenkrat so se zasolzile njene oči, hotela se mu je iztrgati in pobegniti. Toda on jo je zadržal in re-jkel: „Pojdite z menoj, nazaj, zunaj je | mraz!" i „Ne, ne," je odgovorila, „grem z va-! mi, a ne nazaj, ne tja — pojdiva naprej, po ulicah, koder hočete, samo da bova i pod zvezdami." Tako sta šla. Po ulicah sta šla, po ! samotnih, zapuščenih, z razsvetljenimi ! okni ob straneh in naprej skozi drevo- I red in skozi park in govorila sta, kakor da se poznata že dolgo, dolgo — in sia si povedala toliko lepega. Hotela mu je pripovedovati o svojem življenju — toda on jo je objel, kakor omamljen od čudne sreče in obstala sta sredi parka, kakor dve senci, ki sta se iskali in sta se strnili v eno; pogledal ji je v oči in je zagledal v solzah lesketajoče se zvezde, ki so tiho plule nad njima skozi sveto noč... Od tam nekje je prišla vera v srečo in radost in svet okoli se je izpremenil v neskončno pes^n, ki je odmevala od src do neha .,, Ko je drugo leto sedel gospod poslovodja v svoji prijetno zakurjeni sobi poleg svoje lepe žene in je pred njim v kotu stalo božično drevo, je prijel njene roke in jih začel poljubljati: „Ali se spomniš,<: je govoril, „kako je bilo na ta večer?" „Da," je odgovorila ona s smehljajem, „a ti bi me bil pustil oditi, ko bi se ne bila jaz obrnila." „Ne, ne vem, kaj bi bil storil tisti večer," je rekel on, „bil je to tako čuden slučaj." „Ne slučaj, dragi moj," je rekla ona, „jaz sama sem prišla, da te rešim, ker sem vedela, da si sam." „In jaz si nisem upal." „Da, da, taki ste moški, da se sami bojite sreče.. „Ne sreče, ne sreče," je popravljal on, ,,ampak Bog ve, česa. Ženske recimo.. „In ko bi ne bila prišla, bi še danes sedel sam tam v kotu pri peči in jaz b! hodila Bog ve kod..." „Molči, molči," je rekel on in jo pri-vil k sebi. Sedela sta tako in gledala zamišljeno v božično drevo pred seboj.... Zdelo se jima je, da se tam med vejami nekje smehlja njima nasproti lep otroški obraz.,s ■HhK a. SO Mm« Ota. »'—, vsakih udallnllk 6 baaadi I 01«. — Trgotttt aglaai, Mptamh M-trmmUmiv U BO k«*« 5 Oln, »takti) aada!tn|t» • ftaaa« 9 Din. — Pla4a M iapra| (LaJrtta ta« • —— unintin.! Nt .prataala m adjenoria ia. aka la •vriianja prlloteai cnamka n •dgo.or. — stoječa iz tpaloice, jedilr.ice in kuhinje, pri M. Gogalu, mizarju na Bleda. Za pismeni odgovor je priložiti znamko. Perfekten 4477 niltelj Jezikov slovenščine, srbo-hrvaščine in nemščine z jako dobrim znanjem ita ijanščine in francoščine želi poučevati. Sprejme tudi instrukcijo za gimuazijo, oziroma zaposlenje kot korespoa-dent za nekaj ur dnevno, spreten strojepisec in steno-graf. Ponudbe pod »Akademik* na upravo . Okrajni zastopniki ie sprejmejo za sledeča mesta: Kranj, K dovljica, Kamnik, Kočevje, Logatec, Slovenj-gradec, Brežice. Stalna plača in provizija. Ponudbe na Francosko zavarovalno družbo L1 Union, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 (dvorišče). Prodam posestvo z vzornim vinogradom pri Slovenski Bistrici. Vladimir Vošnjak, Ptuj. 4452 50 deinlo 4352 Jadranske banke k K 875.— naprodaj. Ponudbe pod »Delnice* ua upravo »Jutra*. 2fiakovo seme za potice nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova nI. 12. 4301 Upravitelj, zmožen za vodstvo večjega posestva, išče mesta. Ponudbe pod »Upravitelj*, poštnoležeče Split, Dalmacija. 4479 Sprejmem takoj pridno in pošteno prodajalko za moko, ki razume tudi nekoliko knjigovodstva in trgov-Bk« korespondence. Hrana in stauovanje v hiši. — Anton Polane, valičnimiin v Radečah pri Zidanem mostu. 4453 Pošten mladenič *»» i*de službo, po možnosti s stanovanjem, kot siuga pri kakem podjetju v Sloveniji. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro « Vesten* na anončno družbo Aioma Companj, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Tri tisoč kil orehov imam naprodaj, cena po do-govorum, dobava takoj, istotako prodaja jabolka in kupuje vse deželne pridelke. Ivan Jereb, trgovec in posestnik, Dobrava, Gorenja vas. 4i6» Iščem služba 4217 kakoremkoli pač, zmože:i slovenskega, nem kega, italijanskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto bodisi v Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot Bkladiščuik in samcsteu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigovodstva in korespondence. Pismene ponudbe pod »K. p*, na upravo »Jutra*. Zlata Oscega-ura ie proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 4447 Pletene ženske svltarje, šale in drugo zimsko obleko iz domačo in banaške volne po konkurenčni ceni se liobl ali naroči pri Alojziju Lazarju, strojno pletenj8, Žirovnica 35, Gorenjsko. 4235 Kupim 2 do 3 kuhinjske mize, veliko stelažo za posodo, kuhinjsko kredenco, pisarniško omaro, stole, omare za obleko in veliko omaro za perilo. Vse le v najboljšem stanju. Ponudbe na pekarno Jenko, Ljubljana, Gosposvetska cesta, ui: m^ffmmm Velika gostilna «-171 na prometni točki ▼ Savinjski dolini se odda takoj r najem. Pogoje se izve le osebno. Kje pove upravništvo »Jutra*. Bandni ravnatelj, 80 let star, vdovec, ki je živel dalje časa v Pragi in Ee nedavno vrnil v domovino, išče v svrbo ženitve ziian a z inteligentno, 18 do 20 let staro gospodično s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne ali zamenja, pod »Družinsko življenje* na upravo »Jutra*. Objave Glavni knjigovodja lesnega veleindustrijskega podjetja na deželi, 27 let star, s srednješolsko trg. na-obrazbo, neomadeževane preteklosti, prijetne zunanjosti, z večjim prihrankom v gotovini, dobro situiran, strogo soliden, varčen, kremenitega značaja se želi seznaniti v svrho event. kesnejšeže:iitvez enako gospodično, lastnico večjega posestva, spojenega s trgovino, žago ali gostilno. resne ponudbe b sliko pod »Sreča v 1. 1923* na upravo »Jutra*. +464 Stavbne parcele, okrog 800 m' v Spodnji Šiški pri Ljubljani, naprodaj. Pojasnila pri anončni družbi Aioma Companj, Ljubljana. Gospodična osamljena, želi kot božično m novoletno darilce živabne korespondence, 1 inteligentnimi gospodi eventnelno Primorci v svrho seznanja. Dopisi ,Adrijanka' poštnoležeče Celje __mi sssss??? Vinotoč 4441 Otroški vozički, zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: »Tribuna«, tova ne dvoUoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Proda se 4151 Lepa stavbna parcela v mestu se prod* ali da v najem, ker je tudi pripravna za skladišče. Ponudbe pod »Ugodna lega* na upravo »Jutra*. 4351 Stanovanje s hrano ali brez iste išče v Celju gospodična proti dobri plači za 1. ali 15. januar. Gre tudi sostauovati. — Ponudbe pod »Odsotna* na upravo »Jutra«. 4460 nova, elegantna, masivna, po-litirana trešnjeva oprava, ob- Bvs mesečni sobi, lepo meblirani, vsai ena s posebnim vhodom, iščeta za takoj ali pozneje dva brata. Najemnina postranska stvar. Dopise pod šifro »i;ve sobi* na anončno družbo Aioma Compai;y, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. 4350 pri Fridrihu, ustanovljen leta 1856, Ljubljana, Meutm trg 13. Za božične praznike in Novo leto se točijo najboljša dolenjska in štajerska vina. čez ulico K 2-— ceneje. Dobičkonosno 4*4a podjetje, industrija brez konkurence se da takoj v najem, eventueluo se proda raJi preselitve. Pojasnila daje anouena družba Aioma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Avto - delavnica v Mariboru, Tržaška cesta 16, sprejme v popravilo avtomobile, biciklje, motociklje, šivalne in pisalne stroge, se-saljke (pumpe), vsakovrstne dvo- in štiriiaktne motorje na bencin, motorje na nafto, mizarske in druge stroje, kakor tudi aparate in manometre za avlogenično varjenje in rezanje. Delo zajam čeno, postrežoa točna, cene soli .ne. 97 so i udi ki se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od preproste do najfinejše izpeljave pri tvrdlri «85 Mestni trg 23 (nasproti rotovžu) in sicer otroški.....od Din 25-— naprej ženski .... ---- moški .... * Silvestrov večer priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani na Sdlvestrovo 31. decembra v dvorani Kazine. Sodeluje šentjakobski salonski orkester ter člani šentjakobskega gledališkega odra z originalnimi komičnimi nastopi. O polnoči krasna alegorija. Vabimo občinstvo, da se tega večera udeleži v čim največjem številu, sa) se mu obetata prvovrstna zabava ln užitek. * Nov prapor akademskega društva «Jadran». Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran* v Ljubljani razpisuje natečaj za načrt društvenega prapora, ki ga razvije o priliki proslave 50-letnice obstoja svojega društva »Slovenija — Jadran* meseca maja 1923. Prapor mora biti v državnih barvah (modro-belo rdeče) in vsebovati celoten društveni napis: »Jugoslovansko napredno akademsko društvo Slovenija — Jadran v Ljubljani.* Letnice 1869 — 1919 in 1923. Okraski z narodno ornamentiko, velikost itd. je prepuščena predlagateljem načrtov. O načrtu bo odločal za to posebej voljeni odbor, sestoječ iz 3 članov društva, 3 članov starešinske organizacije »Slovenije — Jadran* ln 3 zastopnic damskega komiteja, ki prevzame izvršitev prapora. Nagrade so 3 in sicer 1.) 500 Din, 2.) 300 Din, 3.) 200 Din. Načrti se morajo predložiti najkasneje do 31. januarja 1923 na naslov J. n. a. d. Jadran, Ljubljana, Tomanova ulica 3. * Društvo Jugoslovenskih medicincev v Ljubliani prirodi 20. januarja 1923. v veliki dvorani Uniona ob 9. url zvečer svoj običajni medicinski ples pod pokroviteljstvom gospe Bleiweis Trsteniške v prid svoji društveni knjilnicL Vstop le proti vabilu. Plesni odbor D. J. M. * Loka. Na Silvestrov večer priredi dramatični odsek šaloigro »Trije tičkl*. Vabimo vse k obilni udeležbi. * Slovenska Bistrica. V soboto dne 6. prosinca 1923 ob 8. uri zvečer priredi slovenjebistriška podružnica Slovenskega planinskega društva v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici planinski ples, pri katerem svira občeznana In priljubljena trboveljska godba. Vstopnina za osebo 10 Din za rodbinske člane a 8 Din. Toaleta naj bo športna, narodna ali promenadna. Ker je čisti dobiček namenjen za stavbo planinske hoče na Boču se preplačila hvaležno sprejemajo. * Trgovski gremij v Mariboru priredi v soboto 13. Januarja 1923 v OStzovi dvorani trgovski ples v prid trgovsko-nada-ljevalni šoli in trgovskemu domu. Maribor. Silvestrov večer. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava* priredi 31. decembra t. 1. Silvestrov večer v vseh prostorih Narodnega doma. Sodelujejo vsi društveni odseki. Od 20. do 24. izključno zabaven spored pri pogrnjenih mizah. Po polnoči ples v veliki dvorani. V čitalnlSki1! prostorih divno urejen »Silvest rov bar>. Opozarjamo slavno občinstvo na bo to edina večja narodna prireditev na ta večer. Da ne bo gneča motila zabave, se bo prodalo le toliko vstopnic, kolikor je razpoložljivih sedežev. Vstopnina 10 dinarjev. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brižnik, Slovenska ulica. Nekatera poglavja iz higijene dojenčka za praktične zdravnike. O. dr. Matija Ambrožič priredi v okvirju organizacije sekundarjev za Slovenijo v Ljubljani naslovno predavanje, in sicer vsak ponedeljek od 19. do 20. ure v predavalnici medicinskega oddelka javne bolnice v Ljubljani tekom šestih tednov. Začetek 8. prosinca 1923. Za nečlane organizacije stane ciklus 150 Din. — Odbor. * Zveplovoapnena brozga se splošno priporoča kot izborno rastlinsko obrambno sredstvo. Posebno zabranjuje v vinogradih nastop oidija, ako se trte nama-žejo koncem zime pred brstenjem s 30 odstotno raztopino. Tudi sadno drevje, škropljeno pred brstenjem z enako raztopimo obranimo pred oidijem, škrlupom, kodravostjo, listnimi in krvavimi ušmi, pred kaparji in drugimi rastlinskimi škodljivci. r t § i s i E \ Sološaa industrijska in trgovska družba % o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15 Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konje; „Styria" kavlne mlinčke; vile, Jeklene, s 4 rogmi, 12" dolge; kladiva za gramoz (Schotterschlagel); cveke za pete, v zabojih po 50 kg; „Puch" kolesa; 79 svinčnike, znamke ,.Stadier". Cene zelo ugodne! B 1 i \ 3 \ S 1 S f DvokGiesa 100 se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. »Tribuna", F. Batjel, Ljubljana Karlovška cesta 4. 133 divjačina vsake vrste tudi, zajčje, kupuje trgovina z usnjem D. Zdraviš. Ljubljana, Sv. Florjana u!. 9. **r ..... ......... ......"......"" " Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentfanškl In trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški m angleški koks za li varne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete, Naslov: 108 Prometni z^voi Z3 prsniog, d. d. b Ljubljani, MiftliSKna c. 15/11 u iV rt « rt 5 t 4». rt rt v\ rt x\ rt rt rt rt. rtj s. V rt £ rti rt rt rt rt rt rt rt rt :Q ••■t * * ~ > VTt » » ^ '.'-v ■ * " ' » •- T- ».tO.1 . » ">0 „ 140 — hišni 5eviji in gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah. «is'!i tal trezni in zanesljivi, dobro izvežbani (tudi z deželo) dobijo za stalno proti kavci|i razno konfekcijsko delo na dom. Vpraša se v LJubljani, Estonska oesta št. 8 I., v pisarni. 4237 UNITED-AMERIKAN-LIHSS-INC prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga, Southamptona in Cherbourga v New-York. lat 7 I *■» Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Kmetec, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulioa 28. Žične Vaše žene 4346 Vaše prijafelfiee imajo vse enake želje za, božično darilo s svileni jumper (žemper) Izredno aaizl«© cen©! C. J. HAMANN, Ljubljana, Mestni trg B. vseh velikosti iz pobakrene žice v lesenem okvirju izdeluje tvornica žičnih modrocev in drugih žičnih pletenin 4140 Matevž Rabič Javornik pri Jesenicah, Slorsnlja. Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni strofi izborna konstrukcija in elegantna izvriitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Veselile pončejs omotično. Pisaini stroji „Adier"a Ceniki zastonj in tranko. SColesa Iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Wafienrad. 91 Začasno znižane cena Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih ^ tudi vloge v tekočem računu, kl jih P| obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stanje Minili slog 3Z0 irljonat hron. hranilnica ljubljanska Prešernova ulica št. 3. 42« Najstarejša slovenska pleskarska in ilčor- s&a delavnica Dunajska oesta 16, se priporoča. Izvršitev toona. cene smerne. Vesele Božične praznike In srečno Novo leto želita svojim ceni. naročnikom in odjemalcem usi SNOJ & MODIC Ljubljana Manufakturna trgovina Prešernova u: irju, s gumijev podpetnik 1 in S - -- ohranjata VaSs obuvalo za U68 [Jano in okolico. Kare! Hauser, Vršac. >9 8^3 % fiSeksantfrcja cesta štev. 13 Trgovina z modnim, manufakturnim, saknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na - ■. ■■■..- : debelo in drobno = - ■ . = litufl, lastno topetniška delaunica Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne. BratE8, SSevei? "l/i Lubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). Ob železnici ležeče prostore za lesno industrijo I, vzamem V 118]©ITI za daljšo dobo, dam priložnost, da se lastnik udeleži pri novem podjetju, ki je brez konkurence. Načrte in tozadevne ponudbe prosim takoj na poštni predal 127, Ljubljana, glavna pošta. 4J86 MBBBBSMBBggBBS Najpripravnejša darila ^a božič In No?o leto! Amerikanski in angleški Singer šivalni stroji. SInger igle in nadomestni deli. Singer sije, sukanec, svila Itd. Lastna mehanična delavnioa, -- Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne&Co.,New-York Centrala za SHS: Zagreb, Marnilčeaa nlica broj 5. Podružnice: Ljubljana, Šelenburgova ulica 3, Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Duurovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš. Skoplje, Veles, Bitolj, Kraguievac, Zaječar in Štip. 96/1. Zastopništva v vseh večjih mestih. i m 4292 illtlli llijiliii P. v Ljubljani naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala izza dne 1. januarja 1923 vloge po 5% D Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSGN-KAVCU&, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. ŽVEPLOVO-APNENA BROZGA priznano obrambno sredstvo, zatira oidij na trsju in sadnem drevju, škrlup listne in krvave uši ter druge rastlinske škodljivce. Navodilo o uporabi razpošilja na zahtevo zastonj in franko tovarna žveplovih izdelkov: Anton Jurca, Ptuj. — Istotam se dobijo žvepleni na asbestu in juti za žveplanjo sodov, vina in sadjevca. Iščem za svojo šampanjsko tvornico, kakor tudi za veletrgovino z vinom in špirituozami, resne, pri odjemalcih dobro vpeljane HolEsa Pnevmatike TVRDKA Garaža otvori v februarju poleg svojih dosedanjih s palači kreditne banke. lavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka IJjelovar, Jro3 n./S„ Celje, Dubrovnik, Gornja RaJgona, Kranj, Maribor, JKonošlor (garanja), jtaska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škojja £oka, Veiikovec, Vršac. Agencija: Jtienos $res (Argentina). AFILIACIJE: 3US&P5ST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. : BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška olavnica in rezerve ca. K 200,000.000 Ss^šuls vsa Bsanžne nslkuSantnele. 29 slovenska gradbena in industrijska d. d., 4484 Brzojaoi .S! ograd". Ulj Ub 1J Telefon šta. 180. Tekoči račun pri Slooenskl eskomptni banki d Cjubljani. Tehnična pisarna o tooarni Keršič, Spodnja Šiška, frankonanska cesta šfco. 151. Izoršuje: stanooanjske hiše, trgooska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, ose Drste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušenj« Specijaliteta: železobetonske ceoi za oodne napraoe in oodooode. Zaslona: Patent dr. inž. čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželezmmi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor Dri skladiščih, „si!o" mostooih in podobno). Izdeluje: ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo. ®! :: i :: : 1i t :: n i i :: ^ ! :<=>- f :: 1 1 37. bolftna priloga „]utnt* št. 304, dne 24. dicembM 192? Božično Jutro" za naše male Stana Kosoveli. Božič gre Božič gre na belem konju, v rokah nosi jelovino, v jaslih drobno božje dete Kaj pri naš bo s konjem belim, kaj z dišečo jelovino, kaj z otrokom siromašnim? Belca v črni svet požene, v vsako mesto, v slednje selo — sneg žamete nam deželo. Z jelovino v hiše stopi; srca z veže, duše spravi, da bo mir ljudem v nižavL Dete v jaslicah ostavi, da dorase za življenje, za življenje, za trpljenje in za naše odrešenje. Ivo Pregelj: Molitev Slovencev Otroci! Kadar molite, recite še tako: Zdrava, bolest, družica naša in sestra, zdrava! Od vekov naših, dedov in očetov prijateljica, bridka sodruga naših bratov, hčera in sinov, temna in stroga paznica naših otrok, učiteljica jezna nas vseh, zdrava! Blagoslovljeno Tvoje ime, ki si nas učila spoznati hudo, da smo dobro tembolj ljubili; zdrava, da si z bičem in jarmom pokorila, da nismo utonili v sili in živimo. Vsevdilj ostani z nami in rok svojih svetih ne odmakni od našega temena, Ti bridka! Saj smo po Tebi, ker smo in kar imamo: vero ln ljubav in pesem in luč, da nam sije in še v bridki zadnji uri. Amen. Oton Župančič: Lisica Kunce — stojte, nič se ne bojte, tetka prišld je k vam po slovč; obrije si glavo, pojde v puščavo, rožni tam venec prebirala bo: skorje drobila, vodo bo pila, k nibu, kot ve, še ozirata bo. Kurice — stojte nič se ne bojte, tetka spokornica jemlje slovč. Alojz Gradnik* Dve žabi (Japonska pravljica.) Živeu sta nekdaj dve žabi. Ena je prebivala v nekem jarku, prav blizu obmorskega mesta Osaka, druga pa je živela v hladnem čistem potoku, prav blizu glavnega mesta Kioto. Obema je življenje postajalo dolgočasno in obe sta sklenili, da se po-dasta na potovanje. «Kaj, če bi si ogledala enkrat obmorsko mesto Osako, to bi bila lepa izprememba,* si je mislila kiotska žaba. «2e dolgo je moja srčna želja, da bi videla cesarsko mesto Kioto, to bi bilo enkrat nekaj novega!« si je mislila osaška žaba. Isti dan in isto uro sta se obe žabi odpravili na pot Nikoli prej se nista videli in nista vedeli druga za drugo, tudi njiju rodbine so jima bile nepoznane in tuje. Potovanje je bilo silno težavno in le počasi sta merili dolgo cesto. Prav na sredi med obema mestoma je bila visoka gora, ki sta jo obe romanci morali prekoračiti, če sta hoteli doseči kraj njiju hrepenenja. Ali pot na goro je bila za obe grozno naporna. Zasopljeni in izmučeni sta prilezli na vrh. Pri zadnjem koraku sta si stali nasproti. Začudeni sta obstali in bolščali ena v drugo z velikimi, izbuljenimi očmi. Nekaj časa sta se samo gledali, potem sta pričeli govoriti. «Odkod prihajaš in kam hočeš?* je vprašala osaška. »Prihajam iz cesarskega mesta Kioto», je odgovorila kiotska, «in nameravam v Osako. Odkod pa ti?» «Iz Osake in hočem v Kioto,* je odgovorila osaška. Tedaj sta se obe iz vsega srca za-smejali in od samega smeha sta pljusnili obe v travo. Tako sta ležali nekaj časa, potem sta zopet sedli in se začeli pomenkovati. «če bi ne bili tako majhni*, je rekla ena, «bi videli od tu mesta, kamor sva namenjeni in bi precej vedeli, ali se izplača ta dolga, težavna pot.» »Nekaj mi je prišlo na misel,* je rekla druga. «Kaj, če bi se postavili na zadnje noge in naslonili ena na drugo. Morda bi kaj videli.* «Dobro, poizkusiva,* je rekla prva. In postavili sta se na zadnje noge in se objeli s prednjima nogama, da ne bi padli. Tako sta stali pokonci in ena in druga je radovedno bulila V mesto pred se. Od velikega napora so jima noge in glava otrpneli. Ali, če stoje žabe na zadnjih nogah, gledajo njih izbuljene oči nazaj, kaj ne? Trapasti žabi pa nista mislili na to. Tako je osaška videla namesto tujega mesta svoje rodno mesto in kiotska žaba zopet svoje. «Kaj vidim*, je zaklicala osaška, «cesarsko mesto je prav takšno kakor moje rojstno mesto. Tudi potok tu spodaj je popolnoma enak mojemu. Če ne morem več videti, se ne izplača iti na tako dolgo pot. Rajši kar doma ostanem.* Kiotska je bila istega mnenja. «čc mesto ne izgleda drugače, je popolnoma nepotrebno iti v tujino,* je rekla. Izpustili sta se in pljusnili zopet v travo. Potem sta se še nekoliko časa razgovarjali in se slednjič poslovili. Otresli sta sprednji nogi in jo urezall z velikimi skoki nizdol po hribu. Ka-; Cvetko Golar: ko sta si želeli biti zopet doma! Ali šc vnukom svojih vnukov sta j pripovedovali o svojem dolgem poto- ' vanju, kako bi bili skoro za vselej i odšli v tujino in kako sta si Osaka! in Kioto podobni ko jaje jajcu. Dečkova želja Na planini sredi brez pitca rosni vrat otresa, in odprla jutranja zarja zlata je nebesa. Pavel Golia: Prolog »Peterčkovih poslednjih sanj" Božični možiček pred zastoromJ Pozdravljeni' Božični čas, božični čas me je pripeljal spet med vas. Iz sinjih dalj prihajam sem po zasneženih potih čez poljane, da srečen Božič vam želim, — predvsem posetnikom najmlajšim te dvorane. Praznujte praznike v domačem krogi svečanostno, prijetno, čim topleje, in letošnjim sledijo naj še mnogi, mnogi! Toda med tem, ko se vam sreča smeje, ne pozabite, da so lačni in ubogi brez krova, brez obleke, brez odeje... Prisrčno prosim vas in prav lepo, spominjajte se jih z usmiljeno roka in blagim srcem; stojte jim ob strani: pregnancem, slepcem, invalidom, revežem v Ljubljani in v drugih krajih in vaseh, kjer stradajo in kjer jih zebe v prazničnih teh dneh. A njih, ki so usmiljenja posebno vredni, posebno se spominjajte: sirot — otrok! Njim dajte največ, ker so najbolj bedni! Plalino vam bo dobra vest, plačnik pa — Bog. Pomislite! Brez staršev, ki za vas skrbijo, korakajo v svoj mladi dan, nedolžni so, a ie trpi jo, otroci, pa jim žuljeva že dlan, oči zamišljene in mračna čela. I oni si želijo sreče. Toda krog nežnih glavic jim je že usoda trpljenja vence trnjeve doplela. Zato obračam se na vas, ki gledat ste prišli „Poslednje Peter- Čkove sanje", storite vse, kar morete in znate zanje, da jim olajšate ta težki čas! Za vsak vaš blagi čin — stotisočkrat zahvaljeni! In pa — na svidenje čez leto dni' j Sedaj odtod me pelje pot do daljnih sel, do daljnih mest, odkoder sem prišel iz daljav. Vi pa poslušajte povest! In pomnite, kaj sem dejal!1 Na planini sredi brez lestvica stoji zelena, ker sem majhen, naslonim jo na vrata pozlačena. Radovedno se ozrem v raj na vse strani okolu, dokler ne zagledam tam deda na nebeškem stolu. Nekaj lepega bi rad njemu na uhd povedal: da sem srečen in vesel, ker, sem zopet ga zagledal. Isi ti?* — »Jaz sem izza grma hla-«tač.» — «Tu imaš stan na izbiro!* 2e skupaj živi jih petera Ali primaha jo medved: «Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* — «Miška luknjačka žaba regljačka, vrhu gor6 popihač i povsod poskakač, izza grma hlastač; ;kdo pa si ti?* — »Jaz sem vse po-mečkač,* je dejal kosmatin, sedel na ; kostnjak in jih vse pomečkal. Tolstoj-A. Gradnik: Dedni delež Neki oče je imel dva sina. Rekel jima je: »Umrl bom, razdelita vse na polovico.* Ko je oče umrl, si sinova nista mogla razdeliti brez spora. Šla sta k sosedu, da jima razsodi. Sosed je vprašal, kako je .velel oče, da si razdelita. Onadva sta rekla: »On je velel razdeliti vse na polovico.* Sosed je rekel: «Raztrgajta torej na polovico vsa oblačila, razbijta na polovico vso posodo in na polovico razrežita vso živino.* Brata sta poslušala soseda in nič jima ni ostalo. 1 O božiču uprizore v ljubljanskem dramskem gledališču za slovensko mladino znova P. Golievo priljubljeno igro »Poslednje Peterčkove sanje*. Pesnik je napisal sedaj še ta »Prolog*, ki ga govori letos prvič g. Plut. Op. ured. Vladimir Levstik: Miškina kamrica (Ruska narodna pravljica.) Leži tam na polju konjski kost-nj&k. Pritekla je miška luknjačka in vpraša: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* Nihče se ji ne oglasi. Miška smukne v konjski kostnjak in jame tamkaj živeti. Priskače mi žaba regljačka: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* — Jaz, miška luknjačka; kdo pa si ti?* — «Jaz sem žaba regljačka.* — «Le noter in živi z menoj!* — Žaba zleze v kostnjak in jame živeti pri miški. Pribežal je zajec: «Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* — »Miška luknjačka in žaba regljačka; kdo pa si ti?» — »Jaz sem vrhu gore popihač.* — »Le noter, gostač!* — Živelo jih je skupaj troje. Priteče lisjak: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* — »Miška luknjačka, žaba regljačka in vrhu gore popihač; kdo pa si ti?» — »Jaz sem povsod poskakač.* — »Priseli se k nam!* In biva četvero jih tam. Pritepe se volk: «Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?* — »Miška luknjačka, žaba regljačka, vrhu gore popihač in povsod poskakač; kdo pa ! 5. Thompson-I. K..* Kako se mladi volk seznani s pastjo Dva tedna uležano crknjeno tele je za volčji goltanec iiaiokusnejše, ker ni prestaro in tudi ne presveže. Daleč naokoli ga je oznanjal veter. Volkulja in njen mladič sta se podala na lov in že od daleč zavohala mrhovino. Takoj sta sledila vabljivemu vonju. Kmalu sta naletela na tele in v mesečnem svitu sta ga dobro razločila pred seboj. Pes bi se v takem položaju takoj zagnal na mrhovino in isto bi najbrž storil tudi stari volk. Današnji časi pa so zverino izmodrili, ker ve, da se mora boriti z različnimi vada-mi in pastmi. Volkulji so se nosnice že razširile. Kolikor se je dalo, je poostrila svoje vohalo, ga osnažila ter ponovno preiskovala. Zaključek nadvse svestega čuta je izdajal: S sedemdesetimi odstotki je zavohala ostro vonjajoče začinjeno tele, s petnajstimi odstotki je njen voh razodeval travo, hrošče les, cvetice, drevesa, pesek; z desetimi odstotki je razločevala samo sebe in svojega mladiča; dva odstotka sta razodevala človeško sled, dima je bilo le za en odstotek; istotako je vohala z enim odstotkom potno usnje, človeško meso se je naznanjalo s polovico odstotka in nič več nego pol odstotka je bilo železa. Staruha se je plazila zelo previdno. Nosnice so drhtele in mladič jo je v vsem posnemal. Ko se je umaknila nazaj, je neizkušeno mlade obstalo na mestu. A staruha je tiho zacvilila in mladič ji je nerad moral slediti. Pričela sta zopet krožiti okoli zapeljive mrhovine. Nekaj novega! Vol-kuljin nos je postal oster kot nos prerijskega volka. In ko je poostrila še vid, je zapazila krdelo prerijcev, ki so se plazili po lahno vzbočenem grebenu. Toda sedai je vohala vse kaj drugega; teleta ni več razločevala, pač pa mnogo drugega, nezanimivega. Človeška sled se ji ie le rahlo razodevala, a potnega usnja ni več dojmila. Na dva odstotka pa jc narastel vonj po človeškem mesu in železu. Njena nezaupnost se je stopnjevala. Napeto pozorna je stala, kakor otrp-njena, lahno se ji je ježila griva Strah je prehajal od matere tudi na sina. Fran Lipah: Božič pri lutkah Sneg in zvončki kraguljčki, sanke in drsalnica, svečice na smrečici, medena potica, zvezda vodnica, črn zamorski kralj v zlatem plašču, pesem pastirjev, blažena blagovest angelov, jaslice — in pod nebom božični zvonovi, vonj kadila in blaeoslova božičnega ..» Zganilo se je za zastorjem in gledališče lutk je oživelo. Gašperček je izgovoril čudno besedo in vse lutke so jo razumele in prišle na oder. Gledale so skozi luknjico v zastorju v občinstvo — sami prazni sedeči so zijali v dvorani. Prihajali so iz omare spalnice stari častitljivi kralji, dobre vile, zmaji in škrati, zverine in metuljčki, čarovniki, kraljevič in princeske: «Kaj je Gašperček klepetav-ček, kaj si klical, saj ni predstave, kaj bi rad?* Pa je jecljal Gašperček: »Prijatelji, prišlo je, zašumelo je, zapelo v zraku: pesem in blažena beseda... in poklical sem vas.* »Gašperček klepetavček, trudni smo, pusti nas spati...» In nejevoljni so odšli, in pospali. ...Sedel je Gašperček na sredo odra, premišljeval in bil žalosten... Tedaj pa se je zganilo ln glej čudo prečudno, ... v mili svetlobi ie stal čred niim berač bradač. dolgo kapuco, sveženj na plečih, lučko svečko v rokah, veselje v očeh in smeh na obrazu... čudil se je Gašperček in zajecljal: »Kdo si, možiček?* «Božiček!» «Kaj mi poveš, sveti možiček?* »Gašperček, z mano, tvoje želje sem uslišal in sem prišel.* «S teboj, sveti možiček Božiček!* Ni se poslovil Gašperček od svojih prijateljev, šel je za možičkom Božičkom iz gledališča po stopnicah, skozi velika vrata, že sta bila na cesti v temi med visokimi mrzlimi hišami. Glej, cerkev je bila razsvetljena, zvonko so peli zvonovi, božale orgle melodije, vonj kadila se je vil nad oltarjem ... Toda Božiček je pocukal Gašperčka in — šla sta... «Kje ga najdeva?* «Daleč, daleč odtod!* In šla sta mimo bogate palače in Gašperček je pokukal skozi okno: vse v zlatu in svili, obložena božična smrečica, kopica potic in gore kolačev. Pa je pocukal Božiček Gašperčka: »Še naprej, Gašperče1 "... In že sta bila zunaj mesta. Vasica pod hribom je sanjala in pela svojo tiho in sladko božično pesem. In šla sta mimo bogatih kmetskih hiš, mimo farovža in župana, pa se nista ustavila. Končno sta postala pred borno kaižico. ki ie dremala ood klancem... Gašperček je pogledal skozi okno: beraški božič..., a glej, prebogat lepih pesmi, sreče in veselja, ki ga uživa lahko samo čisto srce. Otročički siromački so peli in skakali kot srnice od pečice do mamice beračioe, od očeta do jaslic, orehe so trli, jabolka trkljali in se kot v pesmi smejali. In glej, čudo: — — Jezušček sam se je z njimi smehljal, dvigal ročice iz bele plenice, hotel iz jaslic med svoje be-račke. Gašperček je zaklical: »Tu, tu je moj božič.* »Še daleč, daleč odtod, moj ljubi Gašperček!* ga je spravljal na pot Božiček in sta šla iz vasi v črno noč. Gozd, teman velikan, je spal kroginkrog, smreke in bukve, črne in mutaste, ne ptičice, ne veverice, ne srnice nikjer--samo grozna tema in samota. Gašperčka je postalo strah in je potožil: »Kam me vodiš, možiček Božiček*? «K Jezuščku!*--- «Možiček Božiček, ti si osliček! Misliš, da je Jezušček divja zver, ki se v gozdu skriva? To le komu drugemu pravi, o, jaz sem pametni in razsodni Gašperček...» Že mu je hotel še par gorkih povedati in se krejrati in jezikavo ueovariati — ka- kor je bil navajen pri lutkah. Kazen za njegovo prešernost je bila že tu — kakor bi trenil: volkač kosmač, ostrozob in črnogled, je renčal pred njim. Gašperček se je prestrašil, toda kakor dober svet v hudi sili mu je prišla na mah na misel čudotvorna beseda. Stopil je pred .volka in se razkoračil: »Perloke!* »Bžžžžž...» je zahreščalo. In volka nikjer. «Hahaha...» se ie zasmejalo Ga-šperčku od srca. »Ti zverina bedasta, lakot požrešna, tri vrage sem pri »Faustu* s to besedo v kozji rog ugnal, na čaplji sem se vozil nad Bagdadom, zmaja, ki ogenj bruha, uničim kar mimogrede, pa pride takle kmetski volkač, neotesanec, gor-janski robavs, pa te straši in se postavlja pred teboj...» Še bi drobil Gašperček svoje modrosti, še bi se bahal s svojim junaštvom... pa je zazvonilo v vrhovih smrek in bukev, veje so se sklanjale, med lipami in hrasti je pozvanjalo... Snežna skorja se je zasvetila in tisoč demantov je zasijalo. Iz daljave so priplavali angelci s kadilnicami in peli... In glej... zdaj so se razdelili na dvoje, da ie med njimi stezica, po kateri stopica otročiček siromaček, bosonogec, v beli srajčki, zlate kodre kakor žitno oolie. očesci kot zve- zdici usteca blažena in krog glave zlato solnce. In se smehlja in blagoslavlja Gašperčka. Možiček Božiček šepetne Gašper-čku: »Glei in ne zijai, poklekni in moli to je tvoj Jezušček!* In Gašperček poklekne in nerodne moli: Dobri nebeški otročiček, kaj bi ti pravil, sam veš, da sva siromačka beračka oba. Vsaj zase sem, pa nič ne rečem in nič ne povem. K meni si prišel; daj, dobri Jezušček in pojdi še z mano v moje gledališče. Moji prijatelji naj te tudi vidijo in se ra-dujejo. Nič se ne boj, nevarna je pot. toda jaz znam čarati, volka ugnati je imeni malenkost, zmaja se ti v moji družbi ni bati, pošasti se skrijejo, če me ugledajo...* Še bi se hvalil Gašperček klepetavček, pa ga je opomnil resni Božiček: »Tiho in na pot, Jezušček gre z nama v gledališče k lutkam.* In so se vzdignili na pot. A glej. 'čudo prečudno: nič niso hodili, nič 1 niso šli, komaj bi trenil, že so bili n?. odru. Možiček Božiček je pozvonil in prihajali so iz omare spalnice: star častitljivi kralji, zlate princeske, ko-drolasi princi, lepe vile, metuljčki letavčki, palčki nagajivčki, medvedi. čarodeji in vsi drusi. In so se klanjali ■ tcazf mr pismo, pa znamko mr daj, saj veš, da jih zbiram. Nada: Prav res, iz Amerike so pisali otroci vsem otrokom v Jugoslaviji. Pismo je pa prinesla kar sama neka gospa iz Amerike, prav sama ga je prinesla in nam je v šoli povedala o tem. Stanko: Sedaj postajam res radoveden. Če je prišla gospa kar sama k nam s pismom, potem je bilo v pismu gotovo kaj tehtnega. Nada: Pa še kako tehtno! Veš, deca iz Amerike nam je sporočila, da se je zbrala — čez milijon dečkov in deklic — in si je slovesno obljubila, da bo pomagala vsem, katerim se godi slabo. In to svojo obljubo tudi izpolnjuje tako sveto in zvesto, kakor da bi bila prisegla Bogu samemu. Ameriška deca je že pred leti izdelala cele kupe oblek, igrač m drugih stvari za take oroke, za katere se ne briga nihče. Vidiš, že to je tako lepo, da si otroci medsebojno pomagajo. A še več! Oni so zbrali toliko denarja, da pomagajo tudi otrokom v drugih deželah, posebno v tistih, kjer je vojna posebno hudo divjala. Oni nič ne vprašajo, kakšen jezik kdo govori, samo to vprašajo, če mu je treba pomagati. Ali ni to lepo? Stanko: Seveda je lepo; jaz bi dal tudi tistih deset dinarjev, ki sem jih dobil za rojstni dan, ali pa one stare igrače, ki sem jih dobil takrat, ko sem bil še čisto majhen. Samo polomljene so. Nada: To nič ne de. Mi vse v šoli popravimo pod vodstvom gospodičen učiteljic. Ko smo delale te stvari, smo se zmeraj pomenkovale o tem, kako bo vesel dotični otrok, ki bo dobil lepo popravljeno igračo. Pomisli, kako bo tisti otroček ugibal, kdo mu je tako lepo pripravil igračo. Kako bo radoveden. Stanko: Ali boste sedaj tudi v Ameriko pisale? Nada: Seveda bomo. Pa ne samo v Ameriko, tudi v druge dežele bomo sporočile otrokom, da smo v Ljubljani toliko in toliko napravili za sirote. Stanko: Kako pa boste naslovile pismo? če boste napisale na pismo otrokom v Ameriki, kako bo pa pismo-noša vedel, komu naj izroči pismo? Nada: Ti norček, ti! Saj vemo naslov. Vsi ti otroci se imenujejo podmladek Rdečega Križa" v Ameriki in gospa nam je povedala natančen naslov: mesto, ulico, številko. In me vemo tudi za naslov otrok v Čeho-slovaški, na Poljskem. Pa vsem bomo napisale lepa pisma. Povsod se imenujejo ti otroci „Podmladek Rdečega Križa", in me se tudi tako imenujemo. Vsak posebej je pa „Pod-mladkar". Vsi si bomo odslej dopisovali med seboj in se bomo spoznali in pomagali drug drugemu. Kadar bomo dorastli, je pa čisto lahko mogoče, da se tedaj srečamo in se bomo precej spoznali po tem, da smo storili drug drugemu kaj dobrega. Veš, prav ponosna sem na to, da sem „Podmladkarica". Doslej sem vedno samo dobivala in dobivala, sedaj sem pa že sama nekaj storila in dala, in to je najlepše, da pomagamo drug drugemu in se ljubimo. Stanko: Nada, jaz bom tudi odslej pomagal; tudi jaz hočem postati „Pod-mladkar". Naše Sokolstvo Božične misli Veličastne sokolske stavbe na ljubljanskem polju tam za glavnim kolodvorom nI več. Le obsežna ograja, ki je oklepala prostorne garderobe ter visoke in obširne tribune, spričuje, da je bilo tu nekaj velikega — impozantnega. Dozdeva se nam, kakor bi stali na razvalinah velikega amfiteatra in pred očmi se nam pojavljajo razni nastopi, ki so se vršili ob vsesokolskem zletu. Pust in prazen je danes prostor, kjer je pred meseci vladalo živo življenje tisoč in tisoč mladih sil, ki so prihitele iz vseh delov naše domovine iz bratske češke republike. Nehote se nam vsili misei: ali ni škoda onih krasnih naprav, onih veličastnih stavb, ki so služile tisočglavi množici, da je raz nje občudovala moč in lepoto naše mladine, uspehe dolgotrajne sokolske vzgoje. Komaj za mesec dni so bile postavljene te impo-zantne zgradbe, in velikansko delo, ki so ga ustvarile pridne roke ln iznajdljivi človeški duh, so zopet izginile s površja. Toda srce se nam razveseli ob spominu na vse one dni, ki smo jih preživeli v letošnjem letu na tem prostoru. Vesele in zadovoljne so naše misli, ki plovejo nazaj v čase prvega jugoslovenskega vseso-kolskega zleta. Sila, ki je dala moč vsem onim, ki so ustvarili toliko lepega, toliko vzvišenega, ni od danes do jutri, ne more izginiti, ne da se je uničiti. Nadnaravna je morala biti ideja, ki je družila vso delujočo maso v harmonično celoto, silna je morala biti ta ideja, ki je privedla svoje privržence iz najoddaljenejših krajev dveh mladih slovanskih držav, da so nesebično in z veliko požrtvovalnostjo izpričali pred široko javnostjo, da so pripadniki velike sokolske misli. Meseca in leta se je vršilo smotreno so-kolsko delo v telovadnicah, sto in sto predavanj je bilo obdržanih, seja za sejo sc je ponavljala in vse to v najrazličnejših krogih in pod raznovrstnimi okoliščinami, toda vse v istem duhu, v znamenju sokolske ideje, ki stremi za telesno, duševno in nravstveno povzdigo naroda. Vsa ta množica delavcev je imela pred očmi samo en smoter: koristiti svojemu narodu. Brez lastne koristi, največkrat v škodo svojega imetja, so vsi pripadniki te velike ideje delovali z največjimi napori in do skrajno napetosti svojih moči samo v dobrobit svojih sobratov in sester. Edini cilj, ki jim I je svetil pred očmi, je bila vzvišena so-jkolska ideja. Njej na ljubo so doprinašali i največje žrtve. Pozabili so lakoto in žejo, I zakaj mnogo je bilo dela, da so bili vsi j bratje in sestre pripravljeni za veliki sokoiski praznik. Marsikatera ura spanja je bila izgubljena, mnogo zabavliic in pikrih opazk od strani nasprotnikov, ki jim Je sokolska misel tuja in Je r.e poznajo, so morali slišati, a vse to jih ni odvrnilo od dela, posvečenega dobri stvari. In ko Je prišel dan odhoda na dolgo in trudapolno pot, se Je vsa ta sokolska četa veselih src in radostnega pričakovanja — četudi je znala, da jo čaka zopet le težko I delo in tudi napori — odpravila z doma, i da se združi z brati in sestrami v veliki (sokoiski družini. Z odprtimi rokami in z ; bratsko ljubeznijo so bili sprejeti med j nami. Nismo jim mogli nuditi udobnih ! prenočišč ne najboljše hrane, toda vzlic Zopief sfe zfcčelif'fitfžia: Na Vzpetimi se je večala sled človeškega mesa, v. dolini pa je izginjala. Ko se je z vetrom približevala mrhovini, je nezaupanje volkulje upadalo. Že se ji je približala na par korakov, toda v istem hipu je poostreni voh naznanjal potno usnje. Pomnožili so se tudi sledovi dima in železa. Pazljivo se je torej približala na dva skoka. Tedaj je zagledala poleg teleta kos usnja. Dim in železo sta se ji zazdela v polnem telečjem vohu kot križanje kačje sledi in izkojene steze drobnice. Mladič se ni menil za take malenkosti. Drgnil se je ob mater, opominjajoč jo, naj vendar že zagrabita. Staruha ga je pa neusmiljeno popadla za vrat in ga treščila nazaj. Pri padcu je mladič sprožil kamen, da se je skotalil navzdol, zadel ob neko nejasno reč, ki je čudno za-zvenela. Voh je razodeval .vedno večje nevarnosti, vsled česar se je volkulja previdno umaknila; in mlade ji je klaverno sledilo. Oziraje se koprneče nazaj, je zapazilo plazeče se prerijske volkove. Njih bližanje mrhovini je bilo v primeru s spretnim kroženjem volkulje okoli crkovine prava lahkomiselnost. .Vonj omamljajočega, slastnega mesa se je zgostil ter razodeval, da so volkovi pričeli teleta že mesariti. Tisti hip pa je presekal tišino strel in brž za njim se je začulo zavijanje volkov. Ponovni streli so jih razgnali, a eden izmed njih ni vstal več. Drugi pa je zategnjeno cvilil v pasti. Stara volkulja se je umaknila v bližnjo sotesko ter odtirala s seboj mladiča. Dirjajoča navzdol, sta opazila prihajati človeka baš z one strani, od koder ga ji je malo prej voh tako jasno oznanjal. L š.} „Podmladkarji" Nada: čuj, Stanko, nekaj lepega ti bom povedala. Stanko: Kaj takega? Morda veš, kaj mi bo prinesel božiček? Nada: tega ne vem, pa saj to boš vedel že nocoj. Toda poslušaj! V šoli smo ves zadnji mesec izdelovale obleke in igrače. Stanko: Pa kje imaš te stvari? Pokaži mi hitro; z novimi igračami bi se že prav rad igral in novo obleko bi tudi rad imel. Nada: Nimam ničesar. Vse smo oddale za sirote, ki nimajo nikogar na svetu, da bi jim napravil kako veselje. Stanko: A, tako, no to me pa zanima toliko, če nisi zame ničesar napravila. Nada: Glej ga, pohlepneža! Ti imaš mamo in očeta, ki ti izpolnita vedno tvoje želje. Ona deca pa nima nikogar. Stanko: Kdo vam je pa dejal, da delajte za one sirote? Kako ste izvedele zanje? Ali jih ti poznaš? Nada: Ne poznam jih; ampak veš, pisali so nam otroci iz Amerike, da naj napravimo božično veselje sirotam. Stanko: Iz Amerike? Ni mogoče! Kaj vas poznajo otroci iz Amerike Po- in pokleknili pred božje Dete. Jezušček se je smehljal.., Gašperček je jekal od veselja in poljubljal rob Jezuščkove srajčice in začel v nerodnih svojih verzih: »Ljt&o božje Detece! Srečo nam prinašaš! K revežem prišlo si v gost in nas blagoslavljaš. Ce Te kaj prositi smem, daj, nebeško Dete, da bi danes malčki vsi bili srečni kakor mi, ko med nas prišel si Ti, da nas blago. sloviš. Mnogo letos smo igrali, mnogo smeha darovali mladim ln odrastlim dokaj lepega podali. Včasih smo i čarali, Jezušček, odpusti, včasih uloge nismo znali, včasih nitke zavozljali, včasih smok) smo imeli, pa karkoli smo pričeli. Toda eno vedno smo na mari imeli: našim malim nagajavčkom, neugnančkom ziate sanje, divne pravljice pričarati... iiožje Dete, blagoslovi našo igro in igralce, Božje Dete, blagoslovi naše male poslušalce, blagoslovi našo dobro, drobno publiko..* ...In božje Dete se je smehljalo, dvignilo sveto ročico in blagoslavljalo male lutke... V nemi sveti po-liožnosti so klečali pred njim stari častitljivi kralji, vitezi, princeske, vile, čarovniki... Nem in ves zamaknjen je klečal pred Njim srečni Gašperček ... Fran Milcinski: Kraljevič Marko ni mrtev Preko gore je bil jahal gospodar, da si preskrbi vina za slavo krstnega imena svoje hiše. Kupil si ga je dva mehova, natovoril ga na konja in pognal proti domu. Toda se je bil zakesnil s pokušanjem in pogajanjem, prehitela ga je noč, zgrešil je pot in se je znašel pred pečino, da ni mogel naprej, ni vedel nazaj. Pečina je bila votla, gospodar se pomakne vanjo, da v zavetju prebije noč. Pa vidi, votlina nima konca, globoko sega y goro, daleč notri gori ogenj. Prijelo je gospodarja, da pogleda in izve, kdo kuri v pusti jami, pa je šel in se tiho plazil ob skalnati steni proti ognju. Kar mu zastavi pot bela žena; čaroben soj je obdajal vitko njeno postavo. Mož se je spomnil: vila je! in se je prestrašil, skoro se je sesedel. Ali vila ga je prijazno ogovorila, naj se je nikar ne boji, ker ni sovražna dobrim ljudem. Zdaj ji je razložil svojo nezgodo, kako ga je zajela noč in jo vprašal in prosil, ali sme prenočiti v pečini Dovolila mu je, raztovoril je konja in ukazala mu je k ognju, da je sedel. Rad bi bil pa vedel, kakšni posli drže vilo v tem skalovju. Vila mu ie brala vprašanje iz oči in mu povedala, da ima kraljevič Marko, njen pobratim, v tej gori svoj stan, ona pa ga čuva. Gospodarju se je razigralo srcc od želje, da vidi na svoje oči slavnega junaka, ki gredo o njem pesmi iz ust do ust, in je prosil vilo, ali bi pustila in bi bilo mogoče, da le za hip vidi kraljeviča. Vila ga je pozvala, naj stopi z njo. Odprla so se pred njima težka železna vrata, koj za vratmi je stal verni šareč in jima zastavljal pot. Doteknila pa se ga je vila z rahlo roko in pokoren se ji je umaknil. Zdajci se je začudenemu pogledu moževemu pokazala široka in visoka dvorana, sredi dvorane visi sablja damaščanka, iz dragih kamnov v njenih ročajih se usiplje svit daleč naokoli. Pod sabljo damaščanko pa glej kraljeviča Marka: skala mu je stol, skala mu je miza, a junak Marko ves bel po glavi in v bradi, kakar da je sneg zapadel planino, in oči mu slepe in mrtve. Zgane se Marko in vpraša vilo: »Ciljem človeka, kdo je ta človek?« Vila mu pove, da je gospodar nakupil vina za krstno ime, pa ga je noč prevarila in zapeljala v te pečine. Kraljevič Marko posluša viline besede in pravi: »Daj, stopi bliže, brate, da se poljubiva, in sezi mi v roko, da spoznam, kake moči ste sedaj ljudje!* Radosten je hotel gospodar pred častitega junaka, ali mu je ubranila vila. S kretnjo roke mu je ustavila korak, tiho mu je razodela, naj se varuje, kakor mu ie drago življenje: 'kraljeviča Marka junaški obiem bi Cika Jova-Gradnik: «KALAMANDARIJA» Je naslov zvezčlču pesmi za polodraslo deco. Zbirka stane 10 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. temu so bili zadovoljni in srečni med nami, zakaj vedeli so, da se je trudilo mnogo bratov in sester — ki so istih misli in enakih nazorov — noč in dan, da so v skromnih razmerah preskrbeli najpotrebnejše za njih bivanje v našem mestu. Tekme, skušnje in nastopi so se vršili zaporedno drug za drugim, v hudi vročim, toda niso omagali, niso bili nejevoljni, ker sokolska misel jim Je velela vztrajati do tja, da bo dostojno završen zlet. Kako so jim žarela lica veselja, ko so končali svoje težke naloge. Veselo prepe-vaje so odhajali iz mesta dela in truda, vzklikajoči: Na svidenje! Tako gledamo v duhu nazaj na dneve zleta ob pogledu na prazno in golo areno vsesokolskega zletišča. Nehote se vprašamo, kje Je črpala ta množica ono moč, ki ie delala čudeže ob vsesokolskem zletu. Kratek je odgovor: sokolska ideja. Ona visoka pesem, ki jo je pel veliki filozof dr. M. Tyrš. Mož širokega obzorja, čiste domovinske ljubezni, navdušen rodoljub, Je vdihnil to misel današnji generaciji, ki po preteku šestdesetih let nadaljuje njegovo delo ter se trudi, da ga izpopolni in dvigne na čim višio stopnjo. Sokolska ideia Je bila ona gonilna sila, ki je premagala vse težave in zapreke. Ne iz samopašnosti in dobička, iz gole ljubezni do ideje same, ie ustvarilo Sokolstvo ono veličastno slavlje in želo popolne uspehe. In prav ta nesebična ljubezen do sokolskega dela nam jamči, da je Sokolstvo na pravi poti. Narod, ki šteje toliko število sokolskega članstva, ne more propasti, zakaj Sokolstvo izpolnjuje še danes in bo Izpolnjevalo, dokler bo obstojalo, ono nalogo, ki mu Jo Je stavil njega ustanovitelj dr. Tyrš. Ta naloga pa Je: ohraniti narod pri oni vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi narod izumrl in ki ne dovoljuje izprijenja, zastanka in nazadnjaštva. Brez skrbi je naš pogled v bodočnost. Prepričani smo, da vsi oni sokoiski delavci, ki so se udeležili našega veličastnega zleta, danes ne počivajo v brezdelju. ampak s podvojeno silo delujejo v Sokolstvu in stTemijo za novimi uspehi. Ona vztrajnost in moč, ki so jo pokazali na zletu, mora roditi še večjo zmago sokolske misli. Zato nam ob pogledu na razvaline našega zletišča iti tesno pri srcu, zakaj trdno prepričanie je v nas, da bo naš prihodnji zlet še večji, lepši in popolnejši, ker se zavedamo, da še nismo na višku in da ie še dolga pot do popolnosti. Kdor pa vidi pred seboj jasne cilje, ta ne omaga, ne nazaduje, temveč nanreduie. In tako tudi Sokolstvo! Antonin Kalina, poslanik in pooblaščeni minister na našem dvoru v Beogradu, ki je dne 16. decembra nenadoma preminul v Pragi, Je bil navdušen Sokol in vzorni sokoiski delavec. Letošnjega vsesokolskega zleta se je udeležil še z mlade-nlško živahnostjo in se skrbno zanimal za vse podrobnosti. Veselil se je lepega napredka v našem Sokolstvu in se pohvalno izrazil o uspehih zleta. — Starešinstvo JSS. je ob prezgodnji smrti plemenitega sokolskega borca odposlalo predsedstvu ČOS. v Pragi sožalno izjavo s prošnjo, da tolmači ta izraz tudi njegovi družini. mu stri glavo, njegova silna pest mu zlomila kost. Pa mu je dala v eno roko močan železni drog, nasprotni konec mu je bil razbeljen v ognju, v drugo roko mu je dala veliko jekleno bučo. In mu je pokazala, kako naj stori, in gospodar je segel kraljeviču Marku v roko z žarečim železom. Pa je kraljevič Marko zgrabil goreče železo in ga stisnil, da je voda zacurela iz njega. In še mu je gospodar pomo-lel jekleno bučo, pa jo je kraljevič Marko objel in so se ji vtisnili vsi njegovi prsti. »Joj meni», je dejal kraljevič Marko, »kako slabotni so sedanji ljudje!* Mu reče gospodar: «Za Boga, kraljevič Marko, pravijo in pojo, da si že davno in davno mrtev.» »Nisem, brate*, je dejal kraljevič Marko, «le svojega časa čakam v pečini, da planem na svet, da raz-tiram in pogubim vse one, ki delajo krivico in nasilje.* Gospodar ga vpraša, kdaj pride ta čas. Mu odgovori kraljevič Marko: Glej sabljo damaščanko, ki mi visi nad glavo! Ne vidim je, ali čutim njen soj. Kadar bo polna mera krivic in nasilja na svetu, sama mi bo skočila iz nožnic in v roke. Bliža se ura! Pravijo mi, poglej, ali je res! — le še za prsta dva tiči damaščanka v nožnicah. Tedaj zajaham junak svojega vernega šarca, Bog mi povrne oči in udarim po nasilju in krivici, da dam vsakemu svoje. Krvav bo boj — sila bo zatrla silo. Iz krvave zmage se Tudi pri konzulatu ČSR. v LJubljani le Iz* razilo Savezno starešinstvo svoje sožaljei — Večen spomin zaslužnemu bratu! Iz dr. Oražnove zapuščine. Upravitelj zapuščine po pokojnem starosti dr. Oražnu g. dr. Goršič je podaril JSS. dva obsežna in lepo opremljena albuma slik iz dr. Oražnovega službovanja v balkansk vojni leta 1912. Albuma Je pokojni starosta skrbno hranil med drugimi spominskimi predmeti, ki iih je prinesel s seboj iz Srbije. Ti predmeti so tvorili dragocenc zbirko in so bili dr. Oražnu najljubši spomini. Oba albuma sta bila razstavljena tudi na sokoiski razstavi ob vsesokolskem zletu. Odslej bosta shranjena v Saveznem arhivu. Sokolska idejna šola. Agitao in številno eno najmočnejših sokolskih društev, včlanjenih v Jug. Sok. Savezu, Sokolsko društvo I v Zagrebu je priredilo za svoie članstvo sokolsko idejno šolo. Namen tej šoli je izobrazba in pouk članstva v sokoiski ideji. Je še mnogo članov, ki ne pojmijo sokolske ideje in zaradi tega ne znajo pravilno ceniti pomena, ki ga zasleduje Sokolstvo. Vrlo lepo nalogo si ie nadelo imenovano društvo, da potom pouka širi in razlaga vzvišeno idejo. Idejna šola se vtšI skozi mesec dni vsako nede-lio. 5 do 6 predavateljev predava in razlaga sokolsko misel. Kakor kaže poset, bo društvo doseglo lepe uspehe, zakaj predavani se udeležuje do 200 članov. Predavatelji so priznani sokoiski delavci: bratje dr. Car, dr. Laza Popovid, Bogu-novič in drugi. Posnemanja vredno tudi za ostala sokolska društva! Prosvetni odsek Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Pri starešinstvu Saveza se je osnoval Prosvetni odsek, ki ima nalogo organizirati prosvetno delo v sokolskih društvih. Važno m potrebno delo izobrazbe sokolskega članstva naj se vrši sistematično in smotreno, da se dvigne tudi splošna izobrazba članstva na višio stopnjo kulture, ker tudi to spada v program Sokolstva. Odsek stoji na stališču, da se širi izobrazba iz telovadnice in potom telovadnice. Vsi dosedanji poizkusi organizacije prosvetnega dela v sokoiski organiziciji niso uspeli, zdi se, da je bila neuspehu kriva napačna pot, zato prevladuje splošno mnenje, da naj bo izvor prosvetnega dela sokolska telovadnica, kjer Je pravo torišče vsega sokolskega dela. Na čelu Prosvetnega odseka stoji Savezni načelnik br. dr. Mur-nik.člani odseka so nekateri člani starešinstva, med njimi bratje: dr. Ambrožič, Ambrožič, Bajželj, Gangl, dr. Hadži in nekaj članov izven starešinstva, tajnik odseka pa Je br. dr. Rape. Prosvetni odsek Je s svojim delom že pričel, za prvo nalogo si je stavil potom navodil urediti in izpopolniti društvene knjižnice. Sokoiski Glasnik, oficijelno Savezno glasilo, bo izhajalo v prihodnjem letu v Liubliani pod uredništvom br. Miroslava Ambrožiča. Prva številka Sokolskega Glasnika izide takoj po novem letu. Glasnik stane za celo leto 25 Din. Sokolska župa Mostar priredi začetkom prihodnjega leta predniaški tečaj v Mostaru za izobrazbo društvenih vaditeljev. Istočasno se vrši istotam tndi administrativni tečaj za izobrazbo društvenih funkcionarjev za poslovanje v sokolskih društvih. Savezna odborova seja, ki se Je morajo udeležiti vsi zastopniki v Savezu včlanjenih žup, se vrši dne 28. januarja 1923. v Ljubljani. Na predvečer dne 27. januarja pa se vrši ustanovni občni zbor Sokolske Matice. Ne pritožuj se nad dobo, v kateri živiš, da je slaba! S tem si ne opomoreš. Doba je lahko slaba, a ti si tu, da io izboljšaš. T. Carlyle. zopet vrnem v pečino na trdni ta prestol, živa skala ga veže z zemljo, ni človeške moči, da mi ga omaje, dokler ne da Bog. Pod skalnati strop nad junaško glavo si obesim golo sabljo, pod njo bo stala zlata čaša, da bo kapala vanjo s krvave sablje rdeča kri, da izpijem čašo, kadar bo polna — zadnja bo čaša zadnje krvi, ki jo sila prelije na tej zemlji, in zadnje moie pitje. Po božji volji ne bo več treba zemlji kraljeviča Marka. Kraljevič Marko se je zamislil v, bodoče dni. za njim v širni temi se je oglašal žvenket junaškega orožja, rezget bojevitih konj. Zbudil se je iz misli, umirili so se konji in junaki. Vpraša kraljevič Marko gospodarja: «Koliko tovoriš vina?* Gospodar odgovori, pa mu reče Marko: «Nalij mi ga čašo, da ga po-kusim! Tristo let je preteklo, kar ga nisem več pil.* Drage volje mu prinese gospodar poln meh, Marko ga nagne in v dušku izprazni do zadnje kaplje. Še eno si želi čašo, gospodar mu postreže še z drugim mehom — tudi tega popije kraljevič Marko do srage. Potem vpraša, koliko je bilo vina. Gospodar pove, da dva mehova. Zavzel se ie Marko: «0 jadni svet, kaj si dočakal, kaka ti je mera in prevara! Kar sta bili za mojih dni dve čaši, zdaj sta dva mehova!* Velel je vili, naj dl gospodarju pe-rišče cekinov, da kupi drugega vina, da bo mogla slaviti hiša krstno ime. A gospodarju je ukazal, da do smrti ne razodene nikomur, dar je videl in slišal. — TaVo se ie tudi zgodilo. £Iatl3e FarrSre: 23 Obsojenci Dosedanja vsebina romana. »Obsojenci*, roman slovitega, že tudi našim čitateljem znanega francoskega pisatelja Claude Farrere-a, je zamišljen kot kronika, ki ie napisana leta 2130. o dogodkih leta 1990. Opisuje velike socialne boje, ki se vrše leta 1990. med koncentriranim velekapitalom in v njegovi službi stoječim delavstvom. Roman tvori nekak pendant, k znanemu Čapkovemu «R. U. # James Mac Head Vohr je eden najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo premoženje znaša 80 dolarskih milijard. V severnoameriški Uniji včlanjena državica ob izlivu Mississipija je njegova last. Njegovo podjetje se imenuje Siturgic. Je največje podjetje te vrste na svetu in preskrbuje celo Ameriko, ki šteje leta 1990. 400 milijonov ljudi, s kruhom in moko. Siturgic obsega 16 tisoč tvornic s 150 tisoč delavci, ki stanujejo v posebnem ogromnem delavskem mestu s 400 tisoč prebivalci, podjetje vodi guverner VohT z ogromnim štabom poverjenikov, šefinženjerjev in in-ženjerjev. Vohr živi v krasni palači oddaljeni 50 kilometrov od delavskega mesta in nad 20 kilometrov od tvornic. Ima edino hčerko Evo Mac Head Vohr, krasno, malo romantično razpoloženo, a zelo razumno deklico. Stara je 24 let. Pri Siturgicu je zaposlen mladi šefinženjer Andrej Ferrati, kateremu se Eva dopade in kateremu je tudi njen oče naklonjen. Eva pa ljubi skrivno Andrejevega pol-brata Petra Ferratija, ki je bil svoj čas tudi zaposlen pri podjetju, a je potem postal tajni vodja anarhističnega pokreta med delavstvom. Eva to ve, vendar je to v njeni romantični ljubezni ne ovira. In baš v noči, ko se ji je Andrej na večerji pri njenem očetu malo bolj približal, zapusti Eva po skrivnih potih svojo spalnico in zleti z aero-planom, ki ga krmili sama, k svojemu ljubčku, Andrejevemu bratu Petru, pri katerem ostane do jutra. V obratu Siturgica se pojavljajo prvi znaki velike borbe. Po navodilih svojega voditelja Petra Perrrafifa pričenja 3elav- stvo s sabotažo. Peter je uredil v delavskem mestu cele tajne laboratorije, v ka. terih dajejo njegovi tajniki delavskim zaupnikom pouk, kako je treba stroje ne-opaženo pokvariti. Guverner Vohr je opozorjen na ta pokret in pripravlja obrambo, ker je odločen, se spustiti v skrajni boj. Oba brata Ferratija sta razdvojena. Peter vodi tabor upora, Andrej je zaupnik in pomočnik guvernerjev. Med njima je Eva, ki je z razumom pri očetu, s srcem pri ljubimcu. Grozeči spopad se vedno bolj približuje. Kakšen bo ta spopad? Kakšna je socialna borba leta 1950? Kakšen je njen izid? Kakšna je uloga in usoda guvernerja Maca Heada Vohra, njegove hčere Eve, njenega ljubimca Petra Ferratija, voditelja upornega delavstva, in njegovega brata Andreja, obenem Petrovega tekmeca pri Evi? Evo, tu začenja III. del romana, s katerim nadaljujemo danes. ID. del. ALI — ALI? 1. Delavnica štev. 6666. Ko je drugo jutro električna ura v delavnici štev. 6666 kazala baš deseto uro in sedemnajst minut, sta naenkrat zabreneala dva motiča, in sicer v čebru štev. 5. in štev 7., kajti skoraj istočasno sta se zadela ob dno. Oba mlinska kamna sta se prelomila, motič štev. 5. je bil ves razklan in so ga zato morali vzeti iz stroja, motič štev. 7. pa je huje udaril in se je zato zlomil na dvoje. Drobec kamna ali morda litega železa je zadel nekega delavca v bok, drug drobec pa mojstra in ga močno ranil na nogi. Nenavaden hrup se naenkrat dvigne, tembolj glasen, ker leži mojster v nezavesti na tleh blizu pokvarjenega stroja in ni nikogar druzega v bližini, ki bi bil ukazal mir. Končno da mojster sosednje delavnice štev. 6668 alarmni znak. Direkcija javi slučaj centralni upravi in zaprosi, naj pride službujoči šefinže- ner. "Ranjeni delavec Je po glavnem imeniku nosil številko 116.063 in mu je bilo ime Hamish Andrews. nadzo-rovalni mojster je bil George VVilson. poklicani dežurni šefinžener pa Andrej Ferrati. ~ Oba pokvarjena stroja stojita še vedno ravnotako, kakor sta obstala ob poškodbi, obe osi brez gibanja in življenja, ena je sploh docela za-pognjena. Andrej Ferrati, šefinžener, ki ima obenem nalogo, da preišče vso zadevo, niti ne pogleda teh osi. cOdmontirajte najprej obe oei,» ukaže, »potem obe krili, končno motič sam in obe osišči! In položite vse lepo po vrsti semkaj, — da, semkaj, — osišča cela, kakor so, razumete... ne dotikajte se osi samih, razumete? Kdor se dotakne osi same. ga dam brez odloga zapreti! Policija je obveščena in pripravljena, je li?5 To vprašanje je bilo namenjeno tajniku, ki je spremljal šefinženerja. Oba ranjenca prisostvujeta preiskavi. Mojster leži na tleh, obleko ima povezano v sveženj, ki si ga je podložil pod glavo mesto blazine. Delavec %edi v 6vojem kotu. Ferrati pogleda tega človeka in takoj spozna, da. mu ni nič kaj prijetno in da je v zadregi. Zato se poda naravnost k njemu in ga vpraša: »Ali Vam je morda slabo?* Možakar požre slino in odgovori negotovo: »Ne... ne zelo...* »Kako ste bili ranjeni?* »Mojster je stopil na čeber štev. 5., ker je bilo javljeno, da se motič zadeva ...» «Pustite mojstra, O Vas govorim sodaj. Kje ste se nahajali, ko se je motič zlomil?* »Valjarje sem mazal z oljem, in takrat ...» »Dobro, hvala! Sedaj si oglejmo valjarje. Motič se je torej že zadeval, ko ste Vi mazali valjarje z oljem?* »Pri čebru št. 5. se je že zadeval!* »Govorim o čebru štev. 7. Ali ste valjarje čebra štev. 7. tudi mazali z oljem?* »Da.» ' «Do6ro. Ali ee Je mofJS pii StOTj 7-tudi zadeval?* » 1> B » t> f> £ i r» ¥se stroje nove in rabljene, za obdelovanje lesa, pločevine in kovin, stiskalnice, aparate za avtogensko varjenje Itd. dobavlja s skladišča «05 »TEHNIKA", Zagreb, Sudnička ul. br.1 Za božične praznike priporočamo najfinejše specialiiete ruma s Cognac-ram, Citron-rum, Orange-rum. Kunuipmo rabljene prazne steklenice za konjak ivupujemo vsa£e velikosti po najvišjih cenah. „ALKG", veletrgovina z žganjem, družba z o. z. Ljubljana, Kolizej. ^ «65 ________________________f ^jfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiifiiiiiHiiiiiiifiirfiiini!iiinMiiiiiffiitifi»rfiiiiTiiinHiHHii«i4iiniiiiH!f!iiiiuT!r?Tiwj^ \š ■ vr | I sozicna Vsakovrstne preproge v rasnih velikostih, kakor tudi na metre. Bogata izbira za-storov, barvastih in belih. Posteljno perilo, rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernloe, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za šest in dvanajst oseb, platnene ln frotir brisače itd. Različno sukEeno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Vsakovrstni sifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Svileni In volneni šali, ogrinjalke, robci itd. darila. Perilo za dame in gospode, izgotcvljeno iz najfinejšega sifona, batista ln oefirja. — Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira fiorastih, volnenih in svilenih nogavic, dokalenlo in gamas. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstna triko in glace rokavice sa dame in gospode, ovratniki in kravate. Bazne mejloe, Bviterji, športno perilo itd. Šah Odklonjeni damski gambit 3gran y IV. kolu dunajskega turnirja dne 16. novembra 1922.) Beli: Griinfeld. — Črni: Mar6czy. 1. d2 — d4 Sg8 — f6 2. Sgl — f3 d7 — d5 3. c2 — c4 4. Sbl — c3 5. Lel — g5 6. e2 — e3 T. Tal — cl 8. Ddl — c2 9. a2 — a3 10. Lg5 — h4 11. Lfl — c4 : 12. Lc4 — a21 13. La2 — bi 14. Sf3 — eo 15. 0 — 0 e7 — e6 Lf8 — e7 0 — 0 Sb8 — d7 c7 — c6 a7 — a6 h7 — h6 d5 — c4: b7 — b5 Lo8 — b7 Tf 8 — e8' Sd7 — f8 c6 — c53 9 2 najnenocs, napraviti na fS prostor ia jezdeca v obrambo ogroženega kraljevega krila (točke g6 in h7). » Odločilna napaka. Z odprtjem dam-ske linije se nudi belemu prilika za, nevzdržen napad. 4 Glej prejšnjo opazko. Dama nima izhoda, usoda črnega je zapečatena in s par krepkimi potezami napravi beli konec. 20. ... Sf8 —d7: seveda ne gre zaradi mata na h7. 6 Partija je priglašena za eno izmed daril, določenih za posebno lepe partije. Pozicija po 15. potezi črnega; Seli: Kgl, Sc3, Se5; g2, b2. trni: Kg8, Sf8, Sf6; g7, h6. 16. d4 — 17. Tfl - 18. Se5 - 19. Lh4 - 20. Tdl - 21. Sg4 - 22. Sf6 - 23. Dc2 - 24. Lbl - 25. Dh7 - 26. Sc3 - 27. Dh6 - 28. Tel - 29. Dg5 - 30. h2 — 31. Dg6 - 32. Se4 - Dc2, Tel, Tfl, Lbl, Lh4, — kmeti: a3, b2, d4, e3, f2, DdS, Ta8, Te8, Lb7, Le7, — kmeti: a6, b5, c5, e6, f7, eo : • dl - g4 - f6 : - d7 4 - f6 -T-d7: - h7 f - e4! - h6 -t- - e4: - g5 t - dl - g6 h4 - h5 - d6 Le7 — c5: Dd8 — e7 Ta8 — c8 g7 - h6: De7 — d7: Kg8 - g7 Kf8 — d7: Kg7 — f8 Lb7 — e4: Kf8 — g8 Lc5 — f8 Lf8 - g7 f7 — f8 Te8 — f8 Sd7 — e5 Tc8 — c4 Črni se vda.5 Opazke: 1 Na tem mestu, odnosno v podobnih, iz odklonjenega damskega gambita nastalih pozicijah novo. Partija je v teo-retiškem oziru pomembna. Končnične študije A. Seleznjeva Naslednje končniške študije je sestavil slavni ruski šahovski mojster A. Se-leznjev, čigar specijaliteta so ravno končnice. Vse so izredno fino zamišljene, duhovite in polne presenetljivih va-rijant. Izvzete so krasni zbirki «35 End-spiele von A. Selesnieff>. Št. 1. Beli: Kf5, Ta5; kmet g6. Črni: Kh5, Tg7; kmeta: a4, f6. Beli je na potezi in dobi igro. Št. 2. ■ mm\i« |||g ^^ m k ■ BJB m m, WA _ .....^ m Jlb ■ ■ H ^ ..^g lil pp wm. i m wm viML Beli: Kd2, Lh6; kmeta: f6, h5. Črni: Ke8, La7; kmeta: d6, d5. Beli ima potezo in dobi igro. I št. S. Beli: Kg5 Le4; kmeta c4, g4. Črni: Kh8, Le8; kmeta: b6, h7. Beli ima potezo in dobi igro. (Rešitve priobčimo v novoletni številki «Jutra».) Rešitev študije A. Seleznjeva v «Jutru» št. 295 (14. decembra 192Z* A. 1. Sd4 — f5 2. e6 — e7 3. Kh6 — h7 4. g6 — g7 5. Kh7 — h8 Ali: 4. g6 — g7 5. Kh7 — pat. Kf6 — f5: Tf4 — ©4 Kf5 — f6 Te4 — e7: Te7 — g7: Te4 — h4 t Kf6 — e7 : pat. B. 1. Sd4 — f5 Tf4 — f5: 2. g6 — g7 Tf5 — fl 3. g7 — g8, zamenja za S t itd. Ali: 2. g6 — g7 Tf5 — g5 3. e6 — e7 Tg5 — g61 4. Kh6 — h5 itd. žagne naprave m stroje za obdelavo lesa vseh vrst, najnovejše konstrukcije, prvovrstne, dobavljajo takoj po najugodnejših cenah iz jugoslovanskega skladišča Welkerwerke Wlen, XIII., BreitensserstraBe Ni. 56. reklamne cene se prodala narejena obSeka za moške, lenske in otroke, tudi kožuhovina in trikotaža edino le t največji trgovini O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. 29 katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite i'enar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Sattner (Imetnik Henrl Malre) v LJubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilna in stenska ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino iu srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože; britve, iasestrižne in brivske 6troje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. Telefon štev. 174 Brzojav: „Aloma" Inseriranje, plakatiranje in vso drugo reklamo oskrbuje v tu- in inozemstvu po originalnih tarifnih cenah časopisnih uprav in založništev Aloma Company anončna in reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 4476 UE5ELE BOŽIČNE PRfiZNIKE želi usem suojim cenjenim odjemalcem 5TH5TNE R UE5ELE UFJNOCE preje všem etenim z&kazmktim DRRBO 5CHU;RB, UUBCJRNR, Duomi trg 3 Pozor! Pozor! Pravi ,Goiser*-ievlji, cevi J? za smuii ter lovski ievlj! vseh vrst ss izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici 125 Anton in Jož. Brajer Ljubljana, Tupjašlii trg [Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drngih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Ceae aoUdna! Poatrežba točna! Zahtevajte JEDICINAL KONJAK z znamko „ALKO-modpi kpižeo" m ii : in !! najfinejše krem likerje !! Knjigovodja, bilance zmožen, gospodična, izurjena strojepiska in Stenografinja, perfektnav slovenskem in nemškem jeziku, se sprejme za takojšnji nastop. Od lesne stroke prednost. — Pismene ponudbe na upravništvo ,,Jutra" pod „Lesna industrijska družba v Ljubljani". 4470 Josip Jug stavbni in pohištveni pleskar in ličar 4327 S S3& O 33B B SBSB S ESZ3 3 GE3 3 SsZ28 £, & 9 SSB B SSBH B ffiEB B B33 B m S" = Najstarejša špecSicjJska tvrdka v Sloveniji = a* Bricar S Mejne Ljubljana &UZIUGE Lju&SIana špsdicijska pisarna Jesenice | B Podjetje ra prevažanje blag-i južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni r 8 promet i* Avstrije in v Avstrijo. Za.carinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. B Skladišče t posebnimi zaprtimi kabinami ca pohištvo. Interurban telefon 60. caanBoS B Brzojavi: Ranzlnger Ul. božična priloga „Jtanr 3. 304, dne 24. decembra 1972. Politični odmevi Nova zveza z Grčijo? Ko se je pred meseci mnogo govorilo o razširjenju male antante na Grčijo, smo zapisali, da je vrednost te države za politiko Balkanskega polotoka toliko manjša, kolikor bolj je angažirana izven Evrope. Takrat so stale grške armade še daleč v Mali Aziji in prav nič še ni kazalo, da se bo pravda za Smirno tako nesrečno končala za atenske politike. Izvajali smo, da bo Grčija tem lažje dobila zaveznike na Balkanu, čim bolj bodo njene sile vezane na maloazijske probleme. Medtem se je izpremenilo dvoje: malo-azijskega problema za Grčijo ni več in tudi Konstantinov režim se je zrušil pod težo vojnega poraza. Na vladi v Atenah se nahajajo zopet možje, ki so bili že prej pristaši prijateljstva in zveze s Srbijo. A tudi drugače je Grška zopet navezana le na balkansko politiko, kjer mora stati budno na straži, da ne izgubi še tega, kar ji je ostalo po katastrofi. Logična posledica teh dveh dejstev je, da se je Grčija zopet pobrigala za svoje severne sosede in prišla k nam potrkat " prijateljstvo in zaščito. Ako se pa vprašamo, kakšna mora biti obnovljena zveza z Grčijo, moramo takoj naglasiti, da je ta zveza Grčiji mnogo bolj potrebna nego nam. Kakor ni sicer zametavati nobenega prijatelja, ki si ga moremo pridobiti, vendar ie gotovo, da ne bo nihče ugovarjal trditvi, da nam od Grčije ni pričakovati bogvekaj posebnega. Razrovana po notranjih razprtijah, po borbi med venizelistično in rojalistično strujo, po vojaški revoluciji in po ne-utajljivih znakih vojaške demoralizacije, predstavlja Grčija danes državo, na katero se niti vojaško niti politično ni mogoče mnogo zanašati. Ako se posreči državo omiriti in jo na znotraj preorganizirad, i mogla sicer zopet igrati gotovo vlogo, toda v tem ozira smo upravičeno lahko še zelo skeptični. Njena pomoč bi nam mogla služiti le za slučaj, da bi v Bolgariji prišla na krmilo bojna struja meščanskega bloka z makedonstvu juščimi; v tem slučaju pa bi se seveda težišče naše vna-nje pomoči zopet ne mogio nahajati pri Grčiji, Drugačen pomen pa ima zveza z nami za Grčijo. Ona ve, da ji more nuditi pomoč zoper Turčijo kakor zoper Bolgarijo edinole Jugoslavija. Grčiji ne more noben sosed toliko koristiti ali pa toliko škoditi, kakor naša kraljevina. Tega se zavedajo tudi v Atenah, zato so bili diplo-mafje pripravljeni za usluge v solunskem vprašanju in zato bo tudi zanaprej Grčija nam nedvomno šla drugače na roko, nego je bilo za Konstantina, ko so segaii Grki še tako visoko... Naša naloga je, situacijo primerno izrabiti in doseči v Solunu vse one ugodnosti, ki nas morejo trajno navezati na to važno luko, obenem pa storiti vse, da se narodni položaj južnomakedonskih Srbov ne poslabša. Ravno vprašanje traških in maloazijskih beguncev bi nudilo tudi v tej zadevi priliko za primerno intervencijo. Naša teza bi se imela glasiti, naj se ti grški begunci ne naseljujejo med naše prebivalstvo, marveč tamkaj, kjer naj izpodrinejo Turke Diplomacija najde tudi za take ukrepe primernih p^tov in sredstev, čeprav posegajo v interni delokrog tuje države Italijanska-madžarska aHjasisa Že večkrat smo opozarjali na dejstvo, da imata italijanska in madžarska politika napram Jugoslaviji ofenzivne cilje. Italijani in Madžari prežijo ob vsaki priložnosti na to, da bi našo državo zadeli čim bolj v živo. Da bo enim kakor drugim to delo lažje in uspešnejše, je zadnje čase med italijanskimi in madžarskimi ekstremnimi nacionalističnimi elementi prišlo do sporazuma. Madžarski fašisti so se zvezali z rimsko fašistovsko Po Boki kotorski Če se voziš z železnico iz Hercegovine proti Kotoru, se boš prav gotovo v mislih prepiral z bivšo avstrijsko upravo. Ko te vlak prepeljava v neštevilnih vi-jugah od Neretve navzgor v dolino dolgega Popova polja, ko se nato vijugaš podolgem ob njegovem zapadnem robu ter naposled, ko se spuščaš zopet v velikem ovinku navzdol preko prekrasne Konaveljske dolino, prav gotovo premišljuješ, če bi ne bilo mogoče izpeljati železnice v nekoliko bolj ravni črti. Upoštevaš težave terena, nesrečno kraško površino, jemlješ ozir na obljudenost krajev, toda naposled zaključiš vendarle s konstatacijo, da je Avstrija le preočitno štedila, boječ se prevelikih stroškov za predore, viadukte ter nasipe. Kakor oaza sredi puščave leži spodaj ■žogata Konaveljska dolina. Samo oljka, Fmokva in vinogradi, vmes že posamezne pomaranče in limone. In spodaj še malo nižje moTje, široko morje brez meje, ob njem beli zidovi staroslavnega Dubrovnika, Po lepi Konaveljski dolini se vozimo nato naravnost proti Boki Kotorski; južni del doline, ki je nagnjen proti Boki. je znan pod imenom Sutorine. Na desni in levi je že vse dalmatinska zemlja. Sutorina sama pa je proti vsaki pameti hercegovska. Pri Igalu smo naposled ob morju, še malo, in vlak se ustavi v Er-Begnovem. Ercegnovi je poleg Dubrovnika najtoplejše mesto na dalmatinski celini. Proti severu in severovzhodu zavarovano, a odprto proti jugu. V decembru in januarju ie tu tako gorko kakor v Liub- I organizacijo ter se zedinili na skupen I akcijski program proti naši kraljevini. Fašistovski pokret v Madžarski je šele novejšega datuma. Osnove zanj so dali cilji in namere društva »Prebujajočih se Madžarov*, katero stremi za obnovo I madžarskega kraljestva v mejah nekda-\ nje krone sv. Štefana. Znani voditelj bele garde na Madžarskem, poslanec Štefan Friedrioh, je sedaj načelnik madžarske fašistovske organizacije. Ta mož je pred kratkim odpotoval v Italijo, da stopi tamkaj v čim tesnejše stike z italijanskimi «belimi sodrugi*. Italijani se daj, ko se Friedrich nahaja v njihovi državi, seveda tajijo njegovo misijo. Nam pa so Friedrichove namere lahko jasne. Treba nam je le pogledati na zemljepisno karto, pa bomo takoj videli, da je naš sum glede italijansko-madžarske alijanse docela upravičen. Cilji Italije in Madžarske so naperjeni proti obstoju naše države že zaradi tega, ker si hoče Italija popolnoma osvojiti vzhodno obalo Jadrana, Madžarska pa bi rada dobila nazaj Vojvodino, Bač-ko, Banat in vse, kar je glasom trianon-skega miru izgubila na nas. Drago ofenzivno točko italijansko madžarske politike proti nam tvori Reka Reka je kot država sicer «corpus sepa-ratum*. toda Italija tega fakta ne spoštuje. Ona si je podredila Reko gospodarsko in politično. Kljub vsemu prizadevanju pa Italija ne more dobiti Reke v svojo oblast tako hitro, kakor bi si želela Zato sedaj išče podpore pri Madžarih ter pravi, da bi načelno ne nasprotovala temu, ako bi se interesne sfere na Reki razdelile med njo in Madžarsko. V tem slučaju bi seveda mi bili izigrani. Vpričo opisanih italijansko-madžarskih odnošajev postaja rapallska pogodba za nas še važnejša nego je bila do sedaj. Zastaviti moramo vse sile v to, da se pogodba čim striktnejše izvede, pa bodisi da se to zgodi s pomočjo Zveze narodov. Treba je pomniti, da bi bilo vsako naše popuščanje v zadervi Reke, Zadra z zaledjem kakor tudi glede solunskega vprašanja v našo neizmerno škodo, ker bi poleg tega, da bi z revizijo pogodbe prišli ob majhne stvarne koristi, ki jih danes imamo, dospeli na opasno točko popuščanja za bodoče. S tem pa bi si zasadili nož v lastni tilnik. Problem narodnih manjšin v Turčiji Vprašanje narodnih manjšin prihaja na dnevni red skoro vseh evropskih konferenc. Toda v taki obliki, kakor se javlja na orijentski konferenci v Lausaane, se ta problem vendarle še ni pokazal. Dočim je šlo v Evropi doslej le za modificiranje narodnih pravic tako imenovanih narodnih manjšin, ki so ostale v novo osno-vanih ali preurejenih narodnih državah, in pa za zaščito ter mednar. garancijo teh pravic, gre v orijentu za mnogo več. Tu je sovraštvo med narodnostmi, ali bolje med konfesijami, po katerih se ločijo narodnosti, mnogo nestrpnejše in bo-jevitejše. Manjšinsko vprašanje se tu rešuje radikalnejše; drugorodci ki so ostali v narodni državi, se kratkomalo masa-krirajo, ali vsaj izganjajo, oziroma v masah izseljajo. Losanska mirovna konferenca določa modalitete, po katerih naj se narodne manjšine med Turki in Grki kratkomalo izmenjajo. To zamenjavanje se via fakti itak že vrši zadnjih deset let; začelo se je z balkansko vojno leta 1912. in 6e najbrž z zadnjimi dogodki še vedno ni zaključilo. Toda popolnoma enostavna stvar ljani sredi aprila. Tudi tu dozore pomaranče in limone, in sicer so oranže zrele v decembru, a citrone že prej, oljka pa že o Vseh svetih. Ercegnovi je zelo slikovito mestece, vegetacija je popolnoma južna. Leži v najvnanjejšem delu Boke, od širokega morja ga loči le pretok, ki pa je precej širok. Ko smo se vozili nazaj iz Kotora in je bilo ravno širo-kalno vreme, je jug gnal zelo visoke in široke valove prav do Ercegnovega, Za kopališča, za prezimovališča je tu kakor nalašč; v mestu, ki se vzpenja amfi-teatralno nad obalo, je že mnogo hotelov. Tudi starih zgradb in utrdb je obilo, med njimi najimenitnejši »Španjol*, star rinski grad nad mestom iz leta 1538. Zgradili so ga Benečani — po mestu lahko vidimo značilne benečanske leve — in ga imenovali tako Spancem na čast, ki so bili takrat njihovi zavezniki in glavni protiturški činitelj na Sredozemskem morju. Sedaj je v njem smod-nišniea in vojaki stražijo vhode v grad. O smodniku mi ni bilo nič znanega, zato sem nič hudega sluteč povpraševal vojake pred glavnimi vrati, če bi mogel pogledati starinsko trdnjavo. Zvesti stražarji pa niso mogli dovolj zasmehljivo oceniti moje naivnosti, češ, nismo mi tako bedasti, da ti bomo kazali »naš Španjol*. Poskusil sem apelirati na komandanta, pa je bil zasmeh še večji, kajti ko je oni dan neki podčastnik, ki je ravno šel iz Črne gore na dopust, poprosil komandanta, da bi mu dovolil ogledati si glasoviti Španjol, ga je dal ta kratkomalo zapreti. Po pouku o tako temeljiti previdnosti sem izgubil veselje do nadaljnjega poekušanja in Španjol mi ie ostal šnaniolski seveda tadi po »J metod! ni. Iz Srnine ln. pr. ee je poročalo, da so tam Turki demonstrirali za vrnitev Grkov, ki so , bili zbežali s premagano grško armado, i Grki so namreč v Turčiji izrazito trgovski in podjetniški element; ko so oni odšli in z njimi Armenci, ki predstavljajo popolnoma enak živelj, je zastalo vse gospodarsko življenje, kar je bilo prav tako na škodo Tnrkov samih, ki niso prav nič podjetni. Sedaj se odpira enak problem v Carigradu. Tu je po najnižjih cenitvah dobrih 200.000 Grkov in 180.000 Armencev poleg 65.000 Židov, po drugih cenitvah pa je celo do 400.000 Grkov — saj pravega štetja v Turčiji doslej še ni bilo! Da bi se vse to izselilo, je izključeno, imelo pa bi tudi katastrofalne gospodarske posledice. Toda kemalisti hočejo naeijonalizirati svojo državo in uničujejo sistematično drugorcdno prebivalstvo. Grško narodno pozicijo v Carigradu hočejo oslabiti s tem, da vržejo ven-kaj patrijarhovo stolico ter jo premeste kam na Grško. Njihova trditev, da so patrijarhi bili vedno protiturški činitelji, seveda ne drži, razen za najnovejšo dobo. Kajti v preteklih stoletjih so se patrijarhi in mogočniki okrog sultana dobro razumeli in se medsebojno pod- 1 piralL Z odstranitvijo patrijarha bi zadeli ' Turki dve muhi na en mah. Kajti znano ! Ercegnovi napravi vtis srbskega mesteca, velika večina napisov je cirilska, kakor je sploh v Boki daleko v večini pravoslavni živelj. Popotnega Slovenca, kakor sem bil jaz v letošnjem avgustu, so imeli povsod v Dalmaciji za Čeha. Povsod me je sprejelo vprašanje: »Ste Čeh?*, pa naj je bilo v Splitu, ali Kninu ali Gružu, Metko-viču ali v Kotoru. Tujec-turist in Čeh, to sta postala letos v Dalmaciji in menda v vsem našem primorju identična pojma Srednji del Boke, to je prostorni Tivat-ski zaliv, je v nekaterih ozirih glavni in morda najlepši njen deL Ta ima položna pobočja, malo skalovitega obrežja2 tem več pa zelenja; precej visoko navzgor segajo krasni vinogradi, s smok-vami, zlasti pa oljčnimi gaji in drugim iužnim drevjem. Tu je vse kakor en sam prekrasen južni vrt. Najslikovitejši je seveda notranji del Boke, ki se razdeli v pravi Kotorski zaliv na jugu in Risanski zaliv na ee-veru. Najlepša slika je pogled, ki se odpre, ko se pelješ skozi znamenite Verige in stoji prod teboj Peraet, kakor prilepljen pod strmimi sivimi stenami z dvema miniaturnima otočkoma, okrašenima z malima cerkvicama. Tu v notranjem delu Boke imaš zopet prilike za tehtno razmišljanje. Nikdar si nisem prej mislil, da izgledajo posamezni kraji tako impozantno. Videti je, kakor da jt vsak izmed n£h bogato mesto »ase, Porast, Risan, Prčanj, Dobrota in kakor se še imenujejo vsa ta slikovita mesteca, ki se belijo pod vieokimi belimi stenami našega fjorda. Toda ko se pripeljemo mimov vidimo, da so med visokimi, več- je, da je mogočna struja v nekdanji Rusiji delala za vsvojitev Carigrada ravno z ozirom na patrijarhat, hote S osvoboditi to najvišjo pravoslavno cerkveno institucijo neverniške vlade. Vzhodni Rim je bil zaradi svoje izredne vloge v zgodovini pravoslavne cerkve cilj ruskih pravoslavnih krogov. Ako bi izginil patriarh, vnanji znak te zgodovine, iz Carigrada, bi izgubile pretenzije na Carigrad ne le z grške ampak z ruske strani velik del svoje popularne upravičenosti. Tudi poglavje o Armencih je zelo važnjo. To nesrečno ljudstvo ne živi dandanes niti v enem turškem predelu v absolutni večini, marveč le raztreseno med drugoverci in drugorodci. Ze od leta 1914. begajo in umirajo izven svoje domovine. Sedaj se išče zanje ali prav za prav za njihove ostanke teritorij, kjer bi mogli svobodno eksistiratL Da bi se našlo kaj primernega, o tem moramo po dosedanjih izkušnjah zelo dvomiti. Ne na nebu, v knjigi so t PISANI OBLAKI, > festni Cike Jove-Gradnika. Cena 12 Din. Priporoča jih za mladež Tiskovna zadruga v Ljubljani. čim in kako merim jaz, ne da M hotel, ker to ni niti mogoče, da tudi TI tak* tehtaš in meriš. »Golgota* spada za Cankarjevimi deli gotovo med najboljše jugoslovanske drame. Je idejno, tehnično in posebej uic; scenično dokaj silna. Stabej, ki ie napisa! v mariborskem gledališkem listu mar esej o delu, pTavi, da je »GoIgota> v hrvatskem slovstvu značilna pojava in da ie rekel slovstveni zgodovinar dr. D. Pr.-haska, da bi bila »Golgota* izmed prvih v hrvatskem repertoarju, če bi je ne motila vizijonamost Kristusove osebe . Mene, ki merim umetnost z gorenjim merilom — odkrito rečem — prav nič ne moti ta vizija, nasprotno: vizija ima v deh: veliko umetniško vrednost. In mogoče je ravno v Kristusovi vizijonarnosti ona rešitev, katero odreka Stabej delu: premoč duha, kot v svoji brezmejni ljubezni vse objemajoče sile nad gmoto. Priznan pa moram, da ie Demetrijeva filozofija nejasna, kakor ie na drugi strani nejasna tudi Makarijeva iilozofija. Ne strinjam p?-se s Stabe.iem in Prohasko, da bi bila Kristusova vizijonarnost, »s kojo si opo-magava drama do učinka, tehnično malce čuden sestav*. Ne le Jeromeov -(Tujec-, ampak tudi Maeterlinckova »Soeur Bea-trice*, ki je najbrž tehnično in tudi idei-no služila Tučiču za vzorec, kakor tudi neštete druge, tudi Shakespearjeve drame, se poslužujejo vizijonarnosti in ne na škodo. V »Golgoti* je to tem dopust-neje, ker si je delo prav lahko in brez nasilja tolmačiti simbolistično. Predstava spada med prav dobre. Jaz vidim skupno igro in jo kot tako tudi ocenjujem. Najvišji učinek se dosega tedaj, če so tudi naineznatnejše statistične uloge podane z ono izrazitostjo, ki odgovarja glavni ideji dela. V tem oziru sc bili vsi trije čini prav dobri, četudi sc bile zame scene v prvem činu, ločitev Demetrija od samostanske ječe in pa v drugem činu dialog med Demetrijem in zdravnikovim pomočnikom Kristusom te' scena med ljubimcem m ženo naj.iačje. Jerman izraža s svojo barvo glasu in z vibriranejm in dinamiko glasu, ki jo ima popolnoma v oblasti, najglobokejša čuv-stva duše. Jerman je dober traged. Iste velja tudi o Bratini. Kdor je videl Bratino enkrat v Jeromeovem «Titfcu» ali pa v »Golgoti*, ga ne pozabi. Dobrega igralca se čuti takoj, ko stopi na oder in še predno izpregovori — govori tudi njegov obraz, tempo hoje, molk. vse, prav vse. Iz njega odseva moč osebnosti. To imata oba, Bratina in Jerman in to moč sta polno izražala tudi v »Golgr. ti*. Je pa BTatina obsežnejši — ne le traged, ampak tudi prav dober komik. Tretji steber «Golgote* je bila žena (ga. Bukše-kova). Mojstrska je bila, kakor sem že omenil, niena kreacija žene v n. činu. Prav dobra je bila tudi to pot vizija in simbol življenja v I. činu. Pri simbolizirani u in vizijoniranju obstoja nevarnost materijalizaciie, ki je na škodo ideje, in to tako, da vsako presilno materijalizira-nje in mehaniziranje ubije umetnost. Ga. Bukšekova kot vizija življenja in g. Bratina sta z dinamiko in ritmiko glasu pa-ralizirala to nevarnost: vedeli smo, da sta oba vizi.ionarni prikazni, obe prikazni p m sta živeli z drugimi isto življenje: scen c so bile kljub tem vizijonarnim osebnostim polne, nedeljene, resne in harmonične. Ma-karij (Tepavac) je bil mestoma prav dober, ponekod pa se ni mogel povzpeti dr-nivoja ostalih glavnih osebnosti. Barva Tepavčevega glasu ni tako simpatična kot Bratinova, Jermanova in gospe Bukšeko-ve; tudi moti še hrvatski naglas. Janke se mi zdi — je premalo analiziral svoir ulogo. Pač pa je dobro pogodil zlast ljubkosti starčka kletarja. Dr. Škapin. Zadnji evangelij tega sveta je: Spo znaj svoje delo in ga vrši! T. Carlvle. Kulturni pregled „Novi Rod" mesečnik za mladino. Naša mladinska literatura je bila malone vedno pastorka. Z resnostjo, skrbjo in odgovornostjo se ji ni posvečal nihče. Tako daleč smo prišli v tem oziru, da so za mladino pisali samo tisti, ki so se v literarni stroki vadili, ali pa tisti, ki se niso mogli uspešno vgnezditi pri revijah, ki so bile namenjene odraslim ter so se glede gradiva postavile na stališče kriterija. Pokojni Ivan Cankar je nekoč dejal, da bi moral, govorivši o našem mladinskem slovstvu, ocen jati prav za prav samo enega našega poeta — Otona Zupančiča. Imel je prav. Kajti ni še dolgo časa, odkar se je pri nas skoraj samo Oton Zupančič zavedal, da mora mladinsko slovstvo biti nekaj več nego igračkanje s stvarmi, ki so otroškemu duhu blizu. V tem oziru nam je Zupančič s svojimi tremi knjigami za otroke „Pisanice", „Cici-ban", „Sto ugank", podal vzorne primere, kako se dd pisati za otroka, ako je pisec resničen poet. Izgleda pa, da je naš največji pesnik našel umevanje lastnega pojmovanja slovstvenih produktov za deco samo pri gotovem krogu naših literatov. Jedro tega kroga pa živi v Trstu in skrbi za mladinski mesečnik „Novi Rod". „Novi Rod" je še jako mlad. Komaj dveletno otroško dobo ima za sabo. Toda njegovo še kratko življenje nas ne upravi-čuje, da bi ga sodili po starosti. Treba je pogledati vanj, da se vidi in spozna, kakšno in kako vaz m o kulturno delo je bila ustanovitev „Novega Rodu". Pri njem sodelujejo lahko rečemo vsi slovenski pisatelji, ki ljubijo otroka in vedo, da je otrok vsa naša bodočnost. ,,Novi Rod" ni glasilo gotove skupine ljudi, ki se ne vedo s čim vbadati, pa so se zaradi tega vrgli na mladinsko literaturo, ne; on je veren izraz hotenja, da se našim otrokom ustvari tako berivo, kakršno izhaja iz pravega notranjega prepričanja umetnika in kakršnega je mogoče dati v roko predvsem otroku, ali poleg otroka tudi odraslemu. Namenjen pa je „Novi Rod" kajpada v prvi vrsti mladini. In mladini dajejo najboljše, kar premorejo: Oton Zupančič, Golar, Gruden, Gradnik, Kosovel, Bevk, Albreht, Širok, Milanski, Vladimir Levstik. Marija Kmetova, Finžgar, Pregelj, Ribičič, Pastuškin in še cela kopa drugih beletristov. Umevno je, da list pri takih sotrudnikih mora biti dober. In to je tudi brez lažnive pohvale. Posebnost „Novega Rodu" tvorijo poleg omenjenih leposlovnih sestavkov v nevezani in'vezani besedi ilustracije in slike. Te izvršujejo izmenoma razni naši slikarji. Deca ima poleg tega v listu kotiček, v katerega sama piše. Revijo izdaja .,Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev" za Julijsko Benečijo v Trstu, ureja pa jo znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. Tucičeva »Golgota" na mariborskem gledališču Maribor, 20. decembra. Videl sem sobotno predstavo v mariborskem Narodnem gledališču v režiji Koviča, Pred mcsecem sem gledal v Zagrebu Hudožestvenike, te največje mojstre naturalistične dramatike; grandijoz-no, silno je to življenje. Reinhardt se ie bil menda o priliki njih gostovanja v Berlinu izrazil, da je mislil prej, da je naturalizem v dramatiki že premagan, da pa so ga Hudožestveniki prepričali o nasprotnem: večen bo naturalizem, kakor sta večna narava in življenje. Mrtva je za umetnost le ona vrsta naturalizma, ki podaja le tehnično mehaniko življenja, le s telesnimi očmi in ušesi vidno in slišno zunanjo obliko življenja, pa brez one duševne, idejne in čuvstvene vezi, ki spaja vsa bitja univerzuma v življensko harmonijo in ki prav za prav ustvarja življenje. Vibriranje te srebrne niti pa vidijo in slišijo le oni najiinejši duševni organi, ki spajajo naravo in posebej človeka z večnostjo in Bogom. In tu je pričetek in konec lepote in umetnosti. Duh je, ki oživlja in ta duh si tudi ustvaTja za življenje prikladno obliko. Tudi v umetnosti si jo je stvorih naturalizem, ekspresijo-nizem, simbolizem itd. Vsakemu umetniškemu, torej samoniklemu jakemu delu pa odgovarja lastna oblika, lastni stil. Zato je ime! prav oni, ki je rekel, da so štili mrtvi, zato naj živi štil. Prijatelj! Zaprosil si me, da napišem za list kritiko sobotne predstave «Gol-gote*. Oprosti mi uvod. Povsod se izpovedujem. Je to moje, mogoče samo moje merilo. Označim ga pa zato, da veš, s nadstropnimi velikimi hišami mnoge, ki se podirajo, ki razpadajo... Tu manjka streha, tam notranje zidovje, zopet drugod oboje, in nikogar ni, ki bi popravljal. Bili so časi, a so minuli... Vsi sta-novniki teh mest so se nekdaj sijajno preživljali z mornarstvom; ta ie imel ladje, s katerimi je vozil po svetu, oni je bil kapetan, ta trgovec, tretji ali četrti navaden mornar, vsem pa je dajalo morje najboljšega kruha v izobilju, ponosni beli domovi povsod naokrog ob obali pričajo o tem. — Parobrod je izpodrinil jadrnice, morski promet je ostal le ob glavnih končnih postajah železnic — Kotor pa je ostal daleč v stran od modernega gospodarskega življenja. Nekoliko nadomestila je prineslo trdnjav-sko življenje z izredno veliko garnizijo, toda to je koristilo le nekaterim točkam, osobito Kotoru, a sedaj je tudi to minulo. Ako ne pride semkaj končna postaja jadranske železnice, tedaj bo v prihodnjih letih vedno več rušečih se hiš... Kotor sam je precej majhno mestece s komaj 2400 prebivalci Nič mu ni videti, da je središče modeme trdnjave, nasprotno — napravi ja vtis velikega stavbenozgodovinskega muzeja. V Ljubljani gledamo slike v Valvazorju, ako si hočemo predstavljati, kako je izgledalo naše mesto pred stoletji V Kotoru je vse mesto živ spomenik preteklosti Tu imamo še popolno mestno obzidje, okrog mesta in zgoraj na višinah nad Koto-rom, imamo še mestna vrata na raznih straneh, 9 starinskimi votivnimi napisi ki spominjajo največ na boje s Turki. Nekje za vrati na dvorišču sem videl veliko 6tatno, nekak 6pomenik iz leta 1690.. preneSen tjakaj. Ulice, ozke, tesne, posamezne hiše, z lepo gladkimi kame-nitimi pločami tlakovano mesto, vse ns= opozarja, da smo tukaj prav za prav še v srednjem veku. Le trgi imajo posebr,* imena, ulice pa sploh nimajo nikakih nazivov. Toda lepo urejene restavracije, hoteli in kavarne te spominjajo, da so tu šr do včeraj stregli razvajenim in izbircnin. oficirjem cesarsko kraljeve armade. Oesta, iz Kotora na Cetinje! Nisem ir junaškega rodu in zelo malodušno sen: si ogledal neštete serpentine, v kateri! se vije oesta s Kotora pod Lovčenoi; proti Cetinju. Toliko se nam servira po časopisih strahotnih potopisov s te cestj. da je na mestu ne le previdnost, marveč tudi malodusnost. Na vožnji iz No-vog v Kotor je pripovedoval Črnogorer. da je tudi sirovo koštrunovo meso, reno-go stav da je le dobil na ta konto. Njegovi črnogorski znanci so trdili, da t<-ni bahanje, marveč resnica; Hun po za stavo skoro celega koštrnna na e, krat-, kar se ni zgodilo šele enkrat. Sa-.,: je pripovedoval kako je nekdaj gor" vole prekupcu: ko je bil strašno la-če r je izpodrezal kožo voličku in si vz malo mesa... Ko sem ga gledal neve no, bi bil kmalu postal hud ... Gledal drugače sicer prijazno, moje vere si sir- ' ni pridobil, ampak čez Krstac bi vseei; raje ne šel skupaj z njim. Na Cetinje se lahko pelješ z luksu-nim ali pa b poštnim avtom, ali pa

1,237.878 oseb in 420.099 ton blaga s skupnimi dohodki v znesku 40,750.718 Din. Lani v istem času je bilo odpremljenih 1,154.002 oseb, 307.718 ton, a dohodkov je bilo 24,708.490 Din. = Industrijsko-obrtna razstava v Som-horu. Somborski industrijalci so sklenili da priredijo po industrijsko- obrtni razstavi v Novem Sadu v mesecu juniju podobno razstavo v Somboru. = Italijansko-hrvatsko društvo lesnih trgovcev na Reku Reški lesni trgovci, Hrvati in Italijani, so osnovali skupno društvo za zaščito svojih interesov. Za predsednika društva je bil izvoljen znani propagator italijanstva na Reki Righini. = Ruska zunanja trgovina v prvi polovici 1922 je imela 113,052.000 pudov (pud je 16.38 kg) prometa v vrednosti 304,066.000 zlatih rubljev. Izza početka 1921 se je ruska zunanja trgovina razvijala nastopno (v tisočih pudov): Izvoz Uvoz 1. polovica 1921 11.153 2.603 2. polovica 1921 41.018 10.360 1. polovica 1922 98.273 13.762 Uvoz se je torej letos proti prvi polovici 1921 povečal za devetkrat. Med uvoznimi deželami je po vrednosti uvoženega blaga na prvem mestu Nemčija, ki je uvozila za 48,803.000 zlatih rubljev blaga. = Uspešna konkurenca češkoslovaškega železnega kartela na rumunskem trgu. Kakor poroča češko časopisje, konkurira češkoslovaška industrija železa v zadnjem času na rumunskem trgu uspešno z belgijsko in nemško industrijo železa. Vam prenovi in strokovno skram preko zime , ob malenkostni pristojbini tvrdka Ljubljano, Bosposuets&a c. R. cement 4115 stalno v zalogi pri H. Fetrič, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče „Balkan". i Gradbeno podjetje g I ing. Dukič In drug j \ Ljubljana, Bohoričeva u!. 20. g | se priporoča za vsa v to | | stroko spadajoča dela. g 40 J Otroško fantazijo razvnema zbirka pravljic o palčkih, zmajih in drugih podobnih prikaznih knjiga «PRAVLJICE.» Spisala lika Waschtetova. Cena 18 Din. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani. .4 Transformator Zlato polnilno - P^o tfenfia&i je primerno darilo sa gospode in dame. Cena od t35 do 225 Din. Jv(. Tičar, Ljubljana Šelenburgova ulica. d. z o. z. LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 75 Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne - napetosti in toke - Zaloga motorjev, Bergman-novih cevi in vseh elektro-— tehničnih potrebščin — Instalacije. Oprema elektro-- tehničnih central - karto. Prilikom pa potuješ, ako čakaš kratkomalo na kakršenkoli voz in pri-sedeš; ta vrsta pride praktično v poštev le na potu navzdol. Midva s tovarišem sva jo mahnila peš sama. Avtomobilska cesta, ki je nova in sijajno zgrajena, je dolga 50 km. Stara cesta pa je bolj strma, dolga le 30 km, in seveda mnogo slabša. Uporabljaš pa lahko neprestano bližnjice, tako da prideš zares že v šestih urah na Cetinje, dasiravno se vzpneš iz Kotora neposredno 900 m visoko. Po teh bližnjicah sva jo mahala zjutraj navsezgodaj navzgor. V Kotoru je bil ravno tržni dan in vso not sva erečavala Črnogorce in še več čraogork, ki so šli dol v mesto. Vse lanašnje kulturno in gospodarsko stanje razgrne pred teboj en takle dan. Moški ženejo črede ovac na semenj v mesto; • iruge živine razen ovac ni bilo videti, /.enske gonijo osle, težko obložene z butarami drv ali suhljadL Osel ima na vsako stran po eno butaro pritrjeno, ženska sama, stara in sključena, pa nosi še eno butaro na plečih. Vsako butaro bo prodala za dvajset dinarov. Nekatere ženske sva srečala z osli, ki so nosili v Kotor — sneg. Zavit je bil v zelenje, ua vsako stran je imel natovorjen po en sveženj, in še enega je nesla ženska >ama. Dobijo ga na Lovčenu v globokih iamah — bilo je koncem avgusta v najhujši, že tri mesece trajajoči vročini! — in prodado ga kotorskim gostilničarjem, če prav vem, po 30 dinarov kos. Vso !>ot je bilo zelo živahno. Tudi posamezne i Črnogorce je bilo videti, brez tovora, samo z leskovo palico. In skakal je elastično navzdol po kamenju, kakor pastarička Dri nas o kros živine na paši, kakor da nima telo teže, kakor da je mož — akrobat v cirkusu. »Kamo vi, šjor Marko?* «E, malo se šetam.* In že je odskakljal po skalah dalje. Tu v tem kamenju vidiš, kako sijajna obutev so opanke. Pogled s ceste nazaj na Boko je nepopisno lep. Kar naenkrat pa si zgoraj, še en ovinek in — tu je Kretac, sedlo, naprej pa se odpira Njeguško polje in Lovčen nad njim na desni. O bližini morja nikakega sledu več; vseokrog sam Kras, dasi precej bolj poraščen nego n. pr. v Dalmaciji, široka kamenita planjava in sredi nje precej borno pravo polje, toda ožgano in rmeno od trome-sečne suše. Zgoraj na Krstacu je večja vojaška postaja. Vojaki 60 se dali radi zaplesti v razgovor, izpod bojnih šlemov so gledali zagoreli obrazi vsem enako, vendar sem hitro spoznal med njimi »znane* obraze. Nisem se motil, tudi Prekmurci stražijo cesto visoko gor pod Lovčenom. Tudi po cesti kjer sva malo prej srečala patruljo, enega vojaka in enega orožnika, 6e je v onem izmed njih takoj pokazal Slovenec. Prvi kraj r Črni gori je Njegnš, odkoder so bili doma predniki bivše črnogorske vladarske rodovine. Med bornimi kamenitiu. L'šami stopi tudi «Grand-hotel Njegnš*, gostilna, kjer postrežejo tudi s pivom po 10 dinarov. Grandhote-lir se pohvali, da radnja dobro ide. da ima puno Ceha ove godine. Seveda naju je imel tudi on za Čeha, potem pa je pohvalil Ljubljano, zakaj on dobiva žulja š iz Ljubljane od Andretta. Malo dalje od Grandhotela stoji poletni dvorec bivšega kralja Nikite. Ob cesti iz Njeguša do Cetinja je le malo vasi in še te so skrajno majhne. Pot gre skoro ves čas po samoti, v vi-jugah, zdaj malo navzgor, zdaj nazdol. Na dveh, treh mestih je večja orožniška ali vojaška postaja, sicer pa nikakih znakov, da bi treba biti v skrbeh za lastno glavo. Ker je moj tovariš ostal na strani, sem polovico pota napravil celo popolnoma sam, pa ni bilo prav ničesar razburljivega. Prekrasen svež in čist gonski zrak," kamenita, povsod nekoliko poraščena kraška planjava^ iz nad katere se dviga na zapadu Lovčen, daleč na jugu pa Rumija in Komovi ter albanske gore. Naposled na zadnjem velikem ovinku, kjer se odpre pogled na širše Cetinjsko polje, se pokaže daleč v megleni daljavi široka ravan in sredi nje se svetlika motna ploskev. Ska-darsko jezero . . . Iz Cetinja nazaj grede sva Šla na avto. Bil je tovorne vrste; razen naju je vozil še veselega mladega Kolašinca, ki se je peljal v Zagreb na trgovsko šolo, dva druga mlada Črnogorca, ki sta šla v šolo, na učiteljišče v — Skoplje, potem dva ali tri cetinjske trgovce in še dve dami. Toda že po preteku slabe poldruge ure se avto začne kujati; bencina mu je zmanjkalo. Treba je bilo Cikati pomoči s kakega drugega avtomobila: onim, ki smo bili brez kovčego-v, se ni dalo čakati, mahali smo jo kar peš dalje in prispeli še pred njim v Kotor nazai. O komitih ni bilo nikjer sledu in malodušnoet je bila popolnoma _ neumestna. Jzofaton za \/lso(cu l riLsfcu jakost struje, svaki eLektrop orceLaru te sve vrsti instalacijsko g materialaC u prvorazre.dnoj\k.akvocie Stalna zaloga 15.000 kg Elektrolyt-medi, trak za izoliranje „Duralyt" žarnice. Samo na veliko! Velika zaloga! Hib iziršišfiisssi asi"1 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ehrbar, HBIeI, Sohweigkofer, Original Stlngl Itd. IV Tndi na obroke. JERICA HUBAD. roj, DOLENC. SSSfSKi Mm Zevaco fc i »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman I. Annais de Lespars. Sam, nepremičen je sredi sijaja in razkošja, v prenatrpanem salonu, nepremičen je v tem svojem rdečem orna-tu, pokritem s tisočinpetsto librami najfinejših čipk in diamantov. Ce ga gledaš, bi ga zamenjal s kakršnokoli osebo davne prošlosti, z osebo z dvora Filipa španskega ali s kakšnim drugim velikanom davne dobe, kakor da je stara slika stopila iz pozlačenega okvirja in iznova meso postala... Desnica se opira na naslanjač, z levico si pa nepremični veljak zakriva oči, kajti on je izmed tistih, ki izsiljujejo solze vsemu svetu, a njihove solze morajo ostati za vsako ceno nevidne... Mlad je še, zalizd, ki jih nosi po sodobni modi, so črni, črna mu je tudi šiljasta francoska brada. Postava mu je vitka in vendar kaže moč, čelo je visoko, gladko, bledo. Vsaka njegova kretnja kaže, da ga navdaja in napaja eno samo čuvstvo: Ponos. V gluhem molku, ki je povsod okrog njega, ta človek premišlja in sanjari. Strašno je njegovo ime. Zove se: Richelieu. Kardinalska palača je baš dograjena. To jutro, v marcu leta 1626. je Ri- cneneu namenjen, fla posveti to palačo s svečano mašo v svoji kapeli. Semkaj je povabil ves dvor, vse svoje prijatelje, in tudi svoje neprijatelje, vse, ... da jim pokaže svoje bogastvo in jih zbode v oči s svojim sijajem. Evo ga sedaj, samega, v svoji sobi, samega s svojimi mislimi: „Nje... ne bo! Po svojem slugi in — kakor slugi mi je dala sporočiti, da jej je malo mar za to svečano ceremonijo, za posvečenje in utrjenje moje moči!... Podi me izpred sebe in mi kaže svoje zaničevanje!... Ponižala me je, pred noge sem sklonjen tej ženski, jaz, ki se mi celo kraljestvo sklanja k nogam!... O, kraljica moja!... Kaj storim? Kaj naj podvzamem? S kakšno slavo naj se pokrijem, za čemer naj se-žem, da je bom vreden? Sijajno bodočnost, sijajno premoženje, moč, ki skoraj nima meja, vse to ti daruje Richelieu in še povrhu svojo kri in svoje življenje, svojo dušo, za en sam pogled Ane avstrijske! Pa sedaj je končano! Nje ne bo!" Ta trenutek zamrmra nekdo polglasno čisto v njegovi bližini: „Monsinjor, Njeno Veličanstvo kraljica je pravkar stopila v kapelico..." Kardinal se zdrzne, poskoči, prebledi... Pred njim se sklanja menih z gladko obrito oglato glavo, s ciničnim, toda navidez nedolžnim nasmeškom na ustnih, s pogledom brezpomembnim, toda nesramnim, z nekim nepredirnim svoj-stvom, kakor da se skriva meč pod kuto. Velik vrag kapucinski, visok, suh, koščen — na miljo daleč duhaš, da je vohun. Richelieu je bled, ves se trese, h ka-pucinu stopi, kakor s kleščami ga prime za laket in hrope polglasno: »Corignan, Corignan, kaj praviš?..." „Pravim, da je vam namenjen njen prvi nasmešek." „Motiš se. .." jeca kardinal. „Pravim, da je Vaša, če hočete." „Menih, kozel, glava ti je nora!" „Pogum, monsinjor! Frater Corignan je izkušen in, tako mislim, dokazal Vam je, da razume svoj posel. V pravem času molčiš, gledaš, poslušaš, si zapomniš... in znaš tudi povedati svoje mnenje." „Izrekel si nekaj, kar... ej, da vidimo! Kaj si hotel reči?" ,Monsinjor, vračam se iz Luvra, kjer sem videl Vašo... zaupnico, gospo de Givray, ki vas zastopa pri kraljici. Poslušajte, eminenca: Katarina Velika je imela Tuilerije, kralj ima svoj Luver, Marija medicejska ima svoj Luxemburg. Samo Ana avstrijska nima ničesar... Vi pa, monsinjor, imate, ... ali se prav izražam?... imate to palačo, ki je veličastvena, kakor so Ti-lerije, obširna kakor Luver, elegantna kakor Luxemburg..." ,,Oj," jeca kardinal — „kakšne sanje! Dali je mogoče, da bi ona blagovolila sprejeti..." »Sprejeti? OJ, monsinjor, vi ste ge-nijalen minister, ženskega srca pa ne poznate tako dobro, kakor ga pozna revni frater Corignan... Tudi jaz imam svojo politiko, vedno Vam na uslugo, kadar zapoveste. Rekel sem torej besedico v uho gospej de Givray. Rekel sem jo, tako mi vere... bil sem tako predrzen, da sem jej prišepetal, da ta najlepša palača na svetu ni zgrajena za kardinala, marveč za sijajno kne-ginjo, za ..." »Dalje, dalje!" strastno hrope kardinal. ,r.. In ta sijajna kneginja čaka sedaj, ali se bodo moje besede uresničile.. Monsinjore, kdaj naj ponesem odtod v Luver Vaše pismo, naslovljeno na kraljico Ano avstrijsko?" Kardinal bi rad kriknil veselja, nepoznane nade, strasti,... a se obvlada Oči zatvori, z rokami se zgrabi za prsa... zamaje se, kakor pijan, in z glasom hripavim in spremenjenim Jtl-govori zaupniku: „Še nocoj... pred polnočjo... v moji palači na trgu Royal... čakal te bom..." Ta trenutek se za zaveso odlepi od temne stene črnooblečen nekdo, ki je ne-opaženo prisluškoval, nalahno in neslišno stopa iz stranskega temnega kabineta, kjer je prisluškoval samotnemu razgovoru, prekorači hodnik in se izgubi v prostranosti kardinalove nove palače. Frater Corignan pa se ponižno priklanja, nato se odpravi k velikim vra- tom salona, jih odpre in se ta hip zadene v nekoga, ki rine notri. Novodošlec je debeluhar na kratkih nogah, okroglih lic, ves bled uzrujanosti. Drug vohun in zaupnik. »Rascasse!" sikne kapucin. »Vedno si mi torej za petami?" »Corignan!" riga debeluhar. Neprestano se srečujeva!'' »Napotje mi delaš!" „Odveč si mi!" Corignan se skloni, da bi zašepetal tekmecu posebno sočno kletvico na uho, Rascasse se vzpne na prste in že gnete r.ed zobmi pripravljeno psovko. Ljubo-mcr pretresa oba vredna bratca, ki se s posebnim poudarkom razstaneta s pozdravom: „Na svidenje!" Richelieu tačas sedi nepremično in p? emisija. Rascasse je ves pokrit s prahom, kakor da je dospel od daleč m v raglici, ne da bi bil imel časa, da e očedi, kajti vest, ki jo nosi, je važna in ne trpi odloga. Možakar se sklanja pred gospodarjem in pokašljuje, da obrne njegovo pozornost nase. Kardinal se končno predrami iz globokih misli in ga zapazL Ljubezen, strast, furiozno poželjenje... vse to izgine naglo z njegovega obličja. Ta obraz, baš še ves v plamenu, ngasne, zbledi, postane hladen, premišljen, zvit Oči, baš sedaj plamteče ljubezni, gledajo sedaj strogo, kakor oči preiskovalnega sodnika... Naenkrat, rezko, kratko, odločno vprašanje: »Gospa Lespars?" Ustanovljeno "t «#0 S e. >i. h. £ a c m o a S > s « a l o s. c. J galoše l sviter f gamaše j rokavice Jsteznike J nahrbtnike {nočne srajce jsnežne .evije j vezeno perilo J povojn.gamaše { damske jopice J volnene jopice | otročje oblekce J gumbe za manšete J batisiasto perilo | naramnice, podveze J Športne potrebščine l volnene trikot-hiače j otročje Tetra-perilo j moške športne čepice {kuhinjski predpasniki I volnene ln svilene šale J cele opreme za novoroience hlače f čepice | brisače { modrčki J dokolenke j žepne robcej perje in puhj vezene robce j svilnate robce { kopalne plašče i jutranje čepice | volnene čepice J ovratnike,manšetej kombincžezadame} flanelaste srajce j predpasnikcza dame I volnene trikot-krila J moške volnene jopice | fine otročje vozičke 1 svilena spodnja krila i velika izbira kravat J pristno JSger-jevo perilo J predtiskarija za ročna dela i c i S s s e e « O e B 9 3 S y 8 o C. J. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 r k # HajstarejSi spetljalnl lo strokovno - telinični alcljf n # črkoslikarstvo « PRISTOU & BRICELJ Šelenbur^ova ul. 1 Ljubljana Aleksandrova c, 1 Slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid, platno itd. Izvršitev točna, okusna in precizna, v najmodernejšem žargonu. P i Išče se celokupna površina ca. 10.000 m2, od tega 1500 do 2000 m2 tovarniškega prostora, eden izmed tovarniških prostorov mora imeti vsaj - - 35 m dolžine in 15 m širine - - Ponudbe z navedbo najemnine, oziroma prodajne cene pod „Industrija 23" na upravo „Jutra". na 1 K M 1 M !ol Svarilo. Podpisana tvrdka opozarja cenjene gospode gostilničarje in vinske trgovine, da odklanja vsako odgovornost za vse kakorkolisibodi značaja kupčije, sklenjene v nje imenu po 10. novembru 1.1. z nje bivšim potnikom gosp. Alojzijem Planinškom stanujočim v Ljubljani, Karlovska cesta 18, ki je prodajal druga manjvredna vina od drugih tvrdk pod imenom spodaj navedene tvrdke. 4461 Vinko Stoklas veletrgovina baioškfli vin, Sv, Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem A. Jurca nasl. Alojzij Senčar, Ptuj. 4149 i i < t > < s S1 i) $ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem 4460 tvrdka Milko Senčar in drug, Ptuj. Vesele oojične praznike jeli vsem svojim odjemalcem 4407 Simon tfunčič, Sv. Petra cesta 45. 'ovaielj sodavice Vesele božične pra^ni^c je/: 7. rf. rfaiser puškar 4299 Ljubljana, $elenburgova ulica. L Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita vsem cenjenim gostom in prijateljem 4296 Ivan in Rozi Hercog Restavracija „Pri Levu". nirtiiiinniiiiimviniimitiinniiHiin rrrrrn lini ji Motorne Im žage 6 P. S. za di?Ya s ji za sirovo olje 10, 16, 25, 40 P. S. 4306 dobavlja s skladišča »TEH NI KA", Zagreb, Sudnička ul. br. 1 Rrmr 111111 r; 11; 11 m i i 11 > 11111 rrrrm 11111 n 111 i 1111 frl IV. RAVNIHAR, urar trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44. ■1324 4446 Svinjsko mast i garantirano prvovrstno, in soljeno slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-novič, Aleksandrova ul. 55, Maribor. Papriko najboljše kakovosti, čisto, vsake vrste, na debelo, dobavi po dnevnih cenah Szi!agyi Istvan Subotica 4254 preko pota plinarne. Zahtevajte uzorce. Brez konkurence Na drobno! Na debelo: Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič Centrala: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. Telefon 441 interurban Podružnice: Maribor, Vetriojska ulica štev. 20 in Gosposka ulica šter. 3, Kamnik, Sutna štev. 4 je bifa odlikovana ca Pokrajinski razstavi ▼ Mariboru za njene izdelke z v- zlato kolajno in diplomo kar dokazuje, da so njeni vrvarski iadelki prvovrstni in radi tega brez konkurence. L Kupijo se dobro ohranjen« steklenice od kolinske vode, parfumov itd. I. C. K O TAR drogerija 4275 WoIfova ulica St. 3. r'----"n Najlepša zabava v domačem krogu za božične praznike je 4396 ki Vam jo oskrbi dober gramofon z lepimi, izbranimi ploščami prvovrstnih orkestrov, solistov in pevskih zborov. Vse to imate na izbiro v največji zalogi gramofonov, plošč in vseh delov pri F. Debeljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. I angleški kositer, kositer zo lokanje, svinčene cevi, kovine za tiskarne in ležaje itd. dobavlja s skladišča «07 „TEHN!KA", Zagreb, Sudnička ul. br.1 Vohun se zravna, kakor olajšan, in ponosno izpregovori eno samo besedo: „Mrtva". Kardinal ostane negiben. Globoka brazda se je zarisala v visokem, nepo-mirljivem čelu. Le mrzel nasmešek na ustnih kaže, da je pravkar prejeta novica dobra, celo prav dobra. Sovraštvo tega človeka mora biti baš tako usodno, kakor njegova ljubezen. Izpod poveše-nih trepalnic opazuje vohuna, ki se sklanja pred njim: „Mrtva je... Dobro... Povej mi, kdo... jej je pomagal umreti." Rescasse se stresne. Saj je morda sedaj ura, ki odloča o njegovi usodi. Bori se sam s seboj. Negotov je. Enostavna, majhna laž lahko odloča o življenju, o celem življenju... Potem zamrmra neslišno, sam zase: „Eh kaj, gospod de Saint-Priac se ne bo sam izdal..." In bled, toda odločen vzame laž na svoje rame in odgovori jasno in glasno: „Jaz!" „Rascasse, dobro mi služiš. Pojdi k mojemu blagajniku, ki te že pričakuje. Dovolj za sedaj... Nocoj se oglasi v moji palači na trgu Royal, tam mi podaš obširnejše in točnejše poročilo o svojem potovanju v Angers in kako se je vse izvršilo,.. Hodi sedaj..." „Le trenutek še, monsinjor! Moral bi bil prispeti že pred petnajstimi dnevi, kati gospa de Lespars je umrla že 23. j februarja. Zakesnil sem, ker sem iskal nekoga, ki je izginil na dan pogreba, j nekoga, u sem ga iskal ves mesec in ki mi je izginil pod rokami, ko sem že mislil, da jo imam... toda najti jo moram!..." „0 kom govoriš? Nimam rad ugank!" „Odpustite mi, monsinjor! Govorim o hčerki te plemkinje, o Annais de Lespars!" pravi vohun. „ Annais — saj je še deklica!" „Ta deklica je vodila mater!" godrnja vohun. „Monsinjor, motili smo se!" Kardinal se zgane. „Bolje bi bilo morda, da smo pustili živeti mater in da smo raje segli po hčerki!" dostavi vohun, ki ga častihlepje vodi, da se upa v kombinacijo, ki je morda pretežka za njegovega duha. Mrzlo oko kardinalovo blisne. Ras-casse pa nadaljuje: „Tam je bila opasnost in ušla mi je izpod roke! Brez nje, kaj bi bila dosegla njena mati?... Kje je sedaj? Evo, monsinjor, da vam povem istino, dvajset upornih vitezov ne zaleže toliko, kakor energija te deklice... in proti Vam se bori... Treba pozornosti! Ona ne pozna strahu, ne trepeta, in kar je rodu Lesparsovih, ne polaga orožja!" Richelieu gubanči obrvi, razmišlja, primerja, razglablja. Sedaj ne misli več na ljubezen, ampak na kovarstvo, na zahrbten umor. Išče. Njegovo srce ni pristopno usmiljenju, zato se njegove misli brez obotavljanja podajajo na ona stranpota, ki vodijo v zločin. Vprašanje, ki mu polni glavo, ni, ali je umor potreben ali pa ni, marveč le, kako bi najbolje dosegel tega dekleta, o katerem ve, da mu je opasno; kako bi najlažje prišel do njenega vratu in ji ga v pravem času zavil. Zopet je kardinal negiben in ves zatopljen v to vprašanje, in... naenkrat se zgane. Našel je pot, našel sredstvo! „Rascasse, ali si videl v Angersu tega barona de Saint-Priaca?" „Da, monsinjor!" odgovori vohun in zatre vzdihljaj. „V istem času kakor jaz je odrinil tudi on iz Pariza in je imel seboj avdijenčno pismo, s katerim lahko pride vsak čas pred oči Vaše eminen-ce... Zelo dragocena pridobitev, ta mladi vitez! Triindvajset let mu je, pomislekov ne pozna, brez vesti je, pripravljen, da podvzame, kar nam je treba. Živahnega duha je, močno pest ima, in pa meč, ki je slaven in ki je morda enak meču samega Trencavela!" „Trencavela? Kdo je že to?" „1, oni znani učitelj sabljanja, ki ima slavno borilsko akademijo, prvo v Parizu. Poznam ga. Tudi on je še eden njih, ki bi jih bilo treba pridobiti, monsinjor !" „Bomo videli! Poročila pravijo, da je ta Saint-Priac zaljubljen v gospodično de Lespars. Je li to istina?" „Svojo dušo bi takoj zapisal vragu, če bi mu vrag zanjo prinesel lepo Annais ... Sicer je pa svojo dušo že prodal — doda Rascasse polglasno, kajti da doseže hčer, je..." „Dobro, dobro" — reče kardinal I mrzlo in pogled mu nekako zlovražno zašije. — „Nikar se ne brigaj za tega dekleta, Rascasse. Rešil si me matere, Saint-Priac bo že poskrbel za hčer!" „Pa kako, monsinjor?" »Oženim ga ž njo!" pravi kardinal in se rezko zasmeje. Vohun pa, ki je tolikokrat mešetaril s smrtjo, ta zakrknjeni zločinski kapucin in vohun, sedaj ne more zatreti vzdih-ljaja. In ko odhaja na migljaj kardi-nalove roke, šepeta neslišno z bledimi ustnicami: „Saint-Priac ženin lepe Annais de Lespars ? to je grozno, je strašno...." Ko je kardinal zopet sam, zazvoni s svojim srebrnim zvončkom, ki stoji na njegovi pisalni mizi, in slavnostno opravljen strežaj vstopi, se prikloni in odpre velika vrata na stežaj. Za vratmi se pokaže ogromna dvorana, vsa napolnjena z najodličnejšim občinstvom. Drug zvonec zazvoni, in veljaki jamejo prihajati iz velike dvorane v malo, pred oči krvavega kardinala, največjega mo-gočnika svoje dobe, ki pa vendar Še hoče več, več, več... K njemu prihajajo škofje in nadškoije, kanoniki, vitezi najstarejših plemiških rodov, dvorjani---- Richelieu vzame znake svoje kardinal-ske časti, škriatasti plašč, klobuk, prstan, in odhaja v spremstvu vseh teh prelatov, ki prično popevati neko slavnostno popevko, slično kakšni zmagoslavni himni. V kapeli, ki je skoraj že velika cerkev in vsa prenapolnjena z največjim razkošjem, sijajem, dragocenostmi in umetninami, jedva slišno svi-ra godba, gosti oblaki milo dišečega kadila se dvigajo iz kadilnice iz težkega zlata, se svetlikajo v jutranji svetlobi in v plamenčkih neštetih voščenih sveč, k stoje v kandelabrih, obloženih s plemenitim kamenjem in intarzijami. Krasna je ta slika, da kar jemlje vid, in da se ti zdi, da gledaš nekaj nadzemskega. Sred; tega nečuvenega sijaja pa je zbran zbor. da mu ga na svetu ni para: kralj Ludo-vik XIII. in njegova žena, kraljica Ana Avstrijska, Marija Medičejska in Ga ston Anžuvinski, dalje vojvode kraljevskega rodu, Vendome in Bourbon, Cou-de, Rohan, Combalet, d'Aiguillon, Montpensier, Chevreuse, Ornano, Sois-sons, Montmorency, Chalais, vsi velik-' plemiški rodovi, dvor, — vse to se priklanja enemu samemu človeku... Richelieu se na pragu v kapelo za hip ustavi. Visoko vzravnan, ponosen, skoraj ošaben, vidi vse te odličnjake s kraljem vred in ž njo, kraljico Francije in svojo kraljico, in vidi, kako se vse te visoke glave sklanjajo... pred njim. Njegov pogled blisne po njih in jih objame... naenkrat pa, ko se kardinal že bliža oltarju, mu zaklecajo kolena, kakor da ga je zadelo nekaj sredi najveličastnejših občutkov, sredi zmagovitega triumfa. Tam zadaj, na koncu kapele, tam stoji ženska, vzravnana, nesklonje-na, strmo gleda vanj in ga meri z očmi ter ga izziva z vsem svojim obnašanjem. (Dalje prih.) 4427 tovarna (evliev v Tržita (Gorenjsko), naznanja, da je otvorila drugo prodajalno čevljev na drobno Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 1. TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte ppipovoča s "V oje publikacije 111.zrezek Din 30'—, po Glonar. Zbirka »Slovenski pisatelji". Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. in II. zvezek. Broš. 4 Din 20--pošti i Din 2 "50 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Broš. Din 20 ■—, po pošti Din 2 50 več. Dr. It. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezeK. Broš. Din SO —, po pošti Din 2*60 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. Din 15•—, po pošti Din 2-— več. Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Zigon. I. zt. (y tisku). Fr. Maslja-Podlimbarskega Zbrani spisi. I. zt. (vfisfcu). Leposlovje. Fr. MUčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš. Din 15'—, rez. Din 20-—, po fožti Din t;75*ee. Damir Feigel, Tik za fronto. ___ Broš Din 15'—, vez. Din 20-—, po pošti Din 2'— več. Ante Debeliak, Soince in sence. Pesmi. Broš. Din 7'—, vez. Din 12 —, po pošti Din 125 več. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. Din 12'—, vez. Din 17•—, po poŠti Din 1*25 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 26 •—, vez. Din 31'—,-JO poki Din 2"— več. Simon Jenko, Pesmi. Broš. Din 7-—, vez. Din 12 —, po poŠti Din i'25 več. Dramatični spisi- 1. Pregelj, Azazel. Žtloigra. (V tisku.) A. Novačan, Veleja. _ .... Broš. Din 15'—, vez. Din 20'—7po poŠti Din 1-75 re& Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljnika. Din 6-—-, po poŠti 75 p reč. Nušič, Navaden človek. Burka. ^Din 6'—, po pošti 75 p več. ŠtoHa, Stari grehi. Din 7'—, po poŠti 75 p reč. Petrovič, Ploha. (V tisku.) Ibsen-Mole, Gospa z morja. Din 15'—, po pošti Din 1'60 več. Zbirka ,Proaveti in «atofcvi". Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. Din 6'—, vez. Din 11'—, po poŠti Din 126 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. Din 6'—, vez. Din 11*—, po pošti Pi« 1-25 Br. H. Ddenec, Izbrani spisi. BrcS. Din 8-—, vez. Din 13 —, po pošti Din 1-25 vež. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. Din 8'—, rei. Din 13'— po pošti Din 125 več. Zbirka Mladinskih spisov. Fr. MUčinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. Dr. I. ŠorU, Čirimurci. Povest s slikami. Broš. Din 16"—, vez. Din 21—, po pošti Din 125 več. slikar Fr. MUčinski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. Din 16"—, vez. Din 21"—, po pošti Din 1'50 več. Cika Jova-Gradnik. Pisani oblaki. Vez. Din 12'—, po pošti Din 1'— več. Dr. I. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. Din 10'—, vez. Din 15'—, po pošti Din 1'25 več. Čika Jeva ZmvhGradmk, Kaiamaadarijs. Otroške pesmi. Vez. Din 10-—, po pošti Din 1;— več. 1. JVaschtetova, Pravljice. Z barvastimi Vet-Din 18-—, po pošti Din 1'25 več. Zbirka Prevodne knjižnice. k, F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. BroS. v dveh zvezkih Din 25-—, vez. Din 35'— v eni knjigi, po poŠti Din 4' — več. Eehnond de Gmcomi, DeHe Eliza. Broš. Din 10-—, ve«. Din 15-—, po poŠti Din 1'25 več. Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. Din 8-—, ves. Din 13"-, po poŠti Din 125 več. Anatcle France, Pingvinski otok, BroS. Din 15-—, vez. Din 21-—. po pošti Din 1-50 več. Barbusse, Ogenj. BroS. Din 26 —, vez. Din 32---", po pošti Din 2* 50 več. Andrejev, Plat zvone. BroS. Din 10 —, vez. Din 17-—i po poŠti Din f 50 več. Strug, Jntri. _ BroS. Din 10-—, vez. Din 15'—, po poŠti Din 1'50 več Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 13'—, po pošti Din 150 več. A. Čehov, Sosedje in droge novele. BroS. Din 8 —, vez. Din 13'—, po pošti Din I 25 reč. Sienkietoice. Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih . — do sedaj štiri snopiči) • Vri skupaj 8 poštnino Din 30'—. Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton-Župančič. Sen kresne Hoči. .. Broš. Din 12 —, ve?. XX-pošti D;n 1-25 reč. Maebeth. Broš. Din 18^'vez. Din 17'—. po pošti Din Othello. Broš. Din 19»e*. Dra >4'—, po polti Dm „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in II. zvezek: A. Melik. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. L del, vez. Din 10" —, IL del, Tez. Din 18 • —, po pošti Din 3 •—več. HI. in IV. zrezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. Din 25-—, po pošti Din 2'— več. VO. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Din 30'—, po pošti Din 2-— več. 1-36 več. 1-25 več. X. zvezek: Stribmy-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din 12'—, vez. Din 15'—, po pošti Din 1'50 reč. XI. in XII. zvezek: Melik. Jugoslavija. II. del. I. snopič Din 21-—, po pošti Din 1'50 več. Zbirka političnih, gosposkih in socialnih spisov. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. v Broš. Din 6"—, po pošti 50 p več. Št. Sagadin, Naš sadašnji nstavni položaj. Broš. Din 6-—, po pošti Din 1"25 več. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Din 4'—, po pošti 50 p reč. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Din 6-—, po pošti Din l-25 več. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš. Din 12'—, po pošti Din 1'25 več. VI. Čorovič, Kasa in vera v srbski prošlosti Broš. Din 6-—, po pošti 50 p več. Fr. Goršič, Soeijalna zaščita dece in mla !ne. Din 12'—, po pošti Din 1'50 reč. Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim; Din 15-—, po pošti Din 1*50 več. Eobhouse, Liberalizem. Din 25'—, do pošti Din 1'50 več. Razne brošure. PoKojninsko zavarovanje nameščencev. S poštnino Din 15"—. Tarifa za odvetnike in notarje. Din 8"—, po pošti 80 p več. Zakon o volitvi v občinska zastopstva. Din 4-—, po pošti 50 p več. Zakon o zavarovanju delavcev? Din 8"—, po pošti Din 1"— reč. Zakon o zaščiti delavcev. Din 6'—, po pošti 50 p več. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Din 4"—, po pošti 50 p reč. Zakon o obči upravi. Din 5'—, po pošti 75 p več. Zakon o glavni kontroli. Din 6-—, po pošti 50 p več. Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. Din 10'—, po pošti 50 p več. Ir. Eeller, Prigode gospoda Collina. Roman. s Din 6'—. f Fr. Eeller, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman, ' Din 6-—. Clattde Farrere, Gusarji. Roman. Din 12-—. Bartosek, Moderna družba in cerkev. Din 4'—, po pošt: 50 p več. Earry Sheff, Hči papeža. Romanc Din 25'—, po pošti Din 2 — več. Ljubljanski Zvon. Leposlovni list. Letnik 1923. Din 90-—. Dodajo se m slovenske i* - Vse ztiAe se usiaMejo. Sprsjemaio se stal naročali na yse mim aH samo na posamezne im Plačnje se lahio M t mesečini obrom. i i 9 I i S ga 1 P II S P m m i /žr' m