Razne novlce. lmenovanje. DeželniŠolsk5 ev©t }e imenoval ujKtelja na meščanski šoli Jos, Schmoranzerja za vadniškega ufiitelja na mariborskem učiteljišftu. Gospod Schmoranzer nastopi službo v začetku Solskega leta 1910-1911. . -- ¦: .'.:¦' * Bazplsano je mesto potovalnega poljedelskega oftitelja s slovenskim učnim jezikom na, Primorskem, — Prosilci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnimi listinami opremljene pro&nje z dokazom staroati, avstrijskega državlianstva, dovrSenih študij, flelovanja v kmetijski praksl in jezikovnega znanja najdalje do 25. septembra 1910 na c. kr. namestništvo v Trstu. Romanje v Jeruzalem. Udeteženec nam piše iz iTirsta: Vseh romarjey je 536, vsi zdravi, dobre volje in polni pričakovanja. JMed potom od LjuMjane so nas ponekod pozdravljali streli iz topifiev. Ob 10. uri (dn« 2. t. m.) nas odpelje ladija ^Tiroa". Stajercev nas je 112. Vreme ije obeta najboljšega, * Boman|e na Trsat. Brezverski liberalci so v svoji zlobnosti in sovraStvu do vsega dobrega prišli tako daleč, da so postali že oeli tepci. V nSlovenskem Narodu" pišejo ti naprej-bedaki, da je pri naSem zadnjem romanju na Trsat odpovedalo zadnji dan 6ez 100 oseb svo}o udeležbo, vsled 6esar se je Že v, zadnjem hipu, na kolodvoru, od vsake osebe zahtevalo dopla6ilo. Nastala da je ba|e vsled tega cela revoluibija, Nekateri da nisp hoteli plačati in se niso udeležili tega romanja, drugi so pa le godrnjaje odšteii zahtevano doplačilo. Kako je ta vest neumna, bo še oelo vsakemu liberalnemu teliftku iasnp, de pripomnimo, da je bilo, ifceravno se je računalo na trikrat manjSo udeležbo, Se 6ez 1000 romarjev, katerih se ]e vedji del ravno zadnje dni oglasilo, in da je pri taki množini ljudstva sploh nemogoče iztirjavati ravno zadnji 5as Se kakšna doplafiila. Res pa je, da, se bliža liberalna stranku svojemu koncu, in kakor se star Plovek pootroči, tako ]e tudi v liberalnih možganib čedalje bolj v neredu, in torej ni čuda, da klatijo take budalosti. * Kmet. Sola v.St. Jurju ob juž. žel. CWl 7. nov. t. 1. do konca avgusta 1911 se vrši qa tej šoli lOmese6ni tečaj za mladeniče. Vse natanftneJŠe glede pogojev za vsprejem je razvidno iz inserata. * Sv. obbajllo pri otrocih. IzSel ie od gv. Očeta odobreni odlok, ki bo yse Ijubitelje nežnemladine prevzel z nefzrečeno radostjo. Določa se, da bodo hkh rali vzgojitelji puSCati oiroke Ž8y9 približno 7. letora k' sv, obhajilu. Popolnega znanja glede tega sv. zaIčramenta ne bo treba; dovalj Je, da se zavedajo, Koga prejmejo pri sv. obhajilu. Sv. O*e hoCe na tak na8in zopet uvesti, kar je bilo v prvib. 5asih sv. oerkve y navadi, kar si je želel Kristus sam, ko je ,dolo6il: ^^Pnstite male k meni priti. . .!" Po oelem svetu se bode moral ta prelepi odlok v vsaki oerkvi y velikonočnem ftasu pred verniki prečiiati in razložiti, da izginejo Cimprej vsi predsodki. Celi odlok izide v pribodBJem nradnem Ustu naS« Skofije, * Krfil. mlsle«» nfiltellstTo. Mladine n« vzgojttjejo mrtve knjige in mnOgovrstne šolske postave, ampak živi užiteiji. Naravno je torej, da učitelj bre« krščanskega prepriftanja in življenja ne bo nikdar vdihnil sv^iim učencem nravnosti, verskega naziranja, ter jim dal krščanske vzgoje, tudi 6e bi poleg par. 1. državnih šolskih postav vsi drugi paragrali to ufiiteljem zabičevalL Crka je mrtva, duh je, ki oživlja. Dokler ne bo prešinjal ki^čanski duh naših učiteljev in šolskih oblasti, bo novodobna ljudska šola ostala kakor doslej — draga ustanova, ki ne ustreza svojemu namenu, spodtika in težka butara našemu kršžanskemu ljudstvu, vir novodobne skvarjenosti. In slab rod bo rodil še slabejšega, in zlo se bo čedalje množilo! Tu je treba hitre odpomoči, drugafie našmili narod propade. — Tako se glasijo besede, katere je pisal goriški knezonadškof krščanskemu uftiteljstvu. Res je, dokler ne bo u&iteljstvo krščansko, ljudstvo ae bo inielo zaupanja v šolo. Zato pa, krščansko misleče učiteljstvo. na dan, na plan! * Zadružni shod. Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod, ki ga je sklicala splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, se bode vršil dne 14. in 15. septembra l. L v zborovalni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora. Spored tega zborovanja je silno raznovrsten in zanimiv. Prvi tak avstrijski kmetijski zadružni shod se je vršil tudi na Dunaju pred nekaterimi leti in je obrodil, kakor kažejo uspehi, obilo dobrega sadu. Bog daj, da bode tako tudi glede tega drugega zadružnega shoda! * Kaj hočemo? Naši poslanci so začeli v Graden boj, ker je nemSka veflina krivično postopala nasproti slovenskemu ljudstvu. Crtala je podporo vino^raduilroin, ko so bili v najhujši bedi. Branila se je, rcguJJi-ati naše potoke in reke, ki so odnašaie slovenskemu kmetu drago mu zemljo. ZviŠati so hoteli dokiado ic naložiti deželi nove davke. Za učitelje so je pripravljaio novo darilo od treh milijonov kron. Obenem so hoteli odločitev nad šolskimi in uSiteljskimi zad8vami pložiti popolnoma v nemške liberaine rcke, naši poslanoJ naj bi ne imeli besede zraven. Ce s*> Nemei ^o^olj&vo in dajo Spodnjemu Stajerj i ujegove pravioe, tedaj ae lahko obstrukcija neha. Toda tepsti ne pustimo našega ljudstva, ki bi naj plačevalo samo deželi, a dobilo nifi. Stajercijanci delajo seveda proti obstnikciji, ker so hlapci Nemoev, liberalci pa, ker je njim oelo ljubo, če pridejo naše Šolske zadeve pod nemški liberalni komando, in ker hočejo dati tri milijone svojemu liberalnemu učiteljstvu. Mi pa smo svobodni pri KmeCki zvezi, nam je treba skrbeti samo za blagor ljudstva. In tazahteva sedaj neizprosen boj proti krivioam, ki se nam gode. * Liberalna doslednost. Oeljski liberalci delajo že politiko, kakor da bj hodili k Ploju v Solo. Meseca lebruarja so goreli za, obstrukoljo v Gradcu, sedaj pa se umikajo, ker jih vabi vlada k sebi. Pa niti hofrati niso, in vendar tako vladni. Kdo se ne spominja, da je dr. Kukovec v deželnem zboru ogorčeno prečital strankin reskript, v katerem deželi in celemu svetu naznanja, da se pridružuje obstrukoiji! Danes se ponižno in pokorno umika, Dne 13. lebruarja so priredili isti Iiberalci 12 shodov v Celju, TrbovljaJi, Kaplji, Grobelnem, Sv. Barbari v Halozah, Vuzenici, Trnovljah, Smartnem pri Slovenjem gradcu, Župelevcih, Žetalah, Rogatcu, Sredi&ču, kjer so navdušeno pozdravljali obstrukcijo, ker velja boj pravioam slovenskega iljudstva. Sedaj se ti junaki bo je6e umikajo! In ,,Naiodni Lfst" z dne 10. lebruarja je priobčil 6lanok: nV boj proti nasilju in krivici", v katerem izjavlja ob kobcu, da stojivse slovensko ljudstvo za svojimi poslanpi ter končuje s stavkom: ,,Cimbblj bas tepete, tem b6lj jeklena bo naša volja in naša neomajanost v boju za naše praviceinnainarod!" Sedaj se umikajo, ker vlada liberalcev ne tepe več, ampak jim imenuje liberalne Herice, četudi narodno niso dovolj zanesljivi, za okr. nadzornike. Mi pa lahko vidimo, kako dosledni so naši liberalci in koliko je dati na njih besede. Drug veter, drugo stalifiče! * Nesramnost. Razni slavenski listi so prinesli vest — s temi beeedami zafine Plojeva ,,Sloga" z lažjo svoj uvod k veliki: laži, da so gotovi (i) pristaši Kmečke zveze o priliki Vraaove slavnosti v Cerovcu hujskali kmpčke lantei nai napadejo dejanski dr. Ploja. Nadalje trdi, da se je napad v resnici pripravljal, in sioer baje pod vodstvom nekega (!) kaplana. Ploj obljublja o tej stvari Clanek v prihodnji ^evilki iz peresa nekega (!) duhovnika. Da se o dr. Ploju sploh §e kaj piSe, izualSliajo si sedaj njegovi pristaši že takšne gorostasne: reCi. Ploj lahko mirno hodi po okraju, noben poSten ftlovek se ne bo brigal za politifinega uskoka in zdražbarja med slovenskimi poslanoi; le en napad se pripravlja, ta pa se bode bil z glasovnicami pri prlhodnjih volitvah. Da pa to grdo ruvanje v Plojevem lista proti našim fantom in duhovnikom spravimo v pravo luč, zato terjamo pojasnila o sledečih reSeh: l. Kateri listi so pisali o napadu? Naved&te StevSbo in stran! 2. Kdo so tisti gotovi pristaši KmeCke zveze, ki so huiakali? 3. Kako se imenujejo nahujskani fantje? 4. Kako se imenuje išti nekl (!) kaplan, ki je vodil priprave za napad. 5. Naj se isti neki (!) duhovnik, ki misli avojega sobrata — nekega (!) kaplaua — napasti y prihodnji Stevilki, podpiše s popolnim imenom, da bomo vedeli, kateri duhovnik služi Se dandanes kot orodje Uberalnim strankam in njih listom! * LJudsko Btetje. Vlada Je, kakor smo že poro6oli, vkljub vsem zahtevam SloTanov, nredla pri ljiidskem fltetju le «obfl»yalni jeiik", zavrgla pa je narod- nodt. Na ta načiH b« zopet na tisoC« in tfeoCe Slovetv c»v št©tlh za, Nemoe io Lahe. Slovenske slvLžkinje pri laškib. ia oemških družinah ˇ Gradcu, Gorioi, Trstn, Celovcu, Celju, ua Dunaju ia drugod bodp Štete za Nemke ali Italijanke, ker morajo z nemško ali lašfco gospodo govoriti v njih jeziku. Storiti moramo vse, da rešimo, kar se da rešiti! Vsakega zavednega Slovenca dolžnost je, delovati v tem oziru, da se bodo oaši ljudje vpisovali le kot Slovenci. Ljudsko Štetje se začne z dnem 31. decembra 1910. * Narodni koleki. Opozarjamo naše ljudstvo, da naj bo previdno pri nalepljenju narodnih kolekov na razglednice, dopisnice in pisma. PoŠtna uprava nalaga v zadnjem času za vsak narodni kolek, ki je prilepljen na prostoru, odmerienem za naslo\\ kazea po 10 vin. Da torej naslovljenec ne bo siljen, plačevati nepotrebne kazni, naj nikdo ne lepi narodnih kolekov na naslovno mesto, temveč vedno le tam, kjer se nahaja prostor za pisanje vsebine, ali najbolje Še na zadnji strani. Pripomniti bi bilo še, da se odmerja kazen enako za slovenske, kakor nemške koleke, in sicer za vsak komad po 10 vin. Pozor torej! * Bruck ob Muri. Dne 3. septembra ob V&. uri zjulraj je nastal ogenj v podstrešju javne bolniSnice, ki je povzročil sllno zmešnjavo med bolniki in usmiljenimi sestrami, tako, da so nekateri, hoted se rešiti, utrpeli škodo. Požarna bramba je bila takoj na mestu, rešila je zavod, le en del strehe ter shramba oblek bolnikov je bil uničen, Nekatere bolnike so prenesli y vojaško bolniSnioo. Vzrok požara Še ni znan. Skoda se ceni na par tisoč kron. Za djia&ko kuhlnio v Mariboru so darovali 6astiti gospodje kaplani, ki so napravili te dni župnijske izpite, 22 K, Živeli! * Za S. K. S. Z. so darovali: 66. gg., M so delali župnijske izpite, 20 K: 6. g. Ivan JelŠnik, kaplan y Cadramu pod naslovom: ,,Za krščansko prosveto slovenskega ljudstva", 2 K 50 vin.; č. g. kaplan Kuhar v Sredi&fcu povodom mladinskega shoda, 10 K. — Srčna hvala! Živeli nasledniki! Mariborski okraj. Maribor. Vpisovanje na vadnici pri 66. šolskib. sestrah se vrši v soboto dne, 10. t. m. od 8.—12. ure predpoldne. m Pesnica. Z ozirom na naši dopis z dne 25. avgusta o pesniških volitvah nam je poslal g. postajenafielnik Karol Kautzner slede6e vrstice: »Pojasnite v svojem oenjenem listu o dopisu: m. .Pesnica, z d|ie 25 avg. t. 1. str. 3, da sem jaz Karol Ka(utzner p<> stajenacelnik-Sef — in ne g. Miillner. Ta-le gospočt je že v pokoju. Mene kot Šela, prosim, pustite v miru, ker se jaz kot katoličan ne pustim imeti za protestaota. Odličnim spoštovanjem Karol Kautzner, Se! na Pesnici." — Dostavek uredništva: Hvaležni smo g. gefu, da je sedaj s temi vrsticami zadevo tako razjasnil, da je vsaka zmota ali zamenjava nadalje nemogoča. Seveda nam niti na misel ni prižlo, da bi kftr daj napadli sedanjega g. šela. t.<. '. : tl, ;(, m Sy. Lovrenc nad Mariborbm. Pi^i has še tuha liberalna stranka.. Z vsemi mogo6imi sredstvi se trudi za njo pod nadzorstvom vtiherskega milijonarja naš mladi ufiitelj, katerega je pred kratkim pol ietom prinesla nesre^a v naž,. ,od liberalizma še neokužen kraj. Mogoče se misli s tem, da neti raed Slevenci razpor, prikupiti tukajSnjim Nemcem. Sicer pa dvomimo, da bi Šel sploh kdo na limanice temu SloTekui G. u6itelju pa bi svetovali, da se pobriga ra]Ši za to,; kar bi bila bolj njegova dolžnost, kakor pa delati prepir v našem mirnem kraju. — Opazovalec. m Sv. Trojiea v Slov. gor. Se lepše od Zavrnika hofie naslikati svojo llišo — seveda, 6ejobokdai dobil — Golobov Feri6ek. ^Zgoraj nad okna, v tisti kot bo dal baje naslikati neko hišo iz Senarske v: svetli mesečini. Okno je odprto in skozi njo se plaai nek neznani fant... Na levi strani pride slika, ki; kaže istega neznanega fanta v objemu raznih kuha-; rio in dekeL Na desni strani bosta dve majhni trugi,^ in večja družba hailafiev s« veseli nepriftakovane sre-i 6e . . . Vse slike bodo v neinških barvah, ker on ceni 18 slovenski groš, vse drugo, kar je slovenskega, ga peče. m Sy. Troiica v Slov. gor. Gospoda Savernigga prosimo, da še da naslikati na hišo Johaao. V eni roki naj drži vreCo z 2000 K, v dmgi pa z 1800 K. V ozadju pa naj postavi ptujsko šparkaso. Pred njo stoji Koa, ki drži vrečo s 6000 K. m Sy. Troliea v Slov. gor. Golobov Feri6ek in' Ernest, najhujša trojiška posilinemoa, sta si hodila v nemfiki rajh iskat prostorov, kjer se bosta naseiila. Med Slovenoi jima ni več zdržati. Bog jima dai sreftno pot! m Jarenlna. Prdti pričakovanju se je rtraeslai 201etnica bralnega društva prav dobro. Polno l]udi pri Orniku in v kavarni. Kljub nagajivemu vrementt! se je izvršilo vse, kar je bHo na sporedu. G. Vtaffimir PuSenjak si }e s svojim požrtvovalnim delovaniem pridobil srca vseh. Vsa daat mut Orkester glasbenega drugtva pod spretnim vodstvom g. Koudelka, lahko priporoCamo za vsakovrstne narodne prireditvev Dobra godba ali pa ni5. Pet]e in gledališka igra, se* veda vse dobro pripravljeno. K lepemu gmotnemu us-" pehu pa so zopet pripomogle vrle narodne obitolji': Supani6eva^ Vengerjeva, Drozgova, Pahernikova, Lorbekova, Žugmanova, Rojsova, Sparlova ia odkrbniStvp na iareninsfcam dvpru. Z naydtigeninu ^Zirio"-« k$ci je izrazilo (^instvo Iskreno zalivalo zuoanlin dobrotnikom druStva. Poslali so namreč mil. g. prošt Jožef Fleck 20 K, veled. g. Jakob Supani6 50 K, vl6. g. prof. Vreže 5 K, in neimenovani gospod 5 K. Ljubim gostom, od Sv. Jakoba, iz Št. Ilja in od Sv. Lenarta pa bomo približno radi vrnili obisk. — Na svidenje pri vseh vaših in naših narodnih prireditvah! m Iz Slovenskih gorlc. Muhiči. Povsod po svetu častijo ob6ani svoje imenitne može; zidajo jim spomenike, krstijo ulioe po njih imenih itd. Tako tudi v St. Lenartu v Slov. gor. Trg je doletela izvanredna srefca, da šteje med svoje sotržane mladega moža, ka teri se je vsled svoje neumorne delavnosti in s svojr. bistroumnosljo kar naenkrat povspol tako, da ima zdaj najvec dohodkov izmed vseh tržanov. To je v se danjih težkih fiasift nekaj nenavadnega in je sotržant do srca ganilo, posebno še tudi radi tega, ker se K predpisala možu taka dača, da pride voiilec v I. razred. Ker so ,,slu6ajno" ravno sedaj ob6inske volitve, in tistim tržanom, ki se radi šttmajo, da so Nemci, v I. razredu tesno hodi, sklenili so enoglasno, da se ho čejo slavnemu svojemu rojaku skazati na odličen na čin hvaležne. Sklenili so namre6, da ho6eja starodav no in slavno svoje ime ,,funfarji" dol položiti, in se v bodo6e na vse veke imenovati MMuhi6i"; njihov zgoraj omenjeni srečni sotržan piše se namre6 Miihič. To se bo na vseh cestnih tablah primerno razglasilo. To novico sem izvedel, ko sem bil pred kratkim v Št. Lenartu. Dobro bi bilo, da bi kdo izmed Sentlenareanov nekoliko natan6neje opisal, kdo je ta Miihič, kaj so bili njegovi stariši, s 6im se peča itd. Kajti mar sikoga bi zaniraalo izvedeti, česa je treba človeku, da kar 6ez no6 obogati in doseže tako slavo. m Sv. Lenart v Slov. gor. V torek, dne 30. avgusta je bila že v tretjič razprava radi javnosti nepotrebne nemške ljudske sole. Ocl kmečkih ob6in so prišli vsi zastopniki, tako, da so se jih zadolženi Šentlenarčani kar ustrašili, in da od onih pristnih Germanov, kojih podpisi se bliŠ6e na ponarejenih po¦ oblastilih, razun enega, nobeden ni prišel, in še ta se je odločno izrazil proti nemški šoli ter tudi razložil, na kak zvit, in mirno lahko re6erao, g o 1 j u f i v način, da so iz njega izsilili podpis. Nekatene ob6ine so imele tudi svoje pooblaš6ence, in sicer g. drž. in dež. posl. Ivana RoŠkarja, tajnika F. M. Krambergarja in druge. Vsi so vrlo zastopali svoje ob6ine ter marsikatero grenko povedali, tako, da sta itiorala Baldek in Vinko kar cele ,,knedle" požirati. Vsi navzo6i kmetje so se zavezali, da, 6e je treba, pridejc v prihodnji6 v Še ve6jem številu k razpravi, dasidobro zapomnijo svoje ,,odre§enike". m Sv. Lenart v Slov. gor. Skrb za ob6insko blagajno. NaŠa ob6ina ima travnik, iz katerega prodaja, kakor je tudi drugod navada, seno in otavo. Da pa so naši ,,piirgari" varni pred morebitnimi tekmovalci iz okolice (kmeti) pri kupovanju, so uvedli slavni ,,aus§usi", da oznanja oko postave na dan, ko ni okoli6anov v trgu, prodajo trave na ob6inskera travniku, pa še to le v blaženi nemšcini, ker je baje to ..ortsiibliche Kundmachung". Na ta na6in se je zgodilo pri prodaji sena, da so doMli ata Sedminek dobro polovioo sena za prav pi61o ceno, kar gotovo ni masten vir ,,gma,jnske kase". Sedaj vidite kmetje in manjši posestniki iz okolice, kako vas imajo prijatelji ,,purgarji" radi. Krme vam ne privoŠ6ijo, pač pa ho6ejo imeti od vas ogromno svoto tisočakov za Šulferajnsko kobafio in Lutrov tempelj. — Na vas, slovensko-katoliški stariši, je tudi ležeče, in vi lahko napravite, da imate pridne in poStene sinove in h6erke, ali pa, da vas bodo doma6i in privandrani luterski Prusi preklinjali in pretepali. Ne dajte se vjeti v zvijačne zanjke »fiinfarjev", Siidmarke in Sulferajna! Pri prihodnji seji za javnost šulferajnske šole vsi na plan — za slovensko stvar! m Sv. Anton v Slov. gor. Tukajšnja kmet. podružnica je imela dne 21. avgusta pou6en shod ob obilni udeležbi. Po obi6ajnem pozdravu je strokovni učitelj deželne kmetijske šole pri Sv. Juriju ob juž. žel., g. ZidanŠek, predaval o živinoreji. Povedal nam je marsikaj lcoristnega in zanimivega, poslušalci pa sojjazno sledili njegovim besedam. Povdarjal je, kjer je živinoreja v dobrem stanu, lam je blagostanje doma. Med drugim je omenjal, ka-ko povefiati mle6nost dojnih krav, izbirati mladiče boljših živali, ker dobre lastnosti se podedujejo, potem skrbeti za dobre bike. En gospodar naj redi le eno pasmo, tudi celi kraji naj se zedinijo za eno pasmo: za naš kraj se posebno priporoča marijedvorska. Nadalje je razlagal, kako se pravilno molze; prvo mleko je slabše, poslednje najboljše. Za pleme naj ohranimo teleta, ki se izležejo bolj v zimskem 6asu, ker so bolj utrjena, krepkejša ter proti boleznim bolj odporna. Tudi glede mleka smo pri tem na boljšem, ker pozneje, ko bi krave še bolj mleko izgubile, j)ride zelena krma, ki mle6nost zopet pomnoži. Dalje je govoril o odstavljanju telet, da se naj isto vrši polagoma, vmes pa se 'daje teletom otrobov in zdrobljenega ovsa; otrobi vplivajo na kosti (fosf. kislina), oves pa na mišice in na rast. Potera smo slišali, kako se naj krave krmijo. Kar izpubijo mo6i po mleku, mora se jim dodati, oziroma vrniti v krmi; to dosežemo zlasti z mofinimi krmili. Mleftne krave naj dobivajo ofrobe in nekaj več otave, kakor druge. Živalim naj pustimo sploli nekaj ve6 prostosti, telelom tekaliŠ6a, svinje pa naj se prosto gibljejo in rijejo (rovajo) v zemlji; ve6krat jim je med krmo dati lesnega oglja. — Po konfianem predavanju so udeleženci stavili mnoga vpraSanja, na koja je g. predavatelj temeljito odgovarial. G. strokovnemu ufiitelju Jivala lepa, poslušalcem pa obilo uspeha! — Po preJdavanju se je dolo6ilo, da dobita dva posestnika po enega plemenjaka-bika, dva druga pa boljše pleroe Tcuretine. — Po tem liaSem dnevnem redu je Se naš rojak g. Klenien&iS, u6itelj od Sv. Trojice, predaval o zavarovanju na življenje. pfujski okraj. p Ptui> Znano je, da dela ,,Štajerc" odgovorne mašnike za vsak uboj in za vsak iantovski pretep. Cujte pa, vrli čitatelji, naslednjo resni6no zgodbo, kako je zavrnil v tein oziru pošten slovenski kraet ptujskega posvetnjaka, pravega ,,Štajer6evega" hlapca. Tu v okolici je nek pijanček, ,,Stajer6ev" somišljenik, Imdo ranil poštenega moža. Omenjerii kinet je zapeljal ranjenca v mesto v bolnišnico. Ravno pred boluišnico na veliki cesti je naletel na družbo meš6anov, ki so se vraftali domov. Eden izmed njih je zaklical kmetu: ,,Mož, ali ste zapeljali enega stepenega v Špital?" Kmet: ,,Ja." Ptujčan: ,,Kaj ste tako žleht ljudje gori pri vas?" Kmet: ,,Ja. Pa kaj je krivo? Ker so premajhne kazni za take lumpe, ki to delajo." Ptujčan: ,,Zdaj pa, ko boste prišli domov, pojdite k vašemu fajmoštru, pa mu recite, da naj boljše pridiga za svoje ljudi." Kmet: ,,Ne bo nič pomagalo, ker pravi ,,Stajerc'-, da lažejo mašniki na prižnici in v spovednici. Zato so pa ljudje talti, ker ,,Štajercu" verjamejo." Ptlujski posvetnjak zdaj ni več rekel ne bev ne raev, inarveč naglih kra^ jo je odkuril proti mestu v temno 1106. Bilo je namreč Dozno zvečer. Menda mu ne bo prišlo več na um, vpraševati naše kmete, zakaj vozijo ranjence v špital. p Vurberg. V ,,Narodnem Dnevniku" od one sobote je nek dopis z Vurberga. Dopisnik se silnopeumno, prav po socialdemokraško, zaganja v dr. Korošca. Vprašuje, 6e je dr. Korošec že v peklu ali spi, da ga ni na Vurberg. To je gotovo silno duhovito. Pod dopisom pa je napisano: Ve6 delavcev. Pojte pojte! Koliko liberalnih delavcev pa je na Vurbergu? Sam An6kin Martina, ki je zato ,,Štajerca" opustil, ker mu dajete zastonj ,,Narodni Dnevnik". Tega dopisa pa kak delavec še videl ni. Spisal ga je en ,,delaveo", ki je v stanovskem sorodstvu s tistim gospodom, ki je zadnji6 v Golobovi gpstilni tako pridno agitiral za bivšega učitelja, socialnega demokrata Kitaka. Pustite dr. Korošca pri miru, ker ni vaš poslanec, vam ni ni6 dolžen, vam ni nič obljubil, ker ga vi niste volili, pa6 pa ste zoper njega agitirali, kjer ste mogli. Nazadnje pišete v dopisu: ,,PriŠle bodo še enkrat volitve, takrat bomo obra6unali." Mi pa pravimo: Volitve bo do prišle še vefikrat, enkrat pa bomo tudi z vami obračunali. Basta! p Stojnci. Mlademu posestniku Martinu Šterbalu so se splašile pri oranju krave, in plug je šel njemu tako nesre6no prek nog, da ga je zelo težko poško doval. Vrlemu možu želimo, da kmalu okreva. p Nova ves. Kmetu Jerneju Golobu, p. d. Tonaja, je na cesti, ko je vozil domov krmo iz Haloz, poginila breja kobila v najboljših letih. — Nesre6a pao ne miruje. p Markovci. K volitvam v St. Vldu pri Ptuju se nain poro6a: Po Markovcih se je zelo trudil za glasove Štajercijancev gostilniSar Martin Ceh, kateremu je baje Schoschteritsch obljubil za agitacijo — ne nekaj štamperlov šnopsa, arapak svojega sina za zeta, to se pravi za ženina njegove starejše hčerke, ki ima že devet let staro Micko. — Usluga tirja pa6 usluero. p Bukovci. Nie veselega Vam ne morem poročati, g. urednik, iz naše lepe ob6ine. Kajti, kakor je dobro in lepo za nas, da se ustanovi pri nas požarna bramba, tako je zopet grdo za nas, da bo imela nemško komando. Ali bo ,,Javšovee" komandiral? — Drugo, kar nas v naši, dosedaj tako prijetni vasi silno vznemirja, je, da se pri neki hiši zadržuje neka brezposelna dekla iz Hrvaškega, ki je pa zelo ,,postrežljiva", tako, da od njene ,,postrežljivosti" že pocelivasi govore. Ali se ne bi naš Martin Korenjak, ki se je trudil toliko za požarno brarabo, Še tudi potrudil, da bi ta oseba izginila prejkoslej iz naše vasi? Ce se ne bo on potrudil, se bomo paS drugi postavili na noge! p Sv. Bolfank pri SrediS6u. Mladenke bolfanske, predramite se iz spanja, ne dajte se od liberalnih maza-fiev blatiti po liberalnih listih, bodisi da se imenujeio ,,Sloga" in ,,Narodni List". Zadnje imenovani list piše o neki Marijini družbenici, kako se je obnaSala, ko o6eta in matere ni bilo doma. Ne vemo sicer, kako se je obnaSala, Tcer se je zgodilo to v vaŠi, liberalni družbi, a to nam je znano, da ni ve6 v Marijini družbi. Taki dopisi se pošiljajo samo zaradi tega v liberalne liste, da bi se blatila naSa Marijina organizacija. Tega pa mladenke ne bomo mirno gledale, ampak skrbele, da liberalnega lista ne bo ve6 v župniji. To bo v bodo6e na§ najbolj^i odgovor na vafie napade. p ZakTsla. Podpisano šolsko Todstvo sloTenBke ormoike okoliike Sole izreka tem potom najiskrenejšo zaby»lo vsem tiitim, ki so na kteri koli n»6in pomagali da tej«, da je šoleka BlaTnost t spomin stoletnice roJBtva pesnikarojaka Stanka Vraza dne 28. BTgu»ta t. 1. tako lepo nspela. V prvi mti «e »ahTalJDJe slaTni onaožki čitalnici in nje predsednika goBpodu dr. Seroeco, ker je ona vse stroike za BlaTnoBt pokrila in pogoftčenje otrok in itarSer prevrela, potem gospodn nadniiteljn Anton Koaija t Sredii2a, ki nam je prepnstil Blavnoitno igro in peimi ta Blavnost ter nam je tadi diugače šel pri prireditvi oa roko, slariMina zgodoviaBkemn draBtrn ˇ Msriboni za prepoatitev Stanko VrMore podobr, častitim čolfikim 8fstr»m t Marihora za prepnstiter koBtomoT, deiolDosodDemu STotniko g. dr. Preskerju, ker nam je gel Ttestranskr) na roko, g. profetorju Trstenjaku iz Zagreba, ker je nanill dečka-igralca tarvatske nloge, nadalj« Tgim ^Mtitim ormožkim gospcm i'd goBpodičnan, ki so pcd roditTom gospe dr. EriBtanove, gospe Pernatore in gcepe RoBinore imele ¦ ttTanjom kottumoT in pogoWanjem ot- rok obilo posla, gospodn nfitelja Senjnika u rodatro perskih zborar in Ttema osttJeniu učiteljrtm za Tttrajiio BodeloTanj«. Rasnn imenoTaoim rc šoltko »odstro iskrtno zahT»Hnje TB«n ostaliin, ki »d ali a deaar}«ra. »li z bidri ali z rolekom k slavnosti prispaTali. Ker pa i« teh blagih prijateljer in podpornikof naie šole glasom nabiralnih pol čez 100, oi mogočc, da bi rse iateDoma navedli, Hrala tudi Tiem Btarišen io prijateljem na5e iole, da so se glarBorti t tako moogobrojnea sterila vdeležili Vbcic iskrena, prisrčna zahrala! 8olgko rodstro Ormoi okoliea, dne 4. eeptembra 1910. Josip R»jep, nadnčitei>. Slovenjjraški okraj. s Staritrg pri Slovenjem gradcu. 7. avgust je bil pomenljiv in lep dan za starotrško župaijo. Po dolgih letih se je zopet enkrat obhajala primicija. Domadin 6. g. Pavel Zivortnik je prvokrat pristopil k oltarju Gospodovem. Kakor povsod med Slovenci, se je tudi tukaj slovesnost prve sv. maše obhajala v cerkvi in zunaj cerkve prav slovesno. Ni manjkalo, cvetlic in vencev, ne slavolokov in zastav. Visok maj, okin6an s slovensko trobojnico poleg slavnostne utice na domu primicijanta, je na dale6 okrog oznanjal veselo primicijo. Vse to je cbičajno med vernim ^loveuskim ljudstvom, in pauietnemu 61oveku bi niti od daleč ne prišlo na misel, da se najde človek, ki bi se nad tem spodtikal. Cudom pa sem se 6udil, ko mi pnde slučajno v roke ena izmed zadnjih številk ,,Maiburgarce". Tam se pohujšuje neki nemški vandrovec — mogoče tudi letoviščar ali zagrizen slovenjegraSki Neraec — nad dejstvom, da je ustvaril Bog cvetlice z belim, modrim in rudečim cvetjem, s kojim so bili slavoloki okinčani. Jako obžalujemo, da si Stvarnik ni izbral v kraljestvu cvetlic edino-le 6rno-rudece-rurr:ene barve. Groze zatrepeče srce nemškega dopisnika, ko zagleda slovensko trobojnico. Izdajstvo! Panslavizem! In to celo na primiciji! Groza, strah prešiiija oholega Nemca! — Celi 61anek v ,,Marburgerci" je gotovo spisan pod uplivom alkohola. Ko je sestavljal dopisnik svojo klobasarijo, ga je imel gotovo pod aemško kapo precej nad normalno, ker je zamenjal primicijo z vmešfienjem novega starotrškega župnika. Mimogrede bodi povedano Slovenjgrad6anom, da je starotržki župnik g. kanonik Slancler pri najboljšem zdravju. Želimo mu še marsikatero zdravo leto. Ni torej misliti na vmeš6enje novega župnika. — Oeli članek v ,,Marburgerci'- je tako neumno smešen, da bi ga ne omenjali, ako bi iz njega ne odmevalo ono strupeno sovraštvo do vsega, kar je slovanskega, in prikrita želja; da se na zgoraj hinavsko ovaja; cesarju in državi tako vdano slovensko ljudstvo. Slovenjegraški nemški trgovci in kr6marji — in teh je obilo, naj r.a tihem opozorijo urednika ,,Marburgarce", da takih 61ankov ne sprejme v bodo6e. Utegnilo bi se zgoditi, da bi se okoliški Slovenci vendar enkrat zavedli in si natančneje pogledali svoje nasprotnike. s Sniartno na Paki. Dne 4. septembra je prišel neki ud naše požarne brambe iz veselice na Re6ici v gostilno PirtuSek v zelo sumljivem, majajo6em se stanju. Takoj je za6el navzo6im in mirnim gostom zabavljati in udrihati po ,,klerikalcih", posebno pa Še po ob6inskem odboru. lzjavil je, da so vsi ob6inski odborniki — smrkovci! Kako bo ob6inski odbor na takšno psovko ,,olikanega" požarnega brambovca odgovoril, to je njegova stvar, toda davkoplačevalci pa zahtevamo odlo6no od županstva, da požarno brambo pou6i, da so vsi njeni udje brez izjeme za pomo6 bližnjemu, ne pa za psovanje davkopla6evalcev in za razširjanje liberalizma. Drugi6 o požarni brambi Seve6!' s Veleniska okolica. Velenjski posili-Nemci so vsled naSe potrpežljivosti postali silno predrzni. Cim jim je ob6ina zadnjic pri tisti siidmarkovski slavnosti dovolila, kar bi pa6 gotovo nobena nemška ob6ina napram Slovencem ne storila, in so takrat Slovenci popolnoma rairovali, so se Nemci ob naSi slavnosti obnašali kakor besni napram nam Slovencem. In to so ljudje, — pomisli slovensko ljudstvo, ki si jih ti s svojim denarjem vzredilo in jih še rediš, in bi, kakor je eden sam pripoznal, še kisle juhe ne imeli jesti, 6e bi jim ti, slovensko okoliško ljudstvo, ne nosilo kruha. In zato te sramotijo! Tebe in slovensko govorico! In našo trobojnico nie6ejo v blato! In slovenske goste, ki so prišli iz Ljubljane in drugod, so na nesramen na6in izzivali in metali pesek y nje, ko so bili že v vagonui, in v nas pa, ki smo stali pred njihovim vozom, so prek železniškega voza Iu6ali kamenje njihovi pristaši in je zadelo kamenje dva izmed naSih ljudi. Sicer bomo pa o tej stvari govorili §e ob drugi priliki. Ti ljudje so hoteli to sramotno dejanje zvrniti na nas. Ali ste pri pameti ? Sami v sebe vendar ne bomo kamenja melali, 6e je pa zadel kamen tudi nemškutarko, je pa lahko mogo6e, ker so se v svrho izzivanja. nemškutarji pomešali v naše vrste. A kamenje je bilo namei)jeno nam Slovencem, ker je doti6nik, ki ga je metal prek voza, mislil, da stojimo pred prednjimi vozovi sami Slovenci. Brez potrebe je torej Tischlerjev Julči kazal zmagoslavno kamen okoli, 6eS, to je slovenska olika. Najbolj je seveda upil znani Wutti, ki je bil ves zelen od togote, iti da bi hajlanje bolj izdalo, je kot načclnik nemške Sole hitro zbral otroke te šole okoli sebe, kar jih je na kolodvoru, ali pa se jihje priteplo tjakaj, in so zdaj šele dobili pravo korajžo. Bevskali so, stoje6 okoli njega in Tischlerjevih in drugih in hajlali na nas, da so kar odskakovali. Gl<?i{e stariši, to je namen nemške šole, ki vam jo vsiljuje šulferajn. Nemgkutarji si hočejo v njej iz vaSih otrok vzgojiti zalego, ki bo hujša od zdajšnjih v sovraštvu do vsega, kar je domaCP, kar je slovensko. Vzdramite se velenjski okolifiani! Konjlški okraj. k Kosiice. G. Alojzij Seidler, vodj& nemške šole , odhaja proti severu , na dravsko Pobrežje pri Mariboru. On je vesel —raii pa tudi. Pri tej priliki bodi dovoljeno, da opozorimo stariše, ki imaja za Šolo godne otroke. Sredi septembra se prične na nemški Soli zopet ppuk. SkuSalo se bo loviti slovenske otroke. Kakor so razmere sedaj, smatramo vsakega za izdajalea svoje narodnosti,, zaničevalca svoje matere in zaničevaloa slovenskega ljudstva, ki bi se spozabil tako daleč, da bi posial svoje dete v ponemčevalnico. Izkušnja uči, da se otroci na tej šoli z redkimi izjemami nasrkajo tiste, od ,,Štajerca" toli hvalisane prijaznosti do Nemcev, ki redno fabricira odpadnike. Slovenski otrok naj se u6i nemščine v slovenski šoli, ne pa, da bi se pri pičiem napredku v tujem jeziku učilo pozabiti in celo zaničevati $voj materni jezik. Nemška šola naj letos ne dobi niti enega slovenskega otroka! k Sv. Jernej pri Konjicah. 'Star vojak. Dne 2. septembra t. 1. je umrl na Li&enci, previden s sv. zakramenti za umirajoce, obče spoštovani in krščanski mož Stefan Lubej, p. d. stari Tizek; umrli je bil rojen leta 1825. na LiCenoi, je dosegel torej polnih 85 let. Bil je najstarejši mož cele župnije. Umrli je bil potrjen v vojake leta 1845 in je služil pri 20. lovskem bataljonu skozi devet let, dva meseca in 23 dni, ne da bi imel enkrat priložnost, pogledati v svoj rojstni kraj. Pri vojakih je služil pod slavnim poveljnikom Radeckyjem ter se je udeležil vojske leta 1848 in 1849. Kot hraber vojak se je vojskoval pri Veroni, Milann, Mantui, Livorni in Novari; bil je v 18. glavnih spoprijemnih bojih, ko so stali mož proti možu s krvavimi bajoneti, pri katerih je bil pa toliko srečen, da ni bil od sovražnika popolnoma nič ranjen. Lahko si pač vsak misli, da je hraber mož marsikateremu sovražniku prikrajšal pot v večnost. V spomin na, dolgo vrsto let vojaške službe in vojskinih let, imel je tudi razne kolajne, in sicer eno hrabrostno, eno od papeža Pija IX., in spominsko kolajno Nj. Vel. cesarja Fr. Jožela I. Za 501etnico je prejel leta 1898, jubilejski križec je prejel dne 2. decembra 1908 po svojem pristojnem županstvu. Ko je sprejel slednjega, rosile so se staremu, Še vedno mofinemu nekdanjemu bojevniku oči ter je pričujočini domačim dejal: ,,Se Njega Veličanstvo še pač spomni na svoje vojake bojevnike, da dobim &e jaz jubilejski križec, katerega sem si že pred 50 leti zasiužil." Lepo, je bilo videti starega, še vedno ravnega moža, kadar je Qb nedeljah in večjih praznikih ozaljšal s štirimi ,,medaljami" svoja hrabra, junaška prsa, pri katerem se je zbirala, vedno mladina, da ji je moral razlagati, kaj pomeni ena ali druga kolajna. Rad je pripovedoval o vojskinik 6asih, kako se mu je godilo, kako so morali bežati, in tudi, kako so sovražnika podili; pripovedoval je tudi, da ,,je v vseh svojih službenih letih pri vojakih dobil samo 3 gld. od doma," in tudi priznal, ,,da mu je še tisto žal, da je pisal po nje, kajti, ako bi teh goldinarjev ne bil dobil k vojakom, bi bil vsaj lahko rekel, da ni dobil nikoli nič podpore od idoma k vojakom za poboljšek." Ko je prišel od vojakov, prevzel je malo posestvo po svojih stariših ter je s svojo treznostjo in ivarčnostjo zdatno povečal z nakupom novih zemljišč svoje posestvo. Nikdar ni ljubil rajni opojnih pijafi, nad vse pa je ljubil svojo staro ,,rožlinko", iz katere je do svoje zadnje ure puhal tobak. Da je bil mož nad vse priljubljen faran, pokazal je njegov pogreb dne 4. septembra, ko je spremljala rajnega nebrojna množica k zadnjemu počitku. Pri odprtem grobu je o risal C. g. župnik njegovo dolgo vrsto let in- delovanje istih, krŠCansko vzgojo njegovih otrok, za kateri govor smo sosedje rajnega prav /hvaležni 6. g. župniku. tTe male vrstice naj bi bile njegovim, še mogoče tu in tam živim sobojevnikom v spomin na vojskine 6ase, nam sosedom in občanora pa ostane rajni vedno v blagem spominu. N. v m. p.! k iiebelj na Fohorju. Tri sto medvedov, g^ sgod urednik, k'aj bo z menoj. Orožnik me zasleduje in ako me zasledi, bodem prideljen tje, kjer ni muh. Kako to, bodete vpraSaii, Takoj zveste. Vsled resničnili dopisov iz našega kraja v Stev. 29. in 33. ,,Slov. Gosgodarja", se čuti, kakor je neki sam izjavil, častno razžaljen, 'Je pač res, da ,,resnica v 66i bode". Zvedel sem, da je napadel mladeniča F. G., češ, da je on dopisnik omenjenih dopisov in mu je neki grozil tudi z zaporom (!), ko bode izvedel od tiredništva, da je on res dopisnik. Cudno! Todazelo se moti, kdor sumi tega mladeniča zaradi vsakega dopisa iz Keblja. Ali menite, da drugi ne znamo nič sukati peresav Ali pa ima, kdor tako meni, nas za nevedneže. Toda le potrudite se v Mariboru vprašati za mojeime. Gotovo ga bodete zvedeli v uredništvu, kjer vam je na razpolago. Potem bodete pa lahko sodili. Toda to bo na Nikolovo. Do tega časa bodemo pa še marsikaj razkrinkali in postavili v svetlo Iu6 naše nasprotnike. Sploh pa se beseda pri razumnih ljudeh že dobro premisli, predno se zapiše. Pa brez zamere. — Nevesekdo. k Loče. Na predvečer cesarjevega rojstnega dneva je priredila tukajšnja požarna bramba, seveda nemška, obhod z lampijoni. Pridružilo se jej je nekaj drugih ljudi in precej Šolske mladine iz vasi. Ko so prišli pred Šolo, zaklicali so ,,Hoch", Tcar pa^ nadučitelju H(5nigman, učitelju Dragar in uftiteljici Roden ni zadostovalo. Nagovorili so jih, da so začeli na vse grlo kričati ,,Heil", pa tudi ,,Heil und Sieg", in to kriCanje se je potem nadaljevalo skozi celo vas, da je za^elo v resnici presedati vsem poštenim ljudem in vzbujalo občno nevoljo. Saj je bilo vsakemu očitno, da to kriCanje ni bilo znamenje navdušenja za cesarja, kakor \fznemirjenje ohih, ki ne mislijo in ne 6utijo taio nemško, kaJcor naSe učiteljstvo in nekaj njihovih somišljenikov ter par zelenih Študentov. — Vprašali bi, ali imamo in plafiujemo u6itelje za to, da nam tako otroke vzgajajo. S starim krščanskim pozdravom ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus", nas otroci ne smejo pozdravljati, ne v šoli, ne zunaj šole, ne smejo govoriti slovensko, paft pa smejo kričati ,,Heil", in to celo ob taki priložnosti, kakor je cesarje\r rojstni dan. — Oujemo, da se misii kupiti za 12.000 K hiša, ki bi naj služila našim učiteljem za stanovanje. Ne, taki učitelji, kakoršni so pri nas, pa tako drago stanovanje! Takim učiteljem, ki ne spoštujejo našega domačega slovenskega jezika, ki navajajo otroke, da nas ne pozdravljajo s ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus", ki ob Telovski procesiji niti vpričo Šolarjev ne pripognejo kolena, ko vse 'drugo kleči, ki prihajajo v cerkev le tedaj, k'o jih sili udeležba, ki gledajo vsakega postrani, ki ni njihovega mišljenja, takim ueiteljem pao ne bomo darovali tisočakov. k Ljubnica pri Vitanju. Žetev je tukaj minula, snopja dovolj, ker ni bilo kake ujme, žita pa srednjo mero, manje od lani. Jabolčna in orehova drevesa so polna, drugega sadja m. Krompir je droben, pa še tisti je nagnit in objeden. Ce bo jesea mila, se bo to leto štelo med srednjo, ako pa mokra in mrzla, med slabo letino. Mnogim posestnikom v Ljubnici in Stenici so črvi docela, drugim do polovice poškodovali njive in travnike. Dne 16. avgusta 1910 je bila pregledaa komisija na, licu mesta radi odpisa davka. — Nastopil je mesec september, začetek glavnega veseIja lovcev. V okraju Vitanje je Šest občin. Za vse je dne 30. junija t. 1. dotekla 61etna lovska na,jemnina. Vsaka je za prihodnjo lovsko dobo sklenila drugače. in sicer: Občina Paka je oddala pod roko obCinski lov dosedanjemu priljubljenemu in obče spoštovanemu gospodu pl. Sluderman, lovski nadpaznik v Rakovici. Občina Skomer-Hudina je prodala za zvišano ceno gospodu šolskemu vodju v Skomru. Trg in vas Vitanje gospod Edvard Mullei, graščak v Vitanju. Brezen in Sgodnji Dolič sta pa izdi"ažbala lov proti kavoiji za sebe, bode treba vsako teh let položiti denar za izdražbane cene. — Občina Ljubnica-Stenica je pa v svoji odborovi seji skleuila, da bode pridržala za sebe občinski lov ter izvrševala tega po izvedencih, kar dopušča par. 24 lovskega zakona z dne 21. septembra 1906—1907 dež. zak. Uev. 5. C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicali je sklep občinske odborove seje brez vsakega povoda ovrglo. Toda vsled pravočasnega ugovora občine je c. kr. namestnija z dogovorom deželnega odbora v Gradcu sklep potrdila. Gospod župan kot odgovorna oseba občinskega iova je iraenoval tri zanesljive osebe, ki so vsi orožja, vajeni dosluženi vojaKi, za lovske izvedence. Ti so napravili skušnjo z dobrim uspehom, podpisali zaprisego in že izvršujejo lovski poklic na obsegu, ki meri nad 1115 ha. Da se izvrguje lov po lastnih izvedencih, je dvojaa korist. Prvifi: Celi dobiček pripade občini. Divjačina, pa tudi roparska žival, katera je kmetu v škodo na polju, na sadnem drevju in kuretini, se bode sproti streljala. Mislili bi, jda, ker je pridržala oMina za sebe lov, sme vsak obCan loviti in streljati. Ali ni tako. Le tisti, kateri ima orožni ali lovski list, sme zraven zapriseženega lovskega izvedenca Joviti in streljati.  Celjski okraj. o Trgovca g. Milana Hočevar pri iarni cerkvi toplo priporočamo vsem celjskim in okoliškim Slovencem. Ce kdo ne ve zakaj, naj gre v to trgovino kupovat, in bo vedel. c Celiski župan in sloveiiski otroci. Celje je imelo že veliko župandv različne vrste. Iz življenja enega izmed teh mož je znana sledeča dogodba. V neko slovensko občino je prihajal več let na letoviš6e pošten Nemec, ki je daroval vsakokrat gotovo svoto za slovensko šolsko mladino. Nekega dne se snide z nekim celjskim županom, kateremu med drugimi stvarmi razodene tudi to svojo navado. Župan ga ves nevoljen vpraSa, ,kako zamore kot Nemec kaj takega storiti. Poštenjak odgovori: Zakaj pa ne, saj imajo tudi slovenski otroci pravico živeti. Župan pa se zadere: Nein, die slowenischen Kinder sollen krepieren, to je, slovenski otroci naj poginejo. — Iz tega se vidi, kakšno sovraštvo imajo nekateri paganski Nemci do Slovencev. To so tisti ljudje, ki ne privoščijo Slovencem nikakih Sol, tisti, ki bi radi dobili okoliško občiiio v roktf. Ti poznajo samo dvoje, in sicer: Slovenec mora postati Nemec ali pa naj pogine. Hvala Bogu, da je še več Nemcev, ki niso takih misli, ki so pravični tudi do Slovencev, kakor zahteva to naravna in krščanska postava; c Nemška Jeza. Iz celjske okolice se nam piše: Nemci in nemškutarji se hoCejo maSčevati. Pobirajo razne babje čenfie zoper slovenske volilce ter jih nar znanjajo državnemu pravdništvu. Toda pri sodniji se jim bo skoro gotovo ravno tako godilo, kakor pri volitvah. Posebno hudi so Westeni. Več delavcev je moralo zapustiti tovarno. Westen naj bi se raj§i brigal za boljši red v svoji tovarni. V verskem in moralnem oziru je ta tovarna najslabSa v celjski okolici. Delavci morajo delati skoraj Ob vseh praznikih do štirih popoldne, mnogokrat pa tr.di ob nedeljah, tako, da ne morejo izpolniti svojih verskih dolžnosti. Vsled tega so pa tudi moralne ali nravstvene razmere zlasti med delavkami jako slabe. Tudi delavski red te tovarne, ki je bil potrjen od c. kr. okrainega glavarstva v Celju dn« 21. septembra 1895, je zastarel in potr©b&a spre-.lnembe. Po tem redu ima tovarna pravico delavoa ali delavko vsako minuto brez odpovedi in brez vzroka vreči na cesto. Tako morajo nekateri odpuŠCeni delavci dolgo brez zaslužka fiakati na delo, ker niso prej vedeli, da bodo morali iz tovarne. Vso oblast v tovar^ ni imajo razni delovodje. c Nemci so se zoper volitve v celjski okolioi pritožili. To ni nič novega. Skoro pri vsakih volitvah se tisti, ki so bih premagani, pritožijo. Tako so se tudi pred tremi leti pritožili Nemci zoper volitve v celjski okolici, pa niso ni6 opravili. Kaj pa, 6e bi bile sedanje volitve vendar-le razveljavljene ? Potem bodo šli Slovenci zopet Še z veftjim pogumom in z večjo odločnostjo v volilni boj ter bodo protestantovske Nemce in nemškutarje še bolj potolkli, kakor so jih pri zadnjih volitvah. Nemci se zanašajo posebno nai zmago v I. razredu. Toda pomislijo naj, da imajo v I. razredu 5 volilcev, ki ne spadajo noter. Ti so namreč svoje volilne glasove fabricirali. Napovedali so dohodke, katerih sploh nimajo, in tako prišlV v I. razred. Fabrik za volilne glasove pa dosedaj v naši državi še ne poznarao. c Občinska blagajna. Nemci so kratko pred volitvijo v celjski okolici razširili laž, da manjka v občinski blagajni celjske okoUce 645 kron, katere bo moral blagajnik posestnik LipovŠek plačati. Toda nih6e jim ni verjel. Že v majniku so nekateri hudobni Nemci pisali brez podpisa na deželni odbor, da mora priti revizor k občinskemu uradu celjske okolice. Takoj je pritekel uradnik iz Gradca, ki je pregledal knjige in blagajno in ni manjkalo niti vinarja. Tako tudi sedaj ničesar ne raanjka. Samo pri vpisovanju v blagajniški dnevnik se nekaj Stevilk ni vpisalo na pravo mesto. Ce bi bilo pa tudi res, da bi kaj manjkalo, potem pa ima biagajnik Lipovšek že toliko 6istega premoženja, da bi lahko plačal tistih 645 kron ne samo enkrat, ampak stokrat. Celjski Nemci naj ni6 ne skrbijo za občinsko blagajno celjske okolice, kajti to imajo v rokah samo premožni in poŠteni možje. c Sv. Rupert nad Laškim. Na^i stari vojaki so v nedeljo, dne 4. t. m. priredili k 801etnici našega presvitlega cesarja Frančiška Jožefa lepo cerkveno slovesnost. Ze v soboto poprej so naznanjali toplči, da se godi pri Sv. Rupertu nekaj izvenrednega. V nedeljo ob 10. uri prikoraka kakih 120 veterancev z godbo na fielu v slovesnem sprevodu v farno cerkev, kjer doma6i g. župnik razloži v nagovoru, kak naj bo avstrijski in kak Kristusov vojak. Po sv. maSi se je zapel ,,-Te Deum" v zahvalo za vse milemu vladafju in našim veterancem za časa njih službovanja p&-; deljene milosti in dobrote. In mogofino ]© donela e©^ sarska himna ob koncu slovesnosti ter oznanjala čez hribe in doline, da naš hribovski slovenski rod ljubi svojo domovino in dobrega vladarja. c Laško. ,,Moj otrokne sme v n e m Š k p' š o 1 o ," tako bode rekel sedaj v začetku šolskega leta vsak pameten slovenski oče, slovenska mati, ki §6 ljubi svojega otroka in mu dobro želi. — In zakaj ne ve6 v nemško šolo? Prvio zato ne, ker se tamkaj srri^i poučevati krščanski nauk le po nemško, dtrok ne r&iume kateheta, ne zna pravilno moliti v nobenem jeziku, o sv. veri uift ne ve, in tako popolnoma podivja. Stariši, ali hočete imeti take otroke? Ako silite svoje otroke v nemško šolo, ste jim pač kaj drago kupili nemško besedo! Pa poslušajte, kaj pravijo rajni Skol Slomšek: »Nemškutarjev ne skrbi, naj bi se naSa dra^a mladina v šoli krščanskega nauka prav živo naučila, se privadila Bogu lepo služiti, imeti očeta in mater za ljubo, ljubiti svojo domovino, spoštovati cesarja, in slušati svojo postavno gosposko, naj bi prirasla na5a mladež bistre glave in pa žlahtnega srca. Le nemško, le nemško, vpijejo na ves glas, pa ne p<> mislijo, da je slovensko mladino šolati po nemško ravno ttoliko, kakor mlatiti prazno slamo." — Dmgič v nemško šolo zato ne, ker pozabijo tamkaj otroci mili slovenski jezik; ne naučijo se nemški, pa tudi ne slovenski. Le vprašajte svoje otroke tisti slovenski stariSi, ta jih morebiti pošiljate že več let vi nemško šolo, ali znajo n. pr. spisati kratko pismo v nemškem ali slovenskem jeziku. Pa<5 težko bodo kaj pravilnega skupaj spravili! — Največ jih pa pravi: Moj otrok mofa znati nemški. Dobro, zoper to tudi nihfte ni. Resničen je pregovor: Kolikor jezikov, znaš, toliko mož veIjaš; pa dokler otrok v domačem jeziku ni dobro vajen, se nemškega težko nauči in hitro pozabi, ne zna nemšftine in ne slovenš6ine, takemu je šola izgublje^na in potraten otroških lel zlati 5as. V 5razredni ^iovenski šoli pa se v višjih razredih že uči veliko nemžkega, in tudi tvoj otrok se bode naučil nemški, ako niraa slame v glavi. Veliko je takih dijakbv, ki so hodili samo v slovensko Solo, pa zdaj ,v latinskih in drugih višjih šolah prav dobro izhajajo in napredujejo. Pa 6e tudi tvoj otrok ne bode Šel Studirat, je boljše, da ima spričevalo od Srazredne slovenske šole, kakor od 4razredne nemške. — Posebno so v tem oziru^ da silijo svoje otroke v nemško mučilnico, gr^ps vredni železničarji. Vsi železniški Cuvaji od Celja db Rimskih toplic, razven enega, pošiliajo svoje otroke, kolikor nam je znano, v nemško Šolo. Ali je v, tem oziru kak pritisk od zgoraj, ne vemo. Pa slovenski stariši, ne bojte se, nihče vam ni6 no more, ako pošljete otroka v slovensko šolo, kjer se bode kaj nau6U! Kako žalostno je, ako »otrok v nemški Šoli v enem razredu sedi po dve, tri leta, a ofie in mati ga Še naprej tja silita. Taki stariši bodo sami krivi, ako jih )x)do enkrat preklinjali njih otroci. — Zato pa resuo prevdarite te besede, in ako ste imeli do (sedaj olroka v nemški šoli, ga brž vzemite ven in ga dajte pri« Uodsi$, golsko leto v slovenskp Šolo, 5a inu hočete dobi o! ^Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi *am ključ do zvelidanske narodne, omike!" o La&ki trg. Pretečeni fteden se i« tu zgodila velika nesreCa. 2elezniSki delavec I. Bratec je 'Sel Čez železniški tir blizu kolodvora, ka ie odvozil mimo lovorni vlak. Zavoljo ropota tega vlaka pa ni slišai, da pride drugi vlak od nasprotne strani, Ta ga poderena tla in ga silno razmesarij da je bil takoj mrtev. .Odrezalo mu je eno nogo, strlo lobanjo, da so se videli možgani. Dasiravno je bil priprost delavec, je vendar rad prebiral dobre liste, kakor MNaŠo MoJu, ,,Sloyenski Gospodar". Bodi mu zemljica lahka! e Sv. Rupert nad Laškim. Dne 4. t. m. so tukaj orožniki na ukaz c. kr. okrožnega sodišča Celje aretirali zakonska Jožefa in Marijo Flis, pos. v Podgorju štev. 91, ker sta zastopno, kakor je dognala preiskava, zastrupila z arzenikom prejšnjo Flisovo ženo roj. Bezgovšek. Siroto, ki je pofiivala že poldrugo leto v grobu in prej veliko trpela od svojega surovega možav so dne 20. avgusta t. 1. komisijonelno izkopali, in se je zastrupljenje dognalo. Flis je imel že, ko je rajna še živela. s sedanjo ženo razmerje, zato so tudi to vtaknili v luknjo. Cela reč pride pred celjske porotnike. Bog nas varuj zakonske nezastopnosti! c Nova Stifta pri Gornjem Gradu. Dne 7. avgusta t. 1. imel je zopet naš g. nadučitelj Ivan Kelc svoj dan. V gostilni pn Golobu je pil dobro kapljico (zato je pozabil svoje sklepe izza časa volitve). Pri tem se mu je jezik odtalil in je zopet enkrat odkril svoje misli (to se mu pripeti sploh samo pri vinu — pozneje noče navadno mč veft vedeti). Pravil je, da je škoda za olje, ki so ga porabili Škol za posvečenje duhovnikov; naj bi ga, snedli raje v solati." Navzoči kmet, od vseh spoštovani Rifl, ga je odločno zavrnil, da govori tako o sv. zakramentih. Poudarjal je, da je žalostno, da morajo pošiljati stariši otroke k takemu v šolo. — Gospod nadučitelj, ali bodete zopet tajili? Priče so na razpolago. c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Cudne vesti se širijo iz naše Šole. Mislili smo, da naduCitelj samo g. župnika ne mara. Sedaj pa se vedno bolj govori,. da je enako ljubezniv proti gospodični učiteljici Wudler, ki poučuje otroke v popolno zadovoljnost vseh. Ja, zdaj pa6 ni tako, kot je nekdaj b'lo, da* je imel Milan doma zabavo. Sliši se, da je privrela cela nadufiiteljeva rodbina nad gospodično, in to zaradi nekih s»marnov", ki jih pa ni župnik Siril. c Trbovlje. 2e dve leti bereš ftitalec ,vSlovenskpga Gospodarja", da so hoteli in da Jiočejo na jugu naše slovenske gtajerske domovine postaviti zavedni kršfianski Trboveljčam svoj ,,DruStveni Dom". In glejj stavba DruŠtvenega Doma je vzrastla kakor čez noč. Že se ponosno ozira s svojo novo obleko po Trbovljah in kliče: Vstani in pridi pogledat, kaka je moja obleka, kakšni so moji prostori, Zato vas pa vabimo3 dragi bratje, krščanski Slovenei, pridite 11. segtembra t. 1. v Trbovlje, ko bomo blagoslovili svoj wPomu in se obenem pošteno, irščansko razvedrili pri telovadbi edino pravih krSčanskih telovadcev OrIdvl Pride lahko vsak Štajerski Slovenec, ker imajako ugodno železniško zvezo. Iz Stajerske pride vlak v Trbovlje ob %9. uri zjutraj, odhaja ob 548. uri zve$er. c Kalobje. Dne 18. septembra t. 1. se vrši po poznem sv. opravilu v šolskih prostorih ustanovni Shod kmečkega bralnega društvaf za Kalobje. Govoril bo odposlanec S. K. S. Z. iz Maribora. — K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. c Sv. Peter na Medvedovem selu. T.ukaj smo imeli od 14. do 21. avgusta sv. misijon. Vodili so ga <8č, gg, misijonarji od Sv, Jožefa nad Celjem: Kitak, Krivec in Birk. Bili so kaj veseli in milosti polni dne;vi za oelo župnijo, ki se je z veliko vnemo udeleževala sv. misijona. Kaj slovesen je bil sklep v nedeljo, <ine 21. avgusta. Ob ogromni udeležbi se je vršila prbcesija z misijonskim križem3 ki so ga nosili trije mladeniči Marijine družbe. Procesijo je vodil 6. gospod rogaški dekan, večernice z zahvalnico pa je opravil preft. g. Šmarski dekan. — V dobrem mesecu dni_ste umrli dve Marijini družbenici: Katarina Križan in Katarina JurSe. Obe sta imeli veličasten pogreb. Tu se je pokazala vsa lepota marijanske orgaoizaoije. c PetrOTte. K»kor znano, priredi drnštTO nGo«podaru t Petrorčah t n*dtljo, dne 18. septembr« a% »rtu in t notranjih pro»torih dru*tr«Deg» doma vellko ljndsko tbmLco. Na Tsporedn j« aknpen ¦«atop idnU«inih peTgkih eborov 8Minjske doline, gcdba, urečolov. rtrel^ujj« z» dobitke, otvoriter n8«TinJBkeg» mn«ej»u. GoBtilna, Tin»ni» in cararaa ter raznl drngi Sotori bodo gkrbeli ea teleene potrebe. Za fMelieo, «I«8ti u lastop zdrnženih perskih zboroT, ylad« živahno i»BimaD^>. K»kor slišimo, zbori U pridno T*dijo. Ker je 6isti dobižek namenjcn drnltTenemn doma in mladiiiBkl org»nizaciji Satinjgke doline, »»bimo tm prijatelje uše mladine, da nu 18 sept. obiMejo t« d«jansko pokažejo, da umejo pomen na&e mladinske organizaeije. Zla»ti pa naj se vsdigne uaia mladina tcr pohiti ta dan t PetroTČ« na poiteno prisrčno zabavo. c Sivnoit « priliki bUfosIorlJ^njs nDrnitr«nega doma" ˇ TrborUah dne 11. tept. ge Tiii po tem le iporeda: Dopoldn«: I. Ob '/,9. uri Sopoldue gprejem doillh gostor n» kolodToru, na to Bprevod skoai Trb<ulje I t TrboTlj« II. II Na trgn t Trborijah pred cerkvijo posd»». III. Ob 10. nri cerkreni gOTOr in bt. mate. IV. Po eerkrenem opraTihi blago«lori]enje .Druhteneg« doma" in ilaTnoatni goror. V. Ob 12 nri kogilo. Popoldne: VI Ob 2. nri pete litanij«. VH. Ob '/,4. nri jim teioradba SUjernkih in kranjtkih OtIot: a) rajalni pohod; b) nrorto vaj« I. 1910; c) orodn« t«lov»dba; S) moreAka (sabljanje), a) rajftlni odhod VIII. Po javni teloradbi istotam ljndska reeeliea i ¦»JoIoTom. Pri oali slavnotti srira sl. trboreljska paioiika godba. T»topnina k javni teloTadbi: Sedeži 1K, BtojiMe 40 r. Ker je ditti dobiiek Damenjen noTemn 0DruitTtnema doma", cato M prtpUdlla kraleino »prejemajo. e FrankoleTO. V nedeljo dse 16. t. m. priiedi pri dh po riuibi bošji 8 K. Z gospodargko-pclitičen ihod. GoTorila bodeta dra poalanea o drsanem in deželnsm zborn in g. nadreTLzor Vlad. Pulenjak o gospodarski organlzaciji. Možje in nuadeoiči iz FnujkoloTeja in «08ednib inpnlj, prihltit« na shod! Breilški okraj. b ZlbokOTJ«. Na napade, ki so bili obelodanjeni v BNarodnem Lietn" z dne 1. aept, pod naslovom: BKako nezreii fantiči skofiajo zapejjavati ljodstTO•?" odgovarjam sledeče: ?Cel moj go?or, ki s« navaja v BNarodnem listu", je dotifini dopisnik, popolnoma izkazil, hoteč sebi in sroji stranki z lažjo, kakor je že pri liberaloih navada, pomagaz la^jo iz zavijanjem. Da je bil govor po bistra popolno drogačen, lahko izpričajo vsi ljadje, ki se bili navzoči. Najprvo bodi povedano liberelnim gospodom, da nimajo nobenega viroka smeiiti mene z »visokončenim", pač pa naj pogledajo v svojo sredino. Dva sta med njimi, ki sta v zadetka štndirala gimnazijo, a ker je bil voziček obtidal, sta šla drngam iskat visoko učenost. Kar se torej tiče vi8oke učenosti, se mi treba bati nobenega sporedavanja. Sedaf še par odgovorov poeameznim liberalnim pristašem! Gospod nčitelj Eržen, ponovno ste mi že očitali, da izkaznjem nehvp-ležnost ljndski šoli. Če mislite 8 tem poslopje podgorske šole, vedite, da je ta šola občinska last, ne pa Vaša in da so morali kmetje šteti zanjo drag denar, ne pa kak liberalen gospod, da so nadalje vsi kmetje nezadovoljni s to stavbo. Kritiziral sem javno poslopje, hlev pa, ki Bte ga Vi dali pristaviti, sem pnstil pri mirn. Nadalje ste mi očitali, da bi brez Vas ne šel študirat, toda pozabili ste, da je bil porod k temu g. župnik. Domišljojete ei celo, da bi brez podgorske ljndske šole ne napravil mattue! Smešno je, da bi imela ljudska šola do matnre vplir na dijaka, ako bi si sam ne prizaderal. V nNarodnem lista" se mi tadi predbativa, da sem se dostikrat rnazobala pri Vas. VpraSam Vas, ali Vas niso tndi moj oče pogostili vselej po svojih močeh?! Ako ste mi še kaj dobrega storili, sem to že povrnil na Vašem sinčeku-štndentekn. Pončeval sem ga brezplaČDO. Doatikrat sem mu pa tndi jaz dal ,zobatiu. Kaj ne, Tonček? Če mi Vi, gospod ačitelj, lahko kaj očitate, Vam tndi jaz lahko. G. nadučitelj Srebrnič pa naj naj pošJje meni račon! Vem, zakaj eta ozlovoljena gg. učitelja in z Vama drngi liberalci. Imeli ste me dolgo časa t svoji sredini, gororili ste mi sladke besede in se mi laskali, pridobiti ste me hoteli, da bi postal VaŠe orodje! Zdaj pa Vas hudo boli, ker sem se iztrgal iz liberalnih sajnk, ker sem izprevidel, da ne sledijo lepim liberalnim besedam lepa dejanja! Veste kdo je neznačajen? Tisti, ki spozna kaj je krivo in kaj je dobro, pa le krivemn sledi! — Kcr se nekdo, tako zelo briga za mojo salonsko obleko, si jo naj tndi sam knpi, da ne bo hodil okoli kakor kakšen nžlajfara! Zelo značilno za ^Narodni list" je, da mora polniti svoje prazne prostore le s hinavskimi dopisi hinavskih liberalcev, ki nasprotojejo željam naših ljndi! Papir je pač potrpežljiv! Ne ljubi se mi popravljati potvorjenega govora v nNarod. Lista", ker naSi lndje itak zn»jo, kaj in kako sem gororil. Zadovoljni so bili splošno. Liberalne baoke pa naj krmi BNarodni Lfst". — Pribito pa ostane za vedno, da se bodo naši Ijndje potegovali za poldneven pouk, ker je ˇ resnioi potreben. — Če pa liberalni kolovodje nimajo simpatije do njega, ne morem jaz pomagati! — Gospod Božič, katerega nčenost r politiki se povzdignjo v ^Narodnem Lista", je zadel zaradi evoje politidne nezrelosti na shodn na velik odpor. Da je bil izvoljen v odbor, se ima zahvaliti temn, da so mu njegovi pristaši že par tednov pred volitvijo zagotovili vcliko glasor po pooblastilih in da so ljadje že pred shodom imeli izpolnjene volilne listke z imeni, katerih pa niso potem rsled nezarednosti, ki fie žal vlada v naših vretah, izčrtali. Na tem mesta bodi tadi povedano, ako se ne bodo tndi bolj brigali naSi Zabokovčaige pri voiitpah, koga naj volijo, in ako ae ne bodo ndeleževali polnošte?ilno vsake volitve, bodo še nadalje imeli smolo. Ponižen sloga liberalne gospode pač nikdar ne bo koristil ljodatTH. Eaj bi pa potem gospodje rekli? Kaj ne g. Božič, če bi bil gororil za profit liberaloev, bi me povzdignili v nebesa. Hndo je voditeljem naših nezavednih liberaloev, — saj naši ijadje ne znajo, kaj je prar za prav liberalizem, — da je kdo začel dregati v njihovo gnezdo, kjer so bili do zdaj vsegamogodni gospodarji. Zdrari ostanite t Jos. Vrečko. Ba)henbnrfl. Y nedeljo 11. iept«mbra popoldne ob 8. prirtdi 81ot. kat. uobr. aroJtro v srojik dmitTenih prottorih Telauaimlro in pombo igro nTri seftre" Kutopijo tadl druStreai perci. Pridito nas gledat in posluiat Tiil b lakskor)«. Dn* 18. teptembn bode priredil tukaj po prri maii g. dr. BenkorU političea tiod. Na ihoda ie bodo obrarnmTala knjeTne razmen naie občine. Zeleti bi bllo, da g« tega ahoda adele* že Ijadje polnoSterilno; dana bo prilika, da nak mirno uraai svoje Vesfnlk mladinske orjanizacije. Hadinski shod nt Poaikri Prelep dan je bil mladeniški shod na angelsko nedeljo za Ponikvo. Sbod se je res sijajno vršil, kakor smo naporedali. V velikem številu 80 pobiteli na shod mladeniči iz Dramelj in Št. Jnrja, od koder bo prišli tadi gaailci, potem iz Šmarja z zastavo Marijine draibe, od sv. Petra na Med. seln, od Sladke gore, od St. Vida in od drngod. Domadi mladeniči so priredili lep vBprejem; pozdrav^ale so nae mnoge zastave in slavoloki a pomenljivimi napiai. Pridigo je imel dr. Korošeo. Sv. maSo je daroval domaii d. g. kaplaa Ašič ob krasnem petjn domačega mešanega ibora. Po enoarnem odmorn se prične mladeniško zborovanje na okrašenem proBtoro pred cerkrijo. Ob enem predlaga Bhodn sledeče predaedništvo: Fr. Verk od Sv. Petta na Medr. selu, predsadaik, Miha Gobeo od Sladke gore, podpredsednik in Anton oibal s Ponikve, tajnik. Predsednik Verk izpregovori: Zbrali smo se, da se navduSimo za Slomdekoro vernost in rodoljabnost Dr. KoroSeo prinaSa pozdrare S. K. 8. Z. Anton Šibal (Poaikva) obširao govori o Slomšeku. On je apostol Slovencev. Zdroiil je vse Stajerske Sloveaee, preetaril škofijski Bedež v Ifaribor, tam ostaaovil bogoslovje, storil mlno veliko za narod v verskem in narodnem oiirn, pisal in peval ganljivo in narod TBemal za Boga in domovino, zlasti je ljnbil mladeniče. Njegov vzgled naoramo posaemati zlasti mladeniči. Mešani zbor krasno zapoje: Slovenec sem! Miha VengnSt iz Dramelj Brfino oposaija na Slomdekor vzgled in kliče: Mladenidi na plan, dokler je dan! Poalaneo Vrečko pozdravlja shod r imena S. K. Z., katero geslo je: Vse za vero, dom oeaarja. To geslo je SlomSekovo gealo, pa tadi naše. Jožef Andrlič (Sr. Peter na Medv. selu) navdu5iye mladeniče za vereko značajnost. Biti in ostati moramo pravi kat. zna^aji. V tem nas najbolj podpira češ^enje Brezmadežne. Bodimo torej vedno zresti siaovi Marijini. Jan. Turk (&narje) deklajnuje peeem; Jw*k »i ti! M«rtin Strnad (Siadka gora) pravi: Od slaynih rojakov se učimo, kako delovati {a domovino. Radplf Ungar (6t. Jarij) priporoca v iskreni besedi kot gasileo in Orel obe organizaoiji, da si astvarimo značaje in pomagamo bližnjemn. Jan. Hajnšek (Sr. Peter na Med. seln) opisuje lepoto orlovske nZlate knjige", ki bi jo naj imeli vsi mladeniči kot sroj mladeniški katekizem. — Pevski zbor zapoje nPesem Slov. Straži", kaplan Sinko pa navdnšeno razlaga pomen rSlo7. Straže", pri kateri naj bi sodelovali vsi mladeniči Miha Gobeo (Sladka gora) kliče: Slomšekovi vzori naj bodo naši vzori in veliko bomo koristili sebi in domovini. Žapnik Gomilšek razlaga prelepo geslo Slomšekovo kot geelo vseh mladeničev: Za domovino malo govoriti, veliko delati, tbo pretrpeti! Predsednik Verk, ki je spretno vodil shod, zahrali mladeniče za veliko adeležbo in domačine za krasni vsprejem. Na to so bile pete litanije in župnik Gomilšek še v sklepni pridigi v iskrenih besedah polaga mladeničem na srce, kako naj ljnbijo Marijo, kličejo na pomoč tei jo posnemajo kot zresti sinovi Marijini. Eaj ne, to je bil res krasen shod, vreden Slomšeka, zato pa nam ostane nepozaben. Mladeniči, izrršimo do zadojega vsa njegova navodila! Vorberg. Naša dekliška zveza je priredila v nedeljo dne 4. septembra jako lepo zborovanje. Najprej je govorila gospodičaa Erna Razlag iz Ptuja približno tako-le: Podam vam pet nasvetov. Deklice, bodite 1. pobožne, a tndi delavne. če boste delavne, spoStovali vas bodo kudi uasprotniki. Lenobe ne sme biti v vaših vrstah. 2. Izobražnjte se v gO8podinJ8t?u! Čitajte primerne knjige in časnike, zlasti nNaš Dom". Udeležujte se goepodinjskih tečajev, ki jih prireja naša nZvezau. 3. Sodelnjte povsod, kjer se gre za kako dobro strar. 4. Bodite snadajne in odločne. Naše mladenke ne smeyo poznati omahljivosti. Poleg značajnosti naj vaa diči še blago, dobro sroe. 5. Vzorao bodi rafie vedenje. Oči rasih prijateljev in sovražnikov so obrnjene na vas. Niti najmanjšega madeža bi nihče ne smel videti pri vas. Bodite vesele, zabavajte bb, a poSteno. Zlasti vam odsvetnjem nepotrebno obiskovanje krčem brez nadzoratva starifier. Gospodično Razlag je v tafietkn pozdravila predsednioa Dekliške zveze, deklioa Marija Nerat. Potem pa je tndi sama imela govor, v katerem je deklioam kazala čaat poštenega dekliškega življenja. Na konoa se je gospodični Razlag prav toplo zahralila za njen goror. In krepki trikratni nŽivijo" iz mladih dekliškib. grl je zadonel na čast vrli gospodični iz Ptuja. Nato je deklica Urfiula Piveo deklamorala pesem BBlagovestaikom'', Alojzija Koračič iz Ptnja pa dve pesmi, katere je sama zloiila in sioer eno na čaet Tnrberikim mladenkam, drngo pa v sloro tovarišioi, ki je stopila v zakonski stan. Prihodnje zborovanje bo 2. oktobra. Sredlšče. KrŠčansko misleča mladina sredi&ke župnije je imela zadnjo nedeljo svoj zelo znamenit dan. Ze prej je bilo nažnanjeno, da se vrši pri rias mladinski shod in pride g. dr. Hohnjec iz Maribora v nažo sredino. In prišei je na nedeljo sv. angeljev; varuhov. Kako lepo in z zbranimi besedami je primerjal pri pozni pridigi mladino ang. var., da naj bo, kakor je rekel med drugim, angel var. sebi in drugim. Popoldne po večernicah pa se je vršilo mladinsko zborovanje. Nad 150 navdušenih deklet iu nekaj zavednih mladeničev se je zbralo v stari šoli. jNaŠ 6. g. kaplan otvori zborovanje s kratkim pozdravom mnogoštevilnim prišlecenii Za tem pozdravi še Jakob Koter mladeniče in Jožefa Klobučar mladenke z deklamacijo. Nato povzame besedo g. dr. Hohnjeo, ki nam razloži namen in pomen mladeniških in dekliških zvez in nas poučuje, kake lastnosti morajo dičiti slovensko mladino, da bo močen varuh prelepe slovenske domovine. — Po govoru g. dr. Hohnjeca stopi na oder naš rojak deželni poslanec 6. g. župnik Ozmec, ki navdufeena in z ognjevitimi besedami bodri mladino, naj se oklene mladeniSke in dekliške zveze. — Mladenič Kocjan Anton, mladenki Goršfč Alojzija inPodgorelec Terezija, nastopijo s svojimi bodrilnimi govori. Ker je trajalo zborovanje že skoro dve uri, zato se je moglo vršiti samo zapisovanje udov, a odbora se sestavita pri prihodnjem zborovanju. Vrlih mladenk; se je oglasilo nad 80 za zvezo. Upajmo, da se naši mladeniči ne bodo dali od deklet osramotiti, in da bodo imeli toliko mladeniškega ponosa, in v Častnem Številu sledili številu onih zavednih mladenifiev, ki so se dali že zapisati. — Ob koncu so mladenke v prekipevajočem navdušenju zapele wHej Slovenci!" — TovariSi, tovarišioe! Temelj je položen. Skrbimo pa zdaj za to sami, da ta naša najmlajša, na novo vzbrstela mladika postane s časom močna veja onega velikega drevesa izobraževalne organizacije, ki sega že po vsem Slovenskem in zbira v svoji senci vso krščansko mislečo mladino! Bog daj svoj blagoslovi k naSemu nadaljaerau delovanju! Polenšak. fVeliki mladeniški shod . ee vrši dne 18. t. m. na PolenŠaku. Pri poznem svetem opravilu pridiga zastopnik 6. K. S. Z. iz Maribora, ki bo govoril tudi na zborovanju. St. Lenart ud VeUko Ncdalfo. MladenUkm ireaa priredi dn« 11. septembra t proitorib narodn« 6ole ob 8. aii popoldn« igro .Tri UMtre." Fantje in dekleta w ie prar pridao vadijo. Ob t«j prilikf te inrrfi otroriter noT^a odra, katerega je »Ukar D«linšek prar lepo na«lik»l. Mladina in prijatelji mladine, udeleiite •« t obiln«m StBrUa. Tiiopaina: nedeži 40 rinarjeT, itojU5e 80 riaarjeT. Dekliiki staod aa fciH gorl prl Ptujn dne 11. Beptembra n» praraik Marijiaega imena. Ze v ndiiji SterUki smo objanli natan«ij«l Tspored. Po »boroTaniu bodo sloTesne re«enii«i » romanfci cor'L Mkclenke se »e prat Dridno pripr»Tljajo u »bod, ka m »rl! ob ne; kTi. tukem mnna, Ogluilo ae }e ie vej fororni«, prid« todi podpred•ednic* Z. 8. D. VmM nutopajo tndi perski sbori. Skrb vgeh zared¦ib mladnk bodi, da bo »bod TelUSartenl Mladenke na plani Poleniak. Ml&deni« ic SIot. goric, iz polja, ii Halos in dragih blišnjih kimJeT t ned«ljo, diw 18. a«ptembra k Materi Boiji na Poleniak! Priredimo za tm Ttliko mladiosko lUvje. V to evrho bo t ned«ljo, 18. septembra ob pol desetih pomo cerkreno opravilo, pri ksterem ima mladingki govor sagtepnik 8. K 8. Z iz Maribora. Po cerkvenem opraviln je innaj cerkre zborovaaj«; t glučaju nengodnega ˇremena pa t ttari ioli poleg cerkrc. Mlademii, pridit« t prar •buhh 8t«»ilnt Velik pomen zadružništva. Letos je obilno krme, a večina posestnikov ima malo živine. Krma bode preostajala, ker n«m manjka knp cer, kateri bi krao po prari oeni plačevali. Gospodarska zadraga v Račsh pri Mariborn je 6klenila z vojaškim oskrbništvom pogodbo, da bode 65 vagonov sena od svojih članov nakapila in vojaškim skladiščem v Gradee, Maribor, Celovec, Velikovee in Gorieo zalagala. Zadrnga tndi ne gleda na lasten dobiček ter plačaje že sedaj seno po K 3 80. 6 vagonor sena je že odposlala. Gospodarska zadrogt y Račah tudi namerava skleaiti pogodbo za več vagonor zroja in krompirja. Kmetje na Dravskem polju in Pohorju, prietopajte vsi kot čJani k zgoraj imenovani zadrngi, da boste svoje prjdelke ložje in hitreje spravili v deoar. ŽiTinski sejm na Dnnaja, dne 5. septembra 1910. Na sejmu je bilo 2727 kom. rejene živine, 468 pašne živine in 908 jako slabo rejene živine, po vrsti "2618 volov, 427 bikov, 782 krav in 276 bivolov; skupaj 4103 komadov. Prodajali so se dobro rejeni voli od 98—114 K, na pol debeli cd 86—102 K, slabejši od 84—91 K, izvanredno do 118 K; dobro rejeni biki od 98—102 K, poldebeli in slabejši od 84—97 K, izranredno do 108 K; dobro rejene krave od 90—100 K, na pol debele in slabejše od 76-88 K, izvanredno do 104 K; bivoli od 48—72 K;jako slabo rejens žirina od 58—74 K, za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današojem sejmu je bilo 787 komadov živine manj kakor zadujič. Bikof in jako slabo rejene živine je bilo primeroma jako malo, tako, da ta množina za sedanjo porabo nikakor ne zadostuje, prodala se je hitro. Cena bikom je poskočila za 4—6 K, na pol debelim in s!abejšim bikom, kakor tudi jako slabo rejeni živint je poskočila cena za 6—8 K. Knpčija z rejeno živino je bila radi majhne množine živ ne rarno tako živahna. Cena je poskočila dobro rejenim volom za 2—4 K, na pol debelim, kakor tndi rejenim kravam in pašni živini je poskočila oena za 5—6 K. Slabo rejenim volom in birolom, katerih je bilo preoej maloje poskočila cena celo za 6—10 K. V izven ee je prodalo 927 komadov žirine. Neprcdanih je ostalo 10 komado?. flajnovejše novice. Umrl je dne 6 t. m. v ormoški bolnišnici 6. g. Jak. Košak, kaplan pri Veliki nedelji. Pogreb se je vrSil danes, 8. t. m. Vrli delavec v vinogradu Gospodorem naj počiva t mirn! St. Janl na Vinski gori. V nedeljo 11 t. m. se vrši po sv. opravila shod S. K. Z. v gostilni g. Žagerja. Govori drž. in dež poslanec dr. VerstovSek. St. 11] pri Gradičn. V nedeljo 11. t. m se vrši po večeraicah ob 3. nri popoldne v gostilni g. Kranjca ehod S. K. Z. Govorit pride drž. in dež. poslanec dr. Verstoršek. Polzela. SalTerein že pripravlja za svoje ponemčevalnico neki Jelenor hlev. No, naši posilinemci že vedo, kam epadajo njihovi otroci. Heil! Rerašnik. PosveČenje podružne cerkve sv. Pankracija v župniji remšniSki, se je vršilo dne 6. septembra t. 1. ob najlepšem vremenu. Okrog mil. nadpastirja, škola lavantinskega, se je zbralo 23 duhovnikov iz sekovške in lavantinske školije. Neštevilne množice vernega ljudstva so s pobožnim zanimanjem sledile ganljivim obredom posvečenja cerkve5 ki so trajali od 8—lAl2. ure dopoldne. Po izvršeni posvetitvi so mil. nadpastir opisali v lepem govoru trojni tempelj božji, domačo hišo, vesoljni svet in sv. katoliško cerkev, služili sv. mašo, potem pa se v slovenski pridigi zahvalili vsem, ki so postavili na tem hribu trojni Sotor: ljubemu ^ezusu, sv. Pankraciju in samemu sebi. — Z darovanjem okoli oltarja in zahvalno pesmijo je bila slavnost, ki ostane gotovo v trajnem spominu vsem udeležencem, ob 543. uro pop. končana. GomUsko. Tudi naše mladenke so se zafiele pridno gibati. Nočejo zaostati za mladenifii, ki se pjridno zbirajo pod praporom ,,Orla". V kratkem nameravajo ustanoviti Dekliško zvezo. Prete6enonedeljo, dne 4. t. m., pa so priredile lepo igro: ,,Dve materi" v prid stavbe nove župnijske cerkve. Igra je vspela v vsakem oziru izvrstno. Dragi gostje jz Braslovč, Vranskega, St. Pavla in drugod so se kaj laskavo izrazili o igri, 6eš: ,,Nismo mislili, da je mogoče na deželi kaj tako dovršenega videti. Na splošno željo se bo igra ponavljala v nedeljo, dne 11. t. m. po večernicah. Upamo, da nas bodo ljubi sosedje tudi tokrat v obilnem številu posetili ter povečali tako naše veselje in navdušenje za dobro stvar! Torej na svidenje! Vzlasti ve, naše sestre mladenke, ne pozabite nas! Liberalna blamaža. Velikansko je bilo vpitje po liberalnih listih, ko je dne 17. julija t. 1. v Vrbju pri Zalcu v pretepu Pesko poškodoval Cokana, ki je tri dni za tem umrl. Celi članki so se pisali takrat o ,,klerikalnem uboju" v Vrbju. Dne 6. t. m. se je vršila pred okrožnim sodiščem v Celju obravnava proti Pesku, ki je bil tožen radi težke telesne poškodbe. ZdravDiki so izjavili, da je umrl Cokan vsled srčne kapi in ne valed poftkodb, ki so bile le lahke, Pesko je bil obsojen radi prekoračenja silobrana na tri mesece ječe. PriSe so potrdile, da je bil Pesko napaden, in da se je samo branil. S ,,klerikalnim ubojem" tarej ni ni6, liberalci pa so se pošteno blamirali. LatktTC JU. Proit. giiilno droitTO priredi t nedeljo dne 18. sept. t prcatorib g. J. B»dnika TMelioo e prar zanimi<im Tgporedom. Prijatelje poštene «aba?e Tljndno rabi odbor. Dobru. V nedeljo doe 11. Mptcmbra priredi kmetijaka podrufaiioa DobroBka shod, pri katerem b« g. potovalni nžitel} Fraoe Goričan predaral o kmetijskih zaderah, pogtbno o tem, kako ramati z Tinogndi letos, da bodo prihodnjo leto proepeTali, tuii o sadja in njega iikoriijanja ter o pašniSkih zadeTab. bo raigoror. Painiika nadruga in Dobmska prosi najo^adneje, da se 8t. Joški farani oglatijo, kt«ri hočejo sroje zanemarjene paSnike zadrngi prepnsti. * Udeleieael letoinJeB« Mdrainaga t«<aja t Marlbora, kateri še oieo dobili fotografij, naj to jarijo Zadraini Zvezi t Maribora, katera je dobila cd fotograf« še oettaj siik.