Poštnina plačana v gotovini. Cana 25.- Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 —- Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 35 Trst - Gorica, 30. avgusta 1957 Izhaja vsak petek Trezna beseda o manjšinah Manjšinska politika v Italiji naj sc vzgleduje po ureditvi švicarskih kantonov Globoko zakoreninjene narodnostne nestrpnosti klijejo ob sleherni priložntv-sti na dam zlasti v tistem deta italijanskega 'tiska, 'ki je tudi v sedanjosti še tesno povezan s fašistično preteklostjo. Pri tem tisku je resničen domoljub samo tisti, ki' neprestano potrjuje svoj patriotizem z izpadi, potvorbami, sumničenji in denuinciacijami pripadnikov narodnih manjšin, ki živijo i mejah Italije. S takim časnikarskim cvetjem obsipajo nestrpneži posebno slovensko narodno manjšino na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Kakšne so koristi od take, današnjega človeika nevredne gonje, se iniciatorji ne sprašujejo; njih ne .zanimajo državne koristi, pač pa je njihov ideal stalna napetost, čim širši in globlji prepad med večinskim in manjšinskim narodom. Kljub tej1 splošni maniji .italijanskega ■nacionalističnega tiska srečamo od časa do časa tudi 'glasove treznosti, uvidevnosti in predvsem državniške modrosti. Ti ■glasovi v resnici niso zelo pogosti, zaito pa imajo svojo težo -in jih odgovorni či-niitelji v državi ne smejo prezirati. Rimskim vladnim krogom zelo blizu stoječi časnikar Riccardo Fonte je priobčil v glasita derookrščanske stranke v Tridentu poučen članek o južnotirolskem vprašanju. Med drugim pravi časnikar, da bi se Italija kot velika država morala zanimati, da bi bilo južnotirol.sko prebivalstvo zadovoljno s svojo usodo in da bi lahko izpovedovalo privrženost svojemu nemškemu bistvu. »Brez predsodkov in nezaupanja bi morali to bistvo, ki teži za stalnim vrednotenjem in izpoveduje svoje lastne posebnosti, vzdrževati in ga x ljubeznijo igojiti. Gotovo ni razumna taktika stalno ponavljanje obstoja De Gasperi-Gruberjevega sporazuma. Ta 'taktika ne zadostuje, da bi z njo odstranili sovražno propagando, ki se 'Sklicuje na celovitost izročil, na religioznost alpskega prebivalstva, na njihove navade in o-ibičaje, pogreške in odlike, ki so za njih' domovina.« »Vprašamo se n. pr..« nadaljuje Forte, »ali ne bi tudi mi sami govorili o spreminjanju etničnega značaja, če bi neka avstro-ogrska vlada v; preteklosti nenadoma presadila 'v Trident na dese-ttisoče Nemcev in bi tako popolnoma italijansko mesto preobrazila v 80-odstotno nemško mesto. To se ;e v nasprotnem smislu zgodilo v Bocnu; leta 1935. Poskušajmo rešiti večni spor na Južnem Tirolskem itako, da germansko bistvo sprejmemo v naš diadem kot drugače 'barvani biser s tem, da kratko in malo iiz Južne Tirolske zgradimo neke vrste švicarski kanton. 'To na ta način, da mi sami dvignemo narodne vrednote tega prebivalstva na isto raven kot se trudi švicarska osrednja vlada, da ohranja in brani narodne posebnosti v 'različnih kantonih! Ustanovitev vseučilišča z nemškim učnim jezikom v Bocnu bi pomenila uresničenje take ustvarjalne politike. Druga možnost bi se nam prožila, če bi Južnim Tirolcem nemške narodnosti dovolili mnogo večji dostop do vodilnih mest!« Glas časnikarja Torte ja je vsekakor e-den izmed' 'tistih treznih, 'Uvidevnih in razsodnih, ki smo jih zgoraj omenili. 'Predlog za ureditev manjšinskega vprašanja na Južnem Tirolskem ni nov, niti izviren. .»(Demokracija« j« več kot enkrat pokazala ureditev manjšinskega vprašanja v Italiji po švicarskih vzgledih. Uresničenje .teh načrtov pa* se seveda ne bi smelo omejiti zgolj na Južno Tirolsko, pač pa bi se moralo isto ali podobno rešitev .raztegniti, na vse narodne manjšine v državi, tudi na slovensko na Tr- Napetosti zaradi sirijske zarote »V Siriji so na delu sovjetske zarotniške sile, ki resno ogražajo mir na Srednjem in Bližnjem vzhodu ter s tem ves svetovni mir.« To r mnenje visoke zahodne osebnosti, ki v podrobnostih pozna skrivnostne komunistične silnice, ki delujejo na tem področju ie nekaj mesecev. Ista osebnost je tudi izjavila, da imajo zahodne sile v rokah zanesljive dokaze, po katerih so sirijski vladni krogi, ki so tesno povezani a kremeljsko politiko, pripravili oboroženo zaroto proti Jordaniji in Libanonu. Zarotniško delo sirijskih vladnih krogov ke poskuša v Jordaniji posl užiti določenega dela vojske, medtem ko v Libanonu intrigira med kristjani in muslimani- Razumljivo je, da te alarmantne novice razburjajo sirijske1 sosede. V prvi vrsti je tu prizadeta Turčija, ki je že pod vzela določene diplomatske in vojaške, ukrepe za svojo varnost. Zastopniki Turčije, 'Iraka in Jordanije se pridno posvetujejo o ukrepih, ki naj jih podvza-mejo, vendar so vsi sklepi treh .držav še neznani. žaškem, Goriškem in y Beneški Sloveniji. ;S tako rešitvijo bi bile posrečeno odstranjene vse velike in nepotrebne nevšečnosti, ki samo ovirajo razvoj prebivalstva v narodno mešanih krajih. S tako rešitvijo .bi se' uigled demokratične I-talije doma in v svetu samo utrdil, rešila pa bi se tudi vprašanja, ki največkrat po nepotrebnem razburjajo duhove, tu na našem ozemlju pa, bi izvajanje take manjšinske politike izbilo komunizmu izi rok močno demagoško orožje. Slutimo, .da so .za člankom vladni krogi in zato verujemo, da ne 'bo ostalo vse samo pri besedah. Dvoboj raket Sovjeti so spustili novo propagandno bombo. Razglasili so, da so napravili pr- vi poizkus z medcelinskim raketnim izstrelkom. Te vesti zahodni politični in vojaški krogi niso sprejeli za »sveto resnico«. Povečini smatra zahodni tisk sovjetsko vest samo .za polresnično. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da je sovjetska medcelinska raketa Hruščevljev pritisk na sklepe in zaključke londonske ra-izorožitvene konference. Komaj 'So se polegli glasovi o sovjetski medcelinski raketi, so Američani udarili »kontra« in izpustili v vsemirje svojo orjaško raketo. Tako je bilo doseženo .ravnotežje, igra je zaenkrat bila zaklju-čeno »remis«. Morda bodo medcelinske rakete le pripravile razorožitveno konferenco v Londonu do stvarnega uspeha! Madžarska in Sovjetiia pod obtožbo Ali so bile vse debate Združenih narodov o nasilnem zatrtju madžarske narodne vstaje v resnici samo udarec po vodi? V raizmih zahodnih krogih so govoTili tako in opozarjali celo na dvojno merilo, s katerim so .ZN nastopili proti Franco- zom in Britancem ob Sueškem prekopu in proti Sovjetski zvezi ob Donavi. Ce pa pogledamo sestavo resolucij iglavne skupščine ZIN, vidimo, oa so te resolucije proti Budimpešti in Moskvi mnogo o-strejše kot proti Pariau in Londonu. Seveda sta se 'britanska in francoska vlada končno vdali zahtevam ZN. Sovjetska zveza in njeni madžarski oblastniki so pa pozive ZN enostavno prezirali; teror komunistične protirevolucije v Budimpešti se je nasprotno v zadnjih mesecih celo poostril. Sankcij ZN ne morejo izreči, s tem pa zadeva še ni odložena. Preiskovalna 'komisija ZN nikakor ni kapitulirala, ko je Kadar odklonil vsako izjavo. Zaslišala je priče v .Londonu, Rimu, Ženevi in na Dunaju, proučila je vse madžarska uradne izjave in nato predložila temeljito poročilo, ki ugotavlja kršitev človečanskih pravic po madžarskem terorističnem režimu in oboroženo vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve zatirane Madžarske. 10. septembra, se sestane izredna .plenarna skupščina ZN, na dnevnem redu je kot edina točka Madžarska. in 'glej-: Madžarska postaja nervozna, Kadarjeva vlada' skuša na. vse mogoče: načine izpodbijati verodostojnost poročila komisije ZN in skuša, v naglici prikriti komunistično strahovlado. Tudi taka svetovna sila, kot je Sovjetska zveza, im tak nas itn iški režim, kot je Kadarjev, ne moreta gladko in brez škode preko tega, če ZN uradno ožigosajo njihovo ravnanje kot protipravno in nečloveško. Med 'Zagovornike pobijanja delavcev in študentov s tanki in letali se je uvrstila tudi Titove Jugoslavija, pa čeprav se je ob samem oboroženem napadu zavzemala za Nagyja in mu nudila celo politično zatočišče. To je pač ponovni dokaz, koliko se svet laihko zanese na komunistično vladavino in njena moralna načela. SLAVKO URŠIČ: »Sedaj ali nikoli več?“ Ko je 25. aprila 1947 »Demokracija« ■izšla kot edini slovenski politični antiko-munistični list in glasilo demokratičnih Slovencev, je udarilo kot strela z jasnega v komunistično sinagogo. Preplah in zbeganost v useh komunističnih vrstah. Komunistična prahsa in stari Rim V svoji knjigi »Novi raizred« postavlja Milovan Djilas med drugim tudi naslednjo trditev: »Nekdanji sinovi delavskega razreda so najbolj goreči člani novega razreda. 2e od nekdaj je bila usoda sužnjev 'taka, da so svojim gospodarjem dobavljali najbolj brihtne in najbolj nadarjene .zastopnike svojega rodu. Ob takih primerih se iz razreda izkoriščanih porodi nov vladajoči razred vladajočih izkoriščevalcev... Zaradi svoje totalitarnosti in monopolizma je ta razred neizogibno v totalni vojni z vsemi, ki jim ne gospoduje. Zavestno pa pri tem stremi 'za tem, da si jih podvrže ali pa, da jih uniči.« Kdor je komunizem sam sodoživljal a-li ga je z odprtimi očmi in ušesi ter 7. žejo po resnici nepodkupljivo opazoval iz neposredne bližine, temu Milovan Djilas z .zgornjimi stavki ni povedal nič novega. Potrjuje samo to, kar zatrjuje »Demokracija« našemu ljudstvu na tej zemlji it nad deset let in o čemer so prav tako kot mi in Milovan Djilas prepričani vsi pismeni komunisti, titovci in njihovi sopotniki. 'Kot v ničemer, tako itudi v teh svojih uničevalnih in izkoriščevalskih, metodah komunisti niso izvirni. 'Mnoge stvari iz komunistične sedanjosti spominjajo na čase rimskih vojaških cesarjev. V tistiih časih so .se majhni, barbarski korporali a umori, podkupovanjem in vsakovrstno nemoralo pretolkli do gospodovanja nad svetovnim cesarstvom. Tudi ti korporali so s svojimi trabanti, z upokojenimi vojaki, sestavljali .nov izkoriščevalski razred. Ce se je Hruščev otresel svojih tovarišev iz tropa »kolektivne diktature« in se 'z armado za hrbtom postavil za komunističnega cesarja, če je Bulganina odrinil v ropotarnico, če nekdanji komunistični velikaši izginjajo, ko da bi jih ne bilo več pri življenju, če je Milovan Djilas v skrbnem spremstvu odšel na Goli otok, potem se nehote spomni človek rimskega vojaškega cesarja Septima Severa, ki je svojemu (nečloveškemu sinu, ko mn je stregel po življenju zašepetal: »Ne ubijaj me vendar tako, da to lahko vsi vidijo!« Nekemu drugemu svojemu sinu je nekoč dejal: »Bodite složni med seboj, pustite vojakom, da obogatijo, vse ostalo pa zaničujte!« Kar je bil takrat novi razred vojakov in najemnikov, to je danes novi razred komunističnih poglavarjev. Tudi takrat so. morili in se med seboj ubijali, izropali so ljudstvo do -golega, dokler ni končno propadla njihova oblast in država. Iz razvalin pa je vstal novi svet. Komunistom se ne bo go.dilo drugače. Ti, ki so se nekoč dvignili, da bi ustvarili brezrazredno družbo, so sami postali razred izkoriščevalcev. Prav zato ti komunistični cesarji ne 'bodo deležni boljše usode od njihovih nekdanjih Timskih vzornikov, vojaških cesarjev. Prej- ali slej si bodo sami pripravili zasluženi konec. Bronchijeu državni obislt Predsednik republike, Gronchi, bo, skupno s soprogo gospo Carlo in predsednikom vlade ter zunanjim ministrom Pello odpotoval 7. septembra v perzijsko prestolnico Teheran. V Perziji se bo državni poglavar zadržal do 12. septembra, nakar se bo z letalom vrnil spet v Rim. Državnemu, obisku pripisujejo diplomatski krogi veliko važnost. Gospodarski stiki med obema državama so se prev v zadnjem času močno poglobili .zlasti pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev s strani italijanskih petrolejskih družb. je začel proti razumnikom na Vzhodu. O-ibupal je dokončno nad tem, da bi se lahko pod vodstvom teh »izvržkov človeške družbe rodil novi, -boljši svet.« Globoko obžaluje vse, kar je sam doprinesel k brezvestnosti in izkoriščanju delavcev, k duhovnemu zasužnjen ju razumništva, k samovoljni vladi klike nevrednih koristolovcev, ki pri vsakem koraku skrunijo pojem socializma nič manj kot nekoč nacisti. Ugotavlja, da vladata danes v Vzhodni Nemčiji prav tako fašizem in barbarstvo kot pod Hitlerjevimi nacisti. tZa Djilasom torej nova grenka pilula za svetovni komunizem.. Ves nemški tisk poroča o tem najnovejšem primeru odpada at are ga komunista ta opozarja, da tu ne >gre ea nekega navadnega prfchejSnik*, ampak za enega od vodilnih intelektualcev vzhodnonemškega komunizma. Prof. SontoFomicz - drogi Djilas Sz vzhodnega Berlina je pribežal v Zahodno Nemčijo 58 let star profesor Alfred Kantorowicz, univ. profesor nove nemške literature, direktor raznih znanstvenih inštitutov in arhivov, član Nemške akademije itd. Kainton>wicz je bil 26 'let član komunistične partije, 'španski borec, preganjan po nacistih, zaprt v koncentracijskih taboriščih- Po radijski -postaji »Svobodni Berlin« je v obširni izjavi obrazložil vzroke, ki so ga dovedli do tega, da je v vzhodnem Berlinu zapustil vse svoje premoženje, med drugim tudi svojo dragoceno knjižnico 8 tisoč zvezkov, v več tisoč od teh knjig je zapisoval svoje pripombe, tako da se je tako rekoij odpovedal velikemu delu svojega življenjskega snovanja. Obširno opisuje, kako je skozi leta in leta dozoreval v njem sklep, da obme partiji hrbet, ker ni mogeil še dalje prenašati »neskončne surovosti, bedastoče, nasilja, močvirja laži, davljenja duhovne svobode, socialnih krivic.« Upal je v začetku, da je vse to prehodno in da bo vse to 'končno le pripeljalo do socialne pravice in osebne svobode, ,za kar se je kot komunist vedno ‘boril. Zdaj je izgubil vse 'Utvare, zadnji udarec njegovi privrženosti komunizmu, je zadala madžarska tragedija in inovi val terorja, ki se V nedeljo, I. septembra, vsi na Opčine na X. Jesensko slavje SDZ Malaja - aosa država Jutri, 31. t. m., bodo ob 8. uri zjutraj sneli na Malaji .britansko zastavo in jo ■zamenjali % zastavo nove neodvisne azijske države. Odkar s*' Britanci leta 1947 zapustili Indijo, Pakistan, Birmo, Cejlon, so se osamosvojile še državne skupnosti Indonezije, Vietnama, Laosa in Kambodže. Sedaj se pridružuje samostojnim arijskim državam še šest milijonov Malaj-cev. Jutri opoldan, bo v Kvala Lumpuru inova neodvisna- malajska vlada, priredila svečano kosilo dosedanjemu britanskemu Visokemu komisarju Siru Donaldu. 2e nekaj tur zatem 'bo britanski zastopnik zapustil deželo. Zanimivo je, da se .ustanovnih svečanosti udeležuje vojvodska 'brltansk" dvojica Gloucester. Ta prehod od starega reda. k novi ureditvi pomeni, da Angleži zapuščajo nekdanjo svojo kolonialno posest kot prijatelji malajske neodvisnosti. Tako, kot Indija, 'Pakistan in Cejlon, ostaja tudi nova država v državni skupnosti Com-monweal.tha. Knez Abdul Rahman, novi vladar dežele, je prijatelj zahodnih demokracij. To predvsem zato, ker je dovolj dolgo sodoživljal v lastni deželi vse nevarnosti komunizma. 'Polnih deset let terorizirajo komunistični gverilci malajsko prebivalstvo. 'Vgnezdili so se v nedostopnih pragozdovih in s kitajskim in sovjetskim orožjem organizirali roparske pohode po deželi. Komunistične tolpe so Britanci in Malajci sicer zatrli, vendar je bilo .nad 10.000 mrtvih. Prav zaradi nevarnosti, da bi kitajski in sovjetski zarotniki ne obnovili svojih krvavih de;anj, bodo britanske čete tudi nedelje ostale v. deželi. Zaenkrat Singapur še ne pripada novi državi, če pa bi se to zgodilo, kar ie tudi v načrtu, bi postali Malajci v lastni državi — manjšina. V Simigapuru živi namreč 90 odstotkov Kitajcev. Prav zato bodo verjetno za to trdnjavo našli tudi v interesu samih Ma-lajcev kako drugačno rešitev. Zavedli so se, da je njih nauk le utvara in mamilo za nerazsodno ljudstvo. Pokorilo se je teroristom iz strahu in ne iz prepričanja. Totalitarni komunizem je s strojnicami, streti v tilnik in z množičnim likvidiranjem slovenskih nekomuni-■ stov tako zastrašil slovensko ljudstvo, da ni od Mure in Drave p.a do Jadranskega morja dahnil niti en sam glas odpora. Poglavarji so bili gotovi svojega izključnega političnega monopola. Ne le v Sloveniji, ampak izza njenih mej je paševal komunistični tajni aparat. Nadziral je vse javno in zasebno življenje slovenskega naroda. Gorje mu, kdor bi se ne bil slepo pokoril njegovi samovolji. Takrat so množice še verjele v komunistčni raj rut zemlji, k komunistično religijo, v enakost in bratstvo pod komunistično vladavino. Kdo ftaij bi tedaj tvegal dvigniti svoj glas proti komunističnim malikom? Celo preproste gozdne in poljske čuvaje so ugrabljali in likvidirali samo zato, ker so, brezposelni, sprejeli kako skromno začasno zaposlitev pri an-gloameriški upravi. Po ulicah sredi Trsta in Gorice so lovili ljudi. Kdor se je zvečer ulegel, ni bil gotov, če ga ne ,bo OZNA ponoči vrgla s postelje in odpeljala. Zamislimo se samo za trenutek nazaj v cme čase. Komunistični teror je bil na vrhuncu. Tako je izgledal komunistični raj! In na to suženjsko, človeka nevredno životarjenje je bil obsojen nesrečni slovenski narod po komunistični »osvobodilnih borbi in zmagi. Ljudstvo se je na tihem, v strahu spogledovalo in spraševalo: kako dolgo še...? V tej črni dobi vsemogočnega, komu-nističnega, nasilja: se je v Goriči' in v Trstu dvignil prvi odper. Odpor mož, ki so tvegali vse za vse, tudi življenje za sveto stvar. Ni bilo denarja, niti obljub, poleg maminih so prevzeli nase tudi težke materialne žrtve. Le globoko prepričanje jih je bodrilo, da je treba, zajeziti plae, ki je grud slovenski narod v prepad. Proti trganju iz slovenskih src najsvetejših idealov časti, poštenja, resnice in pravice; proti ubijanju v. slovenski mladini moralnih in verskih vrednot, idealizma in narodnosti; proti zastrupljanju nedolžnih otrok 2 vzgajanjem k sovraštvu in o-vaduštvu lastnih roditeljev se je dvignil glas svobode in demokracije. Pojav »Demokracije« je bila prva svetla luč na krvavem slovenskem obzorju. Ta je zbegam nemu ljudstvu prinesla prvo vero in «-panje. Zlomila, je strah pred komunističnim nasUjem. Ljudje so zopet svobodno zadihati. Vsemogočnost in monopol k c* munizma. sta bila sa vselej razbita. Kolibo priznanj in občudovanj moškega pogum« je ad blizu in daleč obsipalo uredništvo »Demokracije«! Grožnje in besnenje komunističnih kolovodij in zapeljanih duš, ki so slepo verjele v komunizem, nas niso vodvrnile od za.poc.eie poti. Sli smo neustrašno naprej. Med možmi, ki so stopili na čelo slovenskega demokratičnega odpora, je bil tudi Slavko Uršič iz Kobarida, onega kota med Krnom in Matajurjem, ki je dal slovenskemu narodu pesnika Josipa Pn-gliaruZztUarKrilana, skladatelja Volaričh, znanstvenika in zgodovinarja Simona Rutarja in Simona Gregorčiča. Slavko Uršič je bil pripravljen žrtvovati vse za blaginjo in napredek slovenskega; naratkt in za rešitev fc komunističnih zablod. Potrt idealov je stopil v oeek krog neustrašenih maž. Nesebično in požrtvovalna je bil od'25. aprila 1947 naprej glavni urednik in duia »Demokracije«. Cesto je dejal; sSkrajni čas je za naš odpor; oii sedaj ali nikoli več!« Bival je v Gorici. Vsafčo soboto pa je odhajal v svoj Kobarid. Slavka Uršiča so visoko čislali vsi nekomunistični Slovenci, ki so ga pomoli. Po Soški dolini so gledali t> njem glasnika boljše bodočnosti. Zato je tedanje komunistično vodstvo na Primorskem sklenila likvidirati Slavka Uršiča, da smrtno zadene »Demokracijo* in protikomunistični odpor. V nedeljo 31. avgusta 1947 ob 9. uri zvečer je prinesla kobariška deklina Slavku pismo, s katerim naj bi ga bila: mati njegove zaročenke nujno poklicala v Robič. Prijatelji so mu odsvetovali, toda neustrašni Slavko je odbrzel z motorjem... Na povratku, nekaj kilometrov od Kobarida mu je čez cesto potegnjena žica prestregla pot. Pismo je bilo falsifikat. Tolpa komunističnih plačancev je planila iz zasede po Uršiču in ga odpeljala čez polja. Listnica, ki jo je Slavko med potjo odvrgel, da ne pride krvnikom v roke, je (Nadaljevanje na 4. strani) ! V E S T I z G O R I Š K E G A Dpojna mera z begunci Zopet so prisilno zavrnili 150 jugoslovanskih beguncev dijo zatočišče in po možnosti tudi zave- GOSPODARSTVO | lo na njih mehanizira. Manjša posestva Od lanskega meseca novembra sem se ves zahodni svet, pri .tem tudi državne oblasti, zavzema za ogrske begunce, jih sprejema in jim audi vso pomoč in zaposlitev ter vsestransko pomiluje-. Nobena državna ali meddržavne, komisija ne proučuje njihove preteklosti, političnega prepričanja in zadržanja .ter vzrokov, zaradi katerih so pobegnili z Ogrske in iščejo zavetišče v zahodnem svobodnem svetu. Prav! Ne rečemo, da Ogiri niso potrebni iini vredni pomilovanja, zatočišča in pomoči. To pa rečemo, da zahodni svet, zlasti Italija, ne ravna, enakomerna tudi z jugoslovanskimi begunci in vztraja na delovanju neke mednarodne komisije za proučevanje položaja, političnega prepričanja in delovanja ter vzrokov pobeglo-s-ti jugoslovanskih beguncev in jih celo prisilno policijsko vrača komunističnim jugoslovanskim oblastem v milost in nemilost. Tako so tudi pretekli teden vrnili Titu 150 jugoslovanskih ubežnikov, oziroma menda celo 250. V tem ravnanju vidimo krivico, pristranost in nespoštovanje človečanskih pravic ter kršitev svetosti nudenja političnega zatočišča le enemu delu beguncev iz držav z onstran železne zavese, ki se nahajajo pod komunističnimi režimi. Poleg določila 10. člena italijanske u-.stave, 'ki priznava pravico zatočišča in ga nudi vsakemu tujcu, kateremu je v lastni državi za,branjeno uživanje tistih demokratičnih svoboščin., ki jih italijanska ustava vsebuje in narekuje, je pri navedenem ravnanju z jugoslovanskimi begunci kršena -tudi mednarodna. Listina o človečanskih pravicah. Na temelju te listine stoji spoštovanje in uživanje vseh človečanskih svoboščin. Menimo, da se v prvi vrsti mora priznati in spoštovati tudi pravica bega pred režimom, ki ne priznava in ne spoštuje niti osnovnih človečanskih svoboščin. Takim ubežnikom je omikani svet dolžan nuditi zatočišče in jim pomagati. Zahodne države sprejemajo bivše fašiste i,n naciste, tudi take, ki so se izkazovali silno nestrpne in tudi nasilne, nočejo pa sprejeti vseh jugoslovanskih u-bežnikov. Dogovor med Italijo, Jugoslavijo in A-meriko ter kako mednarodno organizacijo (baje, da1 sta člana znane komisije ti#-d: zastopnika Združenih držav Amerike in neke mednarodne organizacije za, begunce) za izbiranje jugoslovanskih beguncev, ne najde pravme podlage na nobenem pravilu mednarodnega prava, in je v bistvu na osnovi mednarodne Listine o človečanskih pravicah neutemeljen. Prisilno vračanje beguncev in njih policijsko izročanje Titovim oblastem pa predstavlja kršitev in žalitev italijanske demokracije, svečano proglašene v 10. členu ustave. Zaradi tega vztrajamo na prošnji do italijanskih oblasti, da ne vračajo več jugoslovanskih 'beguncev in da jim mu- Odvetniška pisarna dr. A. Sfiligoja v Gorici sporoča vsem jugoslovanskim beguncem, ki so s posredovanjem njegove pisarne prijavili škodo, ki so jim jo bile prizadele nemške okupacijske čete, da je treba te prijave ponoviti, in sicer pod sledečimi pogoji: Po nemškem 'zakonu glede plačila vojne odškodnine z dne 29. junija 1956 imajo pravico do odškodnine samo oni, ki so bili od -nacistov preganjani zaradi njihovega političnega zadržanja proti nacizmu, to je »aus Gruenden politischer Ge-gnerschaf.t gegen Nationalsozialismus« a-■li pa zaradi svetovnih nazorov (»aus Gruenden der Weltanschau,ung«). Le /za ite je nekoliko upanja, da nekaj dobijo od Zahodne Nemčije. Nihče ne more terjati odškodnine, če je bil preganjan in je škodo utrpel samo zaradi svoje narodnosti, to je »aus Gruenden der Nationalitaet«. Niti plačila same vojne odškodnine — brez preganjanja — ni moči zahtevati na podlagi nemškega zakona. To vprašanje vojne odškodnine se to verjetno rešilo šele, ko bo z Nemčijo sklenjena mirovna pogodba. Bivši člani SLS pa d mogli prikazati, da so bili preganjani zaradi sovražnega mišljenja proti nemškemu nacizmu, ker je Hitler izjavil v Celovcu, ob okupaciji Slovenije, da je trebe tam predvsem u-sničiti klerikalno stranko (...vor allem die klerikale Part e i vernichtein,). Vsi, ki imajo gori navedene pogoje, naj store sledeče korake: Pri najbližjem konzulat« naj dobe formular za prijavo odškodnine po gori navedenem nemškem zakonu. Ce morejo, naj skušajo dobiti tam tudi navodila (Anleitumg) k zakonu oziroma prijavi na predpisanem formularju. Vse naj dobro preštudirajo in formular izpolnijo. Poleg podpisanega formularja mora vsakdo napisati še v nemščini poročilo, kako je prišlo do preganjanja, o razmerah. ki so privedle do tega, o vzrokih itd. Pojasniti je tudi višino škode in njeno vrednost x dolarjih in pri tem računati 44 predvojnih jug. 'dinarjev za en tišče. V ostalem pa naj se sproži mednarodna akcija, ki naj prisili komunistični režim v Titovini, da ravna z državljani človečansko in ne tiransko. Pravijo, da je resnična Koncem julija ali prve dni tega meseca se je podal v Idrijo inž. Kobler iz Ljubljane z namenom, da navdahne tamkajšnje delavce-rudarje za Titov komunistični raj. Za to priložnost so seveda zbrali skupaj vse rudarje in Kobler je začel na dolgo in široko opisovati, hvaliti in. častiti novi socialistični red, v katerem da ■so delavci sami gospodarji svoje usode, saj si potom delavskih svetov sami ,u-pravljajo svoje delavnice. Tako je govoril navdušeno in z vsem zaletom svojega komunističnega ognja, kot da bi živ sedel na nebeškem stolu blaženosti in zveličanja. Ob zaključku je napel vse sile možganov in pljuč ter je v upanju, da mu bodo delavci sledili, zagnal mogočen laživio« Titovemu delavskemu raju! Toda glej. iz množice zbranih delavcev Society for Protection of Yugoslav - Sloveniam Claimants«, ki bo za vse svoje člane-zahtevala povračilo škode in intervenirala pri nemški vladi. Vsak, kdor želi, da ga omenjena organizacija zastopa, mora postati njen član i« plačati članarino, ki znaša za bivajoče v Italiji, po en dolar na leto. Vsak pa more tudi tudi sam vložiti prijavo naravnost pri nemškem konzulatu in ise mu potem ni treba ozirati na organizacijo v. Ameriki, postati, njen dlani in plačevati članarino. Organizacija pa se seveda zanj ne bo brigala. Odvetnik v Ameriki, slovanskega rodu, bo računal od vsote, ki bo dosežena, 10 do 15 odstotkov z vsemi stroški. Organizacijo pa predstavlja v Združenih državah Amerike g. Matija Skerbec, 6019 Gloss Ave, Cleveland 3 - Ohio, in le nanj se je treba zadevno obrniti za pojasnila, miu poslati prijavo škode, članarino itd. Pri tem pa je treba vedeti še to, da je rok iza prijavo le do 1. oktobra letos. Tega dne bodo prijave morale biti že predložene nemškim oblastem, zato se je treba požuriti, da ne bo zamude. Pisarna dr. Sfiligoja v Gorici se za nove prijave v ničemer ne zanima. Vsak naj poskrbi, kakor Tore! II spomin Slavim Uršiču ob deseti obletnici ugrabitve 31. avgusta poteče deset let, kar so agenti OiZNE v Kobaridu ugrabili in odpeljali SLAVKA URSICA, člana prvega odbora Slovenske demokratske zveze za Goriško in urednika »Demokracije«. Ob tej žalostni desetletnici se vodstvo SDZ za Goriško z globoko pieteto spominja tega odkritosrčnega in junaškega borca za. resnično svobodo in demokracijo, ki je bil zaradi svoje neustrašenositi tm v peti. samozvanim voditeljem rdeče revolucije. Zato so ga dali ugrabiti. A prav s tem so potrdili nujno potrebo našega gibanja za zmago svobode in resnice. Slavko Uršič je še 26. avgusta 1947 sestavil poziv kulturnemu človeštvu zaradi umora duhovnika dr. Bulešiča in težkih protiverskih izgredov v Istri. Poziv je zaključil s sledečimi besedami: »Barbarski dogodek v majhni istrski vasi je načelno vprašanje, ki zahteva obsodbo in odpor vseh svobodnih ljudi.« Iz tega zadnjega Uršičevega pisanja jasno izhaja, v kakšnem težkem ozračju smo živeli takrat, in kako potrebno je bilo začeti 'borbo za človečanske ideale in pravice. Slavko Uršič seveda niti od daleč ni slutil, da bo oekaj dni zatem sam postal žrtev komunističnega nasilja in brezpravja. Ugrabili so ga ponoči in do da-:nes se ni vrnil, niti ni glasu o njem. I-daje pa, za katere ie živel in se boril, postajajo vedno močnejše ne samo med nami, ki .živimo v svobodnem svetu, temveč ifcudi za železno -zaveso. Prepričani smo, da mora priti dan, ko bodo sijajno zmagale. Gorica, ob deseti obletnici. vajo sklicujoč se .na 6. člen ustave, ali je i namestitev italijanskega, slovenščine neveščega duhovnika med slovenske vernike v Trčmunui v skladu s Kristusovo zapovedjo: Pojdite in učite vse narode? A-li je tista namestitev v skladu z jezikovno zaščito in spoštovanjem cerkvenih in naravnih pravic slovenskih vernikov v Trčmunu? Pristojnim cerkvenim oblastem pa je treba, da povemo, kar te dni in v zvezi s takimi namestitvami slišimo iz vrst našega slovenskega ljudstva: ogorčenje, jezo in duševni odpor! iZa časa fašizma, ®lasti. po krivici, ki se ie dogodila .slovenskemu! mučeniškemu nadškofu dr. Sedeju z Gorici, so slovenski verniki s teh krajev jeli prestopati iz katoliške v pravoslavno vero. Kdo je bil temu kriv?!... Cerkev mora biti vsestransko pravična, ker mora uživati zaupanje vseh vernikov. Zato pa mora spoštovati vse pravice vernikov, zlasti jezikovne! Nacionalizem in raznarodovanje potom cerkve predstavlja grobo kršitev vere same in naravnih pravic nedolžnega in poštenega ljudstva! (Zaradi tega zahtevamo, da se med slovenske vernike nameščajo pošteni, strp-Ijivi in dobri duhovniki, vešči slovenskega jezika, poznavalci običajev, šeg in navad tega ljudstva, da ne bo ogorčenja, jeze in duševnega odpora! Praznik grozdja Predpretekli teden se je sestala na prefekturi posebna komisija in razpravljala o zadevi praznika grozdja, in določila, da se bo prvi tak praznik vršil v Krmiinu v nedeljo 22. septembra, v Gorici pa naslednjo nedeljo, 29. septembra. Značilno je, da so na prefekturo povabili za to priliko tudi župane iz Ronk, Tržiča, Gradeža in Gradišča, toda nobenega od slovenskih županov, čeravno se bosta, praznika, grozdja vršila v okrajih, kamor spadata na primer občimi Sovodnje in Steverjan... Zgodovinar prof. Gaetano Salvemini hudo bolan Znani ljubitelj Slovencev, zgodovinar prof. Gaetano Salvemini, leži hudo bolan v kraju Salerno. Slovenci želimo prof. iSalveminiju, da bi se naglo rešil .bolezni, ki ga zadržuje v postelji, ter da bi popolnoma okreval in nudil javnosti še nadalje duševno 'hrano, kot jo zna nuditi on, ki je zgodovinar resnice in neustrašeni borec proti vsakemu nasilju. Za časa fašizma je moral v begunstvo in je poučeval na harwardskem vseučilišču. Po* zlomu fašizma se je ob koncu vojne zopet vrnil na florentinsko vseučilišče in prevzel svojo stolico zgodovine. • Bilo je menda leta 1921, ko je prof. 'Salvemini prišel v Gorico, kjer je tudi predaval in stopil v ožje stike s Slovenci ter pokazal, da jih odkritosrčno spoštuje in; ceni. Bred nekaj leti pa je izdaA knjigo AVTOMATIZACIJA V KMETIJSTVU: — Stroj se vedno ‘boli. uveljavlja v vsakovrstnem delu in, naravno je, da se ga vedno bolj uporablja tudi v kmetijstvu. Lansko, leto smo brali v .»Demokraciji«, kako v Združenih državah Amerike obdeluje n. pr. petčlanska družina popolnoma sama tudi 50 hektarjev zemlje. Pred nekaj, časa se je izvršil poskus popolne mehanizacije kmečkega dela na nekem brdmatem posestvu v provinci Firemze. Poskus, kateremu so prisostvovali vešča-■ki‘ in časnikarji, je popolnoma uspel. Obstojal je v sledečih delih: oranje, brana-nje, setev, zalivanje ter košnja z, mlatitvijo na prostoru dveh hektarjev zemlje. Vse opravljeno, delo, katero je prej zahtevalo več dni ročnega dela, je bilo istočasno izvršeno v 24. urah. Uporabilo se je istočasno in vzporedno naslednje stroje: kosilno-mlatiini stroj, velik traktor z' dvojnim oralom, mali traktor 'z brano, mali traktor s strojem za trošenje gnojila in sejalnikom ter napravo za namakanje v obliki dežja. Po mnenju veščakov predstavlja tak poskus naslednje ugodnosti: takojšnjo po-setev vmesnih posevkov (koruze, trave i. t. d.) že par ur potem, ko se je poželo žito, ter prihranek na času in delavni sili; orana zemlja je bila še' sveža, ker je par ur prej ne njej še rastla pšenica, kar je precejšnje važnosti za nov posevek. Ta poskus pa je velike važnosti z ozirom na dejstvo, da s kmečkih posestev v brdnatih in hribovitih legah delavne sile vedno bolj težijo v mesta, kjer si iščejo lažjega zaslužka. Ako se hoče ©-hraniti' taka posestva, je nujno, da se de- »Mussolini diplomatico«, v kateri dokumentirano dokazuje vso nezmožnost in napake Mussolinijeve diplomacije in politike ter ostro žigosa njegovo preganjanje jezikovnih manjšin, Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Knjigo priporočamo vsakemu zavednemu Slovencu, zlasti ker slika tudi nekatere osebnosti, ki še danes igrajo določeno vlogo v naših krajih. Prof. Salveminij.u pa pošiljamo nžše iskrene želje za zopetno pridobitev ljubega zdravja, ki je iz ozirom na njegove velike zmožnosti toliko bolj važno in drago. Taki možje-učenjaki dičijo italijanski narod, služijo ne le svojemu narodu, ampak vsemu človeštvu in dajejo pobudo za pravično in mirno sožitje tudi med Slovenci in Italijani na inašem jezikovno •mešanem ozemlju. ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne šole v Gorici sporoča: Vpisovanje v srednje šole se prične 1. septembra-in se zaključi 25. septembra. Po tem dnevu se vpisovanja ne bodo več sprejemala. Opozarjajo se učenci, ki so junija polagali .sprejemni izpit, da ta izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj; imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo posečati. * * * Ravnateljstvo višje gimnazije-liceja in učiteljišča s slov. učnim jezikom v Gorici obvešča, da pričnejo popravni izpiti v .ponedeljek 2. septembra ob 8.30 ,z italijansko nalogo. Zrelostni izpit (matura) na liceju ter učiteljiški usposobljenostmi izpit (matura) na učiteljišču prične v torek 17. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. 'Vpisovanje na oba zavoda je odprto do vštetega 25. septembra. Za morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo šole. * * * Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne šole v Gorici sporoča, da se vsi popravni izpiti pričnejo 9. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Natančen vratni red izpitov je razviden z razglasne deske na šoli. RAZPIS Goriška občina razpisuje natečaj za mesto podbrigadirja mestnih stražnikov. Prošnjo je treba vložiti do 30. septembra. Pojasnila se dobž na občini. Dva jugoslovanska vojaka dezertirala Pretekli teden sta pribežala ' v Italijo dva jugoslovanska mlada vojaka in se izjavila za dezerterja. Lepa čast režimu1, se v ta namen lahko združijo in nabavijo potrebne stroje. Nabava strojev je tudi olajšana s tem, ker država predujmi potrebne zneske, katere potem kupec vrača v_ petih letih s plačilom nekaj obresti. SIVA PLESEN GROZDJA — Zlasti v zadnjih letih, ko je v jeseni pred trgatvijo vlažno, toplo vreme in ko je grozdje tik pred dozoritvijo, se pojavljajo na jagodah rjavkaste pege, katere v kratkem pokrijejo celo zagodo, katere lupina postane mehka in razpoka, če se je le dotaknemo. Ce vlažnost traja, se cel grozd pokrije s plastjo sivo-zelenkaste plesni, katera, izgleda kakor žamet. To bolezen imenujemo »siva plesen grozdja«. Izvor bolezni' je pripisati majhnim telescem, katerih zarodki so povsod in celo leto in pronicajo v jagodo tik pred trgatvijo skozi majhnei rane, povzročene od toče, oidia, grozdnega orva ali drugih podobnih okvar. Idealni pogoji za, razvoj teh zarodkov so trajajoče toplo-deževno vreme. Pri trgatvi se tako grozdje rado razsipa in vino izgubi na slasti in rado spremeni barvo. Leta, 1955 je v pokrajini Eimilia bila zguba na pridelku vina zaradi te bolezni mad 50 odstotkov. Ugotovljeno je bilo, da je bolezen imela godna tla za razvoj zaradi močne obolelosti grozdja na oidiumu, toda ugotovljeno je bilo tudi, da je bil vzrok splošna ZVEZA SLOV. PROSV. DRUŠTEV GORICA GOSTOVANJE SNG IZ TRSTA V soboto. 31. avgusta 1957 ob 20.30 v STANDRE2U na prostem Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI V nedeljo 1. sept. 1957 ob 20.30 v DOBERDOBU na prostem John Patrick VROČA KRI ošibelost trt zaradi enostranskega gnojenja s samim gnojem ali gnojnico. Tako gnojenje ima za posledico, da grozdje po-zrneje dozoreva, in tako ima zgoraj opisana bolezen ugodnejši pogoj za razvoj. Ta zavratna bolezen se težko pobija. Najboljše sredstvo je, da obvarujemo pridelek od prevelike škode s tem, da pospešimo trgatev, da pospešimo dozoritev grozdja. Dozoritev grozdja pa pospešimo s item, da uravnovesimo gnojenje trtam s pri-, mernim dodatkom fosforja, kalija in dušika s trošenjem tovrstnih' gnojil. Navadno gnojimo vsaki dve ali tri leta s hlevskim gnojem, vmesni dve leti pa gnojimo z omenjenimi umetnimi gnojili. Poznano je, da se trta zelo okoristi pri gnojenju s kalijem in nam da večji odstotek sladkorja ter grozdje tudi bolj zgodaj dozoreva. Poleg tega pa so take trte odpornejše proti boleznim. Pred večjo škodo sive plesni grozdja se ubranimo s tem, da poberemo grozdje, predno iga bolezen močno napade, in da. v ta namen pospešimo dozoritev grozdja z gnojenjem z umetnimi gnojili, sestoje-čimi iz 50 odstotkov fosforja, 30 odstotkov kalija in 20 odstotkov dušika (su-perfosfat, kalijeva sol in amoniak). Tega gnojila pa potrosimo približno 200-300 gr na trto. NA VRTU IN NA NJIVI — Se vedno lahko presajamo ohrovt, cvetačo, broko-le ter solato endivijo. Tudi špinačo za jesensko oziroma pomladansko uporabo bomo posejali sedaj. NOVICE IZ SLOVENIJE IZGUBA VELIKE KOLIČINE MEDU Jelovi gozdovi na Okroglici, to je približno na pol poti med Ilirsko Bistrico in Snežnikom-, so letos izredno dobro .razcveteli in zelo medijo. Tu> so čebelarji iz Slovenije pripeljali približno 500 panjev čebel. Čebele so tu v kratkem roku nabrale velike količine gozdnega medu — 15 im več kg medu na panj —■, kar se ni že precej let zgodilo. Skoda, da ni bilo več panjev! Čebelarji menijo, da je zaradi pomanjkanja čebel šlo izgubljenega o-gromnega medu.. Ce bi bilo na razpolago namreč veliko več panjev,' bi čebele nabrale toliko medu, da, če bi ga vsega prodali, bi čebelarji .zaslužili mnogo več kot so v resnici. .Zadruge odkupujejo med po razmeroma visoki ceni: od 280 do 300 din iza. kg, ker pa iz Slovenije izvažajo med največ v tujino, bi na tujih trgih dobili za kg medu skoro, dolar. Pomanjkanje panjev čebel si lahko razlagamo s tem, da se čebelarjem ne izplača gojiti preveč čebel, ker letine niso vedno tako dobre kakor letos. To, kar se je pripetilo letos, se zgodi le vsakih osem let. Pridejo pa tudi take letine, ko si čebele ne morejo nabrati niti toliko medu, kolikor bi jim zadostovalo za, prezimovanje. Tako' je bilo zadnja štiri leta. Čebelar mora v tem prmeru kupiti za vsak panj, približno osem kg sladkorja, da lahko preživi čebele1. ki vlada, v Titovimi!... Goričani! V nedeljo 1. septembra popoldne vsi na Opčine na X. Jesensko slavje SDZ za Tržaško kjer nastopi tudi pevski zbor iz Pevme pri Gorici pod vodstvom g. Francete Valentinčiča iS tega mesla vprašamo tiste demokristjane, tki nam zaščitni zakon ospora- Beguncem - vojnim oškodovancem VODSTVO SDZ Slovencem slovenskega duhovnika! NJEGOVE BESEDE SO SE ZBALI ZATO SO NAM GA UGRABILI Osebnost Slavka Uršiča moramo oceniti po njegovem .značaju, njegovi nadarjenosti in njegovem življenjskem smotru. 2e pri prvem srečanju z njim, leta 1925, sem v njem spoznal neke posebne vrline, ki so me vsega prevzele, da ga nisem mogel izgubiti iz spomina vsa dolga leta najine odsotnosti, vse do konca druge svetovne vojne. Bil je mirnega značaja, strpljiv, olikan in omikan slovenski študent. Vsakogar je mirno poslušal, vsakemu predavanju pazljivo sledil, poslušal ugovore in spregovoril svoje mnenje, ki je bilo izčrpna analiza, razčlemba predmeta in pameten zaključek. iPri tem pa je Slavko Uršič stal resen in prepričevalen, ni brezpomembno govoril tjavendan samo zato, da nekaj reče, da se predavanje tako ali drugače zaključi. Ne, on je šolo resno jemal. Takrat je šola bila 'še naša. Naš živelj na tem ozemlju se je po prvi svetovni vojni znašel v novem položaju in nad njim je ležala negotovost bodočnosti, prava mora. Mladi nismo pričakovali dobrih časov. Slutili smo, da se bližajo našemu narodu na tem predelu domovine težki, mračni dnevi1 in smo se želeli nanje pripraviti. Fašizem je narodu določil smrt in mi smo želeli narodu pomagati, ga v .smrtni nevihti braniti in ga i.z nje rešiti. Sleherni je' hodil svojo pot in vsak po svoje ostal narodu .zvest. Tako sva se po zlomu fašizma s Slavkom Uršičem zopet srečala in ugotovila, da. se je narod fašizma rešil, da pa ini še prost in svoboden, ker ga je komunizem izajel v svoje železne okove in ga oropal tiste prostosti in svobode, za katero je toliko žrtvoval in trpel. Slavko je bil .mirnega značaja, toda odločnega, možatega nastopa, nadarjen in učen; njegov življenjski smoter pa popolna svoboda na temelju popolne demokracije. V tem nauku je bil Slavko učitelj., prav.i veščak in apostol. Ne iz gneva ali sovraštva in mržnje do komunizma kot takega, do njegovih predstavnikov in voditeljev, ampak samo iz notranjega čuta dolžnosti, da narodu v novi zadregi pomagamo, smo Uršič in prijatelji, ljubitelji svobode in slovenske časti ter demokratičnega sožitja med ljudstvom in narodi, nastopili proti vle-di ustrahovanja, zločina in neeasti. Lahko bi se bili, hlinili komunistom im si izbrali donosne položaje, da bi po tolikem stradanju vsaj nekoliko udobno, živeli; ali pa bi se bili povezali z zavezniki in si našli pot čez morje v .bogate dežele, od koder bi se danes vračali na rodna tla v razkošnih avtomobilih in s polnimi žepi. ■Na kaj takega pa mismo niti mislili, in Slavko je vselej poudarjal, da mora slovenski izobraženec ostati vedno z narodom za narod. On je1 lza. narod odšel tudi v mučen i-štvo, itako močno je ljubil svoj narod. Zaupal mi je, da si misli postaviti svojo lastno družino, čim se izvede mirovna pogodba. Verjel je, da bo naša borba že kmalu rodila dobre sadove, če ne že popoln uspeh. Z vso prožnostjo svojega velikega duha in z vso ljubeznijo svojega 'goreče ljubečega srca ,se je oprijel dela in pisal zlate besede. »Penne d’oro sono le vostre« (Vaša peresa so zlatai), mi je priznaval neki sedaj že pokojni .goriški, italijanski gospod izobraženec, ki je »Demokracijo« zelo rad .prebiral im jo hvalil. Priznanje in hvala tega gospoda je šlo seveda, v prvi vrsti peresu Slavka Uršiča. ki je demokracijo in njene nauke i-mel že urojeme in jih je umno tolmačil narodu im njegovim novim tlačiteljem. Njegove »misli' o demokraciji«, ki jih je '.»Demokracija« prinašala, sp vzbujale veliko pozornost med našim ljudstvom, ki jih je sprejemalo 'kot uteho in odrešilno hrano. In kaj bi jih ne bilo, saj se je po desetletjih trpljenja, znašlo, namesto v svobodi, na Golgoti, oropano dragocene pridobitve: svobode! »Demokracija je samo ena,« je učil Slavko Uršič. To trditev, ki je im bo vedno odgovarjala resnici, je on ■zoprstavil komunističnim 'zapeljivcem im njihovim uslužnim sopotnikom, ki so se drznili govoriti o neki »ljudski«, »progresivni« in »kolektivni« demokrac iji. »Demokracija je samo demokracija ali pa ni demokracija,« je pravilno povedal, Uršič in učeno dodal, da je »izraz ,ljudska demokracija’ demagoški nesmisel, ker se grški besedi demokracija pravi po slovensko vlada ljudstva. Nobena vlada ne more biti dvakrat ljudska,« to je ljudska vlada ljudstva. »Prav tako ni posebne ,progresivne demokracije,« je učil Uršič, »ker je demokracija. napreden pojem že sama po sebi, kakor je sama po sebi reakcionarna vsaka diktatura, brez izjeme.« Na protislovje kolektivna demokracija’ pa je Uršič odgovoril z Ma,sarykom: »Demokracija nujno in po svojem bistvu brani individualizem — svoboda je namen in temelj demokracije, demokracija se je porodila in se poraja iz modernega individualizma.'« V članku »'Duša. in telo demokracije« nam je naš prijatelj obrazložil, da je »demokracija po svoji vsebini in obliki izraz vere v človeka, v njegovo razumsko in moralno sposobnost razlikovati dobro od zla.« In še, da je »diktatura v demokratičnem oblačilu lahko samo karikatura, ki sliči brezumnežu v prisilnem jopiču.« Im »vsaki demokratični pravici mora zato odgovarjati ustrezno zakonito demokratično sredstvo za njeno uveljavljanje in vsakemu priznanemu demokratičnemu sredstvu mora odgovarjati obstoj ustrezne demokratične pravice.« Zato je »z demokratičnimi sklepi kakor s sodbo, ki more biti veljavna le, če izrečena na osnovi strogo izvedenega postopka.« V članku »Za diktaturo svobode« je Slavko Uršič pribil, da je »največje poroštvo za svobodo vsakogar vzajemno spoštovanje svobode vseh,« im da so »demokratičnih odnošajev sposobne samo z demokratičnim duhom prežete politična stranke, katerim demokracija ni samo sredstvo, marveč tudi namen.« Iz, .tega ra.zloga je »edina diktatura, ki je moralno utemeljena, diktatura svobode nad nasilji vseh vrst, barv in oblik.« . Kot dosleden demokrat je učil, da »demokracija ne sili, marveč prepričuje,« da so »strpnost, vzajemno spoštovanje načelnega nasprotnika, prosta, resnicoljubna in potrpežljiva izmenjava različnih misli in stalna pripravljenost na pošten, pameten in potreben sporazum temeljne zahteve demokracije.« ■In .slednjič članek »Vlada in opozicija«, v katerem je nazorno in kleno pribil, da »ima manjšina v demokratičnih vladavinah pravico, da ohrani in se na,prej bori za svoje prepričanje,« kajti »manjšina ima v demokraciji zavarovane naravne človeške in temeljne državljanske pravice, ki so naravni zakon in zato sploh ne morejo biti predmet glasovanja, ona ni izven zakona, marveč je ustavni činitelj.« 'Prav zato »matematična večina glasov ne daje, pravice tiransko kršiti moralna in pravna načela in pravice manjšine.« IS tem zaključkom je obsodil vse dik- tature, vse tiste napihnjence in stremuhe, praznoglavce, ki se z nasiljem priko-molčijo do oblasti in štejejo »matematično večino glasov« ter menijo, da so s tem na pravi poti in. .smejo tiranizirati po svoji mili volji! Iz njegovih modrih člankov sem ‘povzel le neka,j njegovih misli o demokraciji, ker se mi, 'zdi potrebno seznaniti z njimi tisti del naših čitateljev in prijateljev, ki jih niso imeli priložnosti še poznati. .Prav pa :bi bilo, da bi naše gibanje njegove članke zbralo in izdalo v posebni brošuri. iSlavko Uršič se je rodil v Kobaridu, kjer je štel lepo število prijateljev. Bil je zvesti, .sin slovenskih planin, bistrega uma im razuma, poln vere v človeštvo in njega napredek. Med brati našega naroda je želel vlado ljubezni in globokega medsebojnega .spoštovanja in požrtvovanja. Izobraženec pa mora služiti narodu in ga voditi pošteno in pametno ter strpljivo, demokratično. Med narodi 'je Slavko Uršič poznal samo demokratično tekmo in mirno sožitje, kajti vsa njegova duševnost je že po svoji naravi 'bila proti nasilju vsake vrste in stopnje. Ni čuda, da so ga pri. tolikih vrlinah njegovega duha in razuma zasovražile tiste mračne sile podivjanega sloja človeštva, ki jim je nasilje bilo edino sredstvo, da se povzpnejo do oblasti in na oblasti tiranizirajo, da le živijo, in uživajo od ljudskih žuljev in znoja. Ugrabili so nam ga, ker so se zbali njegove besede, ki je bila hkrati nauk, bodrilo in obsodba. ■Slavko Uršič je izšel iz preprostega slovenskega ljudstva, v njem živel, čutil njegovo dušo in njegove potrebe. Te potrebe pa so bile im so še ,zelo velike. Težka je naloga rešiti jih. On, ki je bil eden od biserov naših planin, se tega ni ustrašil. 'Niti iza .trenutek .ni pomislil na tež-koče, na nevarnosti, na zanke, ki so povsod manj prežale in ga .zalezovale. Sel je v 'boj, prepričan, da je to naloga in dolžnost vsakega izobraženca, v prvi vrsti njega samega. »Slavko, ostani v Gorici. 'Dobro veš, da nas' imajo šest na listi, sa'j smo o tem pač obveščeni in opozorjeni. Slutim nevarnost na poti. Ce ustavijo koriero in zahtevajo tvojo izročitev, se jim šofer ne bo upiral. 'Ostani itu v Gorici, ne hodi domov.« Tako sem ga prosil tistega zadnjega petka meseca avgusta 1947, ko se je px> dovršenem delu v tiskarni odpravljal domov. »Ne ostanem! Grem domov v Kobarid, .Meni nič ne morejo!« je dragi Slavko zavrnil mirno in sfcoro tiho, toda odločno. Sel jim je v past! Naslednji ponedeljek zjutraj je prišel nekdo iz Kobarida in me obvestil o u-g rabit vi... Počastimo Slavka Uršiča s tem, da sledimo njegovemu nauku i.n se od njega učimo živeti in voditi. Ugrabili so nam ga, ker je bil pošten, nedolžno pošten in ker je ljubil resnico im, pravico. Ker je bil vedno proti krivici in nasilju. Njegovi ugrabitelji že propadajo, so na zatonu. Slavko Uršič bo živel večno in svetil svojemu narodu kot zvezda vodnica! Dr. AVGUST SFILIGOJ Gonfa proti ..kulturnikom** na lfzhodu Kdor ie pričakoval od »destalinizaci-je«, ki jo je svojčas Hruščev na XX. partijskem kongresu v Moskvi tako dramatično napovedal, neko. liberalizacijo v ko-munistionnh deželah, neko kulturno od-tajanje, brstenje in 'idilično sožitje, je moral biti precej razočaran po govorih, ki so jih imeli razni komunistični funkcionarji na zadnjem zasedanju »SED -Centralnega komiteja« v vzh. Berlinu. 'Na zasedanju so očitali vzhodnonemškemu prosvetnemu ministru Johannu Becherju, da je nekako nevtralen v boju za »socialistično i&tvarnos.t«, profesorju 'za literaturo na univerzi v Lipskem, Hansu Mayerju pa, da popušča, »nekritično težnjam meščanske dekadence«. »Ljudski pisatelj« Kuba (Kurt Bartel) je predložil ustanovitev komisije, ki naj preišče »ves aparat literarnih ustanov v Vzhodni Nemčiji« — torej spet zahteva po cenzuri im inkviziciji! Tudi Kuba je 'napadel Hansa Mayerja in njegove pristaše ter obžaloval, da je bila SEiD (E-nobna Socialistična stranka Nemčije) luko strpna, da je dovolila, da so ti omahljivci obdržali v svojih rokah »vso me-šinerijo za širjenje književnosti« v Vzh. Nemčiji. Tako .imenovanemu liberalizmu med književniki morajo marksisti napraviti kbnec itd. To je današnja govorica »socialistične stvarnosti«. Da odpre zahodnim iluzionistom popolnoma oči, je Kuba končno označil dogodke v zvezi z 'madžarsko narodno vsta-jo za »tragikomedijo« in pozval navzoče književnike, naj se zavzamejo 'za sovjetske vojake-, iki so umrli za »rešitev socializma na Madžarskem«, to je pri napadu sovjetskih tankov na delavce, ki so bili siti komunističnega slepljenja! Tako komunizem s svojim bedastim frazarjenjem o »ljudski demokraciji« u-gonablja vsako svobodno umetniško u-stvarjanje — im to preko popolnih umskih bedakov, .zaslepljenih s prepotenco in idoliizroom ponorelega Stalina, Fo suetovnem mladinskem festivalu v Moskvi malo mačka 'Tajnik Centralnega, komiteja sovjetskega mladinskega gibanja, Sel-epin, se ukvarja v 'zadnji številki lista »Komso-molskaja Pravda« z uspehom svetovnega mladinskega festivala, ki je bil nedavno zaključen v Moskvi. Med drugim izjavlja, da v Moskvi ne morejo -»odobravati im sprejeti vsega tistega, kar so pokazali nekateri delegati i-z kapitalističnih dežel, in 'tiste nazore, ki so jih zastopali.« S tem se članek sicer ne ukvarja podrobnejše in 'tudi ne pove, katere delegacije s tem misli, vendar s povzdignjenim glasom poziva komunistično sovjetsko mladino, »naj Se bori proti vdoru za Sovjete škodljivih ideologij, škodljive morale in nezdravih običajev.« Selepinova izjava je prvo sovjetsko priznanje, da očitno ni ostal brez učinka naval mladine iiz tujih dežel, med katero so bili tudi nekomunisti, ki so svoje nazore odkrito- in nedvoumno zastopali in ki so jih, kakor so le-ti pripovedovali po svojem povratku iz Moskve, sovjetski mladinci 'poslušali ;z odprtimi ušesi in usti. Fli grozi človeštvu vojna za M ? 'Na pariški »Acadčmie de Medecime« sta predavala profesorja, Charles Richef' in James Reill.v o temi »Svetovna lakotai ali grozeča vojna 'za kruh« im med dru- gim poudarila, da je človeštvo izdaji v »patološkem prehrambenea* pasu«. Sicer ne govorijo več o velikih lakotah prejšnjih časov, vendar prehranjuje zemlja človeštvo zelo neenakomerno. Na Vzhodu jedo 25 do 40 odstotkov manj kot ma Zahodu. Ce bo ostalo pri tem, je po mnenju obeh francoskih znanstvenikov spopad med Zahodom in Vzhodom neizogiben. Tek spopad bi po svojih strahotah presegel vse dosedanje vojne, kajti rešitev bi omogočilo le uničenje 50 odstotkov potrošnikov. Proti lakoti se, je torej treba 'boriti z obdelovanjem vse neobdelane zemlje in z raznimi spremembami živil. Rdeči preroki Leta 1950 je pokojni Jože Stalin napovedal, da ibo v treh letih sovjetski delavec prekašal po svoji življenjski ravni vse ostale delavce na' svetu. To so bile pač komunistične obljube. 'Namesto izpolnjene obljube se ja Stalin po napovedanih treh letih raje poslovil od tega sveta, najbrž na podoben način, kakor je on sam pošiljal milijone delavcev in kmetov -na drugi svet. 'Pred kratkim se ja Stalinov naslednik, Nikita Hruščev, spet enkrat postavil med preroke. 'Napovedal je namreč, da. bo Sovjetija že> v kratkem — na datum je pozabil — dosegla Združene države.. v proizvodnji mleka, masla in mesnih izdelkov. Tudi -ta Hruščeva obljuba gotovo ni boljša od Stalinove. S tem pa :ni rečeno, da jo bo tudi Hruščev pobrisal na drugi svet — že v kratkem. Hruščev je namreč že večkrat povedal, da ni brezpogojni Stalinov učenec; škoda, so si mislili ruski kmetje in delavci, ko so ga, poslušali. iiiiiiiiiiiiiimi!iiniiiiiiii!iium»iiiiniiiiiiiiiitiiuimiinniiiiiiiuiiiiiiitflnmti«ttHiiHimntniiHimiiHiHHiiinHi POD ČRTO Še ena desetletnica V »Demokraciji« sem opazil že nekaj desetletnic, čeprav sem že1 dolgo vrsto let odrezan od starega sveta-, starih prijateljev, doživljajev in celo spominov. Moja edina ve.z je še »Demokracija«, ki pa me doseže navadno šele po nekaj tednih potem, ko je zagledala luč sveta v tisti borni štailici v Trstu, v kakršni so se menda porodile vse poštene zamisli tega sveta. Zato le ostanite tam tudi v bodoče! Požrtvovalnost, borba .za pravico in svobodo, napori: iza ponovno poplemenitenje človeka, težnje .za, osvežitev slovenske ‘zmačajnosti, prizadevnosti' ,za odstranitev zajedavstva, hotenju po uničenju denun-ciantstva, političnega, trapolerstva, kakor temu pravijo v Trstu, in zvodništva, vsa taka in podobna stremljenja uspevajo in rodijo le v skromnem okolju. Desetletnice so me zdramile. Ta, ki je zbledela in zadremala v mojem spominu in se spet zdramila, ni nič posebnega v, inflaciji gangstrstva, je le ena izmed tisočkrat doživetih. Pa je morda le vredna spomina. * * * Grški modrijan Diogen je ob opoldanskem s«ncu s prižgano laterno iskal človeka, in seveda ni našel nobenega. Danes bi jih verjetno našel cel kup. To pa še ne pomeni, de >so se morda, čaisi izboljšali, pač pa smo po zaslugi črnih, rjavih in rdečih revolucij dosegli zakonito pravico do označbe »človek«. Samo je ta beseda, če jo izgovorimo s poudarkom, psovka. Ce bi Diogen še živel, bi- iskal oseb- llllllllllllllBIII!llllllllllllllllllllllllllllillllllllllIIII!llllll!lllllllllllllllllll!!!lllllll!lllllllilllllllllliilllllll!llilllllllll!lll!imilllllllllllllllllllllllll!llllllill[lllllllll!illl!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIUII nost. Na žalost pa bi je prav tako ne inašel. Osebnosti so iiz mode že najmanj 12 let. iV dobi televizije in hladilnikov, partijskih zaslužkarjev, revolucionarnih užitkarjev, vojnih dobičkarjev in svetovno,na,zornih prekupčevalcev imamo skoraj samo še osebje, komaj še pq nekaj oseb, pa nobenih osebnosti. (Osebje je točno nasprotje osebnosti. Osebje je abstraktna funkcija za izdelovanje dobrin vseh vrst, za izvrševanje tudi najkriminalnejših uslug. Po neumnosti je osebje postavljeno na dvoje nog, ki jih le malo potrebuje, ker je sedenje glavna, .zaposlitev osebja. Odveč je tudi opremljeno s kupčkom razuma., ki ga rabi zgolj za izvrševanje ukazov. Osebje je iz mesa in krvi ustvarjena odpoved človeštva na osebnost in svobodo v korist golega, obstoja,; ie povratek v barbarstvo, popolna, podreditev sodobnim demonom: zaslužku, krivoverstvu, hinavščini, neomejeni sebičnosti, popolni neznačajnosti in duhovni prostituciji. Na gradnji osebnosti, so delovala stoletja človeške kulture popolnoma neuspešno. Osebnost n. pr. lahko misli in razsoja, pri čemer ni važno, »kaj«, pač pa »kako«. Osebnost čustvuje, razsoja, snuje... » « • Te misli .so se mi porodile ob desetletnici značilnega doživetja. V Ljubljani je »novi razred« pripravljal proces proti ing. Nagodetu in njegovim prijateljem. Vse je potekalo točno po Stalinovih receptih. Kraigher, Ribičič in 'tovariši vendar niso mogli zaostajati v vnemi in gorečnosti pred Srbijo, Črno goro, Hrvatško im ostalimi komunističnimi pašaluki. Ljudstvo je stradalo, izropano do samih kosti, garalo je' in godrnjalo. Ustrahovanje je bilo edino sredstvo, ki naj bi po-, tolažilo strah komunističnih zajedavcev. Na Goriškem in Tržaškem se je kopica ljudi dvignila s protestom proti >komunistični laži, da so vsi Slovenci boljševiki. 'Povezava Nagodetovega procesa s smrtnim udarcem slovenskemu, demokratičnemu gibanju na Goriškem in Tržaškem naj, bi z enim izamahom pobila dve muhi: tisto v središču, slovenstva in ono v zamejstvu. V Nagodetov proces so vključili Tržačana, univ. prof. Borisa Furlana. V Trst 'pa, se je takrat vrnil pok. dr. I-van M. Cok. Kdo izmed starejših beguncev in pregnancev po prvi svetovni vojni ga ni poznal! Tisoči so našli z njegovo pomočjo kruh in delo v takratni Jugoslaviji. V srcih in spominu Tržačanov je dr. Cok pomenil utelešeno nasledstvo političnega društva »Edinost« na Tržaškem. Starejše politične osebnosti so bile že davno v grobu. Med drugo svetovno vojno dr. Cok morda ni bil na višku svojih sposobnosti; morda tudi ni bil .kos silam, ki so zajele iin obvladale ves tedanji svet in posebno še slovenski rod. 'Pa o tem na,j sodi zgodovina. Po povratku v svoje rodno mesto .je dr. Cok enkrat obiskal Ljubljano in Beograd — po čudežnem naključju brez sleherne škode ‘za .njegovo osebno varnost. Verjetno 'takrat njegova ura še ni prišla. Meseca maja 1947 pa, se je v Ljubljani nenadoma pokazala »potreba« po dr. Čokovih sposobnostih. Nekdanji prijatelj dr. Cuka ga, je zato nekega majniškega, dne v imenu Kraigherja povabil v Ljubljano na, važen razgovor. Kljub temu, da Slavku Uršiču nekam v neznano Dragi' Slavko! Deset let je, odkar so Te iztrgali iz naše srede 30. avgusta 1947, štiri mesece po izidu prve številke »Demokracije«, kateri sta bila s pokojnim Poldetom Kem-perlom prva, turednika, so te »neznani« storilci s ponarejenim pismom speljali v noč, iz katere se nisi več vrnil. Na povratku iz sosednje vasi v rodni Kobarid, kjer si po dolgih letih pregnanstva v predvojni Jugoslaviji zopet živel v krogu svojih dragih, so Te prestregli in odpeljali. Kam? Za Teboj se je izgubila vsaka sled. Si živ, si mrtev? Niti tega ne vemo ne mi, Tvoji stari politični prijatelji in sodelavci ne Tvoji domači. V teh dolgih desetih letih, ki so pretekla, so nas dosegle razne vesti. Lahko si misliš, da smo vsaki posvetili veliko pozornost, toda gotovega odgovora na zastavljeni vprašanji rum ni dala nobena. Tako Ti danes, ob desetletnici, pišemo to pismo, ne da bi vedeli od kod Tvoj duh spremlja naše delo. Se to Ti moramo povedati, da smo tiste, ki so bili s svojo gonjo proti »Demokraciji« moralni krivci, če že ne materialni organizatorji zločina, ki je bil izvršen nad Teboj, ponovno vprašali za Tvojo usodo. Te zanima, kaj so nam rekli? »Neznani« storilci so tudi zanje še vedno »neznani«. Tako pn-avijo. Kakor da bi sosednja Jugoslavija ne bila organizirana država in 'mela policije, ki vtika svoj nos v vsako malenkost vse temeljiteje kat policije drugje! So pač zelo pristranske te »ljudske demokracije«. Preganjajo samo svoje 'nasprotnike, za obrambo in o-hranitev svojih režimov pa dopuščajo vse, tudi zločine proti osnovnim človečanskim pravicam, r katere se prav zato tako rade sklicujejo, ker jih same ne priznavajo in ne izvajajo. Sicer si pa te baklonosce mraka in ne luči tudi Ti Slavko dobro poznal in Te njihovo zadržanje ne preseneča. Bolj Te bo pa najbrž pretreslo, če Ti povemo, kaj nam pravijooziroma so nam rekli razni sopotniki, za katere niti Ti takrat še nisi izgubil vsega upanja. Ne boš verjel — po-milovalno se nam smehljajo, ko Te ne maramo pozabiti. Zanje je vse to preteklost, kar je bilo, je bilo. Nevajeni, da bi ponosno hodili svoja pota, ne morejo razumeti, da so na svetu ljudje, ki so pripravljeni tvegati in žrtvovati za svoje prepričanje vse. Poleg tega jih peče, da se od časa do časa še vedno pojavlja Tvor je ime, katerega so ob pojavu »Demokracije« tudi oni pomagali postaviti na črno listo. Tako si, dragi Slavko, enim in drugim neprijeten. Oboji bi radi izbrisali Tvoj spomin, tako kot pač vsakdo skuša izbrisati pričo greha, ki mu teži dušo in ugled. Zato menijo, naj bi temu zločinu ne iskali več storilca, ne zahtevali, da mora biti krivec najden in kaznovan, A mi tega ne moremo storiti. Saj bi s tem zanikali sveta načela pravice. Med nami in vsemi, ki zagovarjajo drugačno mnenje, boš, poleg mnogih drugih žrtev, vedno stal tudi Ti. Tudi danes, ob desetletnici Tvoje u-grabitve, ponovno terjamo pojasnilo glede Tvoje usode, ponovno obsojamo vse, ki so tvarno ali z besedami prispevcili k Tvoji nesrečm Na svetlem obzorju, proti kaiteremu stremimo, pr se kot vodnik in zgled vedno bolj obžarjen dviga Tvoj lik. Leta mu leska ne jemljejo, temveč ga še povečujejo. In v brk vsem tistim, ki so si utvarjali, da bodo s Tvojo ugrabitvijo uničili Tvoje delo in načrte, ga po svojih močeh nadaljujemo in ga bomo nadaljevali. »Diktatura v demokratičnem oblačilu je lahko samo karikatura, ki sliči brezumnežu v prisilnem jopiču<( Slavko Uršič ga je njegov resnični prijatelj svaril, naj ne naseda spolzkim vabilom, je okleval. Sele moja informacija, ki se je kasneje izkazala za točno, ga je na srečo odvrnila od nameravanega potovanja. Komaj dobrih sedem tednov po odklonitvi Kraigher!eve,ga povabila s posredovanjem tržaške,,ga .»osebja« je ameriška vojaška policija ujela na meji titovskega .likvidatorja,, ki je nosil pri sebi seanam šest oseb za ugrabitev. Na prvem mestu je bil dr. Ivan M. Cok, za. njim ostala peterica, med njimi prof. Baraga in dr. Ba-no. Policija je vsem ogrožencem ponudila osebno policijsko zaščito. Tako sta v pisarni dr. Coka in v pisarni prof. Barage 'Stalno stražila po dva »Čerina«. Čez nekaj tednov po .tem dogodku je pričel v Ljubljani proces proti ing. Nagodetu, dr. Borisu Furlanu in ostalim. Med procesom je državni tožilec v obremenitev obtožencev navajal tudi dr. Coka in še kakega izbranca :na seznamu nameravanih ugrabljenj. Kmalu po .zaključku tega. procesa pred desetimi leti so ugrabili prvega urednika »Demokracije«, Slavka Uršiča. Dr. Ivan M. Cok in večina od šesterice na likvidacijskem seznamu je zapustila Trst. Dr. Ivan M. Cok je kmalu zatem izdihnil v 'New Yorku, verjetno prav zaradi živčnosti, ki je oslabila njegovo srce. Tako so krvniki vsaj v enem primeru dosegli svoj likvidacijski cilj. Kje so danes ostali zapisanci, ne vem. Prav tako tudi ne vem, ali je tržaško '»osebje« še vedno o-■sebje in ali ni nekdanji Čokov prijatelj končno le postal oseba. To pa niti ni tako važno... M. K. Stran 4. DEMOKRACIJA Leto XI, - Štev. 3S Počitnice usihajo Šolske vesti 'Polagoma se počitnice spet približujejo koncu. Popravni in sprejemni izpiti so pred vratmi. •Olekaj skrbi bo odloženih, drugje še težje bodo nastopile: preudarki, kam, stroški za učila, oblačila, o-ibuitev, skrbi z .učenjem, včasih tudi še skrbi za zdravje. Spričo vsega tega morda ne bo odveč, da si prikličemo v spomin nekaj koristnih .napotkov. V mnogih hišah, povzroča največ križev in (težav učenje. Večkrat, celo vse preveč pogosto se tako učenje kot vzgajanje pretvarja za otroka in za vzgojitelja v pravi živčni krč. Pritožbe nad današnjo mladino, zagrenjenosti staršev in učiteljev, vse to so vsakdanje žive priče, da vzgajanje in šolanje ne prinaša veselja. .In vendar bi se nam v premnogih primerih z nekaj dobre volje in vztrajnosti gotovo posrečilo, da v otroku vzbudimo ljubezen do šole. Poskusimo morda, enkrat z naslednjimi recepti: 1) Ne zahtevajmo od otroka prevelikih naporov! Ne1 .zahtevajmo več, kot pa v tem času dovoljuje otrokov razvoj. Ob vsekakor hvalevredni ‘zamisli: .»mojemu otroku naj bo nekoč bolje kot je meni«, ne smemo pozabiti, da po tem cilju ne smemo težiti na račun sedanjosti, ki o-trok-u ne- privošči nobenega razvedrila. 2) Učitelj je sodelavec pri vizgoji našega, otroka, in ne konkurent! Učitelj želi isto kot 'mi / le najboljše našemu otroku. Poskušajmo za.to vzdrževati z njim stalne stike. Taki razgovori so koristnejši še -predno .nastopijo težave, in uspeh otroka .gotovo ne bo izostal. 3) Izogibajmo se razprav o šibkostih šole ali učiteljstva; pričkam ja o šoli ne spadajo ” otroško družbo, kajti nezaupanje proti vzgojiteljem (proti staršem in učiteljem) se le prerado vtihotaplja v otroška srca. Vzgojne šibkosti in pomanjkljivosti je itreba- razpravljati med .starši in učitelji. 4) Posebno starši ponavljavcev se ne smejo nasproti šoli obnašati meigativ.no. Ce 'je šola učenca ob koncu leta. odklonila, ni tega storila ,iz muhavosti, pač pa. samo v korist učenca samega in njegovega razvoja.. Kdor v nižjih razredih zaostaja, še ni pač dozorel. Ce že mora priti do zaostankov, ponavljanj, potem je to neprimerno koristnejše v mižjih kat višjih razredih. 5) Veselo zdrvijo abecedarji v šolo. Polni so poguma in pohlepa, po znanju. Na žalosit pa imamo vsako leto tudi še drugačne šolarje: 'bojazljive, sramežljive in -upornike. Za te je mirno sedenje dolgočasno, učenje jim je naporno; igranje je bilo lepše, zabavmiejše. Z lepo, bodrilno besedo na štiri oči bomo verjetno precej dosegli. Ce kljub vsem naporom ni volje do šoile, počakajmo še eno leto — in se o tem pomenimo % učiteljem. 6) Ne pozabimo! Vaš otrok ni . . . ali Smrt pomembnega pesnika V Gorici je umrl tržaški pesnik Ura-toerto Saba. Prepeljali so ga v njegovo rojstno mesto, kjer so mu priredili veličasten pogreb na občinske stroške. Pogreba so se udeležili predstavniki oblasti ter najvidnejše osebnosti tržaškega kulturnega življenja. Sožalno brzojavko je poslal tudi sam predsednik republike. Pokojnega tržaškega pesnika prištevajo med enega najpomembnejših sodobnih italijanskih pesnikov. Plagiati in argumenti V fickarski rubriki in že v posebnem pismu je Ficko v nedeljo napisal, da »Demokracija« ni hotela »po Vedat, kako ji je pisal Janezek Zgunov zastran 'tistega .Smamiškega oddiha’. Je rekel, da je na-praula Plagiat in da je Prepisano ses še-lecj&ne inda ni ima Argo Memito,« Samo nekaj vprašanj. Ali je ali ni meja pri iSežar.i in drugod med komunizmom in svobodnim svetom že od svojega obstoja dalje popoln plagiat Stalinove železne zavese z vernim posnetkom meje med Vizhodno in Zahodno Nemčijo? Ali ne 'bežijo na vseh teh mejah množice »zadovoljnih« kmetov U* delavcev, med njimi povečini mladi ljudje, ki so zrasli v komunističnem raju, v smeri vzhod - .zahod? Ali regljajo ali molčijo strojnice in brzostrelke tam — in po plagiatu Stalinovih ubijalskih zamisli — tu, in to po iU vih •telesih lastne krvi? Ali ni Titova Jugoslavija v vsem popolni, resnični plan-■giat iboljševiške strahovlade? Ali je ali til Tito popolni, resnični plagiat bolj-ieviške strahovlade? Ali je ali ini UDBA popolni plagiat NiKVD? Ali so ali niso procesi pred »ljiudskimi sodišči« plagiati Stalinove zločinske pokvarjenosti? Ali je bila ali ni bila ugrabitev Slavka Uršiča popoln plagiat boljševiške aziatske prakse? Ali je ali ni izginil Ferdo Kalin točno po vzgledih .boljše v iških lovcev na človeka? Ali je ali ni Ficko prav od partijskih zaslužkarjev Izouzal lažnivo sodbo, da so .bežali in dan in noč bežijo i.z Titove J,u-'goslavije samo taki, iki imajo zločine na vesti? Ali je ali .rai Ficko kar dvakrat trdil, da' so ljudje okrog »Demokracije« bežali iz Nemci,; vendar ne .bo trdil, da. je to njegova lastna iznajdba. Ce bi namreč bila, bi moral — kot človek, ki pozna zakone in pravic® - v dokaz svojih trditev z imeni na de,n, ko smo ga v to pozvali, !P® ee je poslužil plagiata komunističnih .izgovorov, ki so tako priljubljeni pri vsaj ne bi smel biti vzorni otrok. Vzornim šolarjem je ponavadi vse lažje, oni ibi morali biti neprestano pametnejši1, še pridmejši, še snažnejši, še boljši še... Pravtako kakor .ne moremo izsiliti življenjske zrelosti, pravtako moramo ostati pri otroku potrpežljivejši, počakati moramo, da; dozori. Vsak pritisk je odjeda-nje veselja in prinaša ponavadi s seboj le šolske in vzgojne težave. Jama v Briščkih Znamenita jama v Briščkih, ki je po mnenju strokovnjakov druga za Postojnsko jamo, je preteklo nedeljo doživela pomembno s popolnitev. Jamo so opremi- li z izdatno električno razsvetljavo. Dogodek je privabil .v Briščke številne tržaške izletnike, ki so si šele sedaj lahko ogledali veličastno jamo, ki bi — kakor pravijo — lahko spravila pod' svoje okrilje katedralo sv. Petra v Rimu, Jama je v resnici ogromna in impozantna., vendar je vsaka primerjava s Postojnsko jamo neresna. Delali pa bi ji krivico, če bi jo zaradi primerjave podcenjevali. Jama v Briščkih je ena izmed redkih kraških posebnosti in vredna obiska. Tisti, ki skrbijo za tujski promet v mašem mestu, 'bi .tujcem gotovo pripravili prijetno presenečenje, če bi v programe obiskov tržaških zanimivosti vključili itur di obiske jame v Briščkih. Gotovo so nam še v živem spominu žitne letine v Titovi Jugoslaviji pred nekaj leti. Krivdo na pomanjkanju kruha so enkrat naprtili poplavam, drugič suši, tretjič »kulakom«. Vedno so nekje našli grešnega kozla, ki je bil kriv, da je predvojna Jugoslavija 'izvažala ogromne količine pšenice, koruze in svinjske masti; isti ali vsaj podoben kozel pa je bil ■tudi kriv, da se preživlja Titova Jugoslavija že vrsto let od krušnih in maščobnih miloščin kapitalističnega svete. V glavnem z ameriško pomočjo. Letos pa so se muhavosti matere narave nasmehljale enkrat v prid Titovi Jugoslaviji. »Pr. dn.« je priobčil vest iz Beograda, po kateri je tajnik (minister) za kmetijstvo in gozdarstvo izjavil, da. 'bo pridelek žitaric letos naravnost rekorden. Mati narava ni torej letos Ti,tu postregla niiti s sušo, niti s poplavami; dala je od sebe vse, kar ie zmogla oziroma kar so za jugoslovanske želodce predpisali komunistični poljedelski veleumi. In vendar bo morala Titova Jugoslavija. kljub rekordnli 'žetvi, uMoa&ti nič manj kot en milijon ton pšenice, za kar 'bo plačala 60 milijard din. Kdo je letos kriv iza tak nezaslišani žitni primanjkljaj v državi, ki je še vedno pretežno poljedelska država? Odgovor na to vprašanje mii težak. Najdemo ga v Djilasovi knjigi »Novi razred«. Ali nam ne bi poljedelski skrokov-njaki pri »Pr. dn.«, ki nas vsako nedeljo poučujejo — po naukih -»kulakov« in ne kolhozmikov —, pojasnili ta .začarani krog in postregli matični državi s svojimi — vsekakor koristnimi — nasveti? Saj je dejal eden izmed »reakcionarnih« strokovnjakov prav v »Pr. dn.«, da »z um- »Deliu«. Ce tega v bodoče ne stori, bo sam potrdil, čigava je njegova hrbtenica im čigave so fickarske misli. (Pa kaj bi nadaljevali, ali. ni sam Fieko s svojo '»hrbtenico« in svojo »izvirnostjo« plagiat prilagodljivosti po obrazcu upogni s-e ali pa. se 'boš zlomil, ki so ga ,bolj-ševiki presadili na slovenska tla? Od kdaj pa je 'Ficko komunist ali vsaj koristno budalo? Ali ni vsaka, beseda. Fleka, poklicnega zagovornika praktičnega komunizma, en sam plagiat te gnezda »novega razreda«? In argumenti? Na žalost jih imajo slovenski demokrati na pretek. Fickovi gospodarji pa krmijo svobodni svet po tekočem traku z njimi skozi 24 ur na dan. Ce pa so Ficku naši argumenti nezadostni za njegovo vest, inaj si naroči knjigo Milovana Djilasa. »THE 'N®W OLA1SS« v založbi Frederick A. Praeger, 160 East 52nd Street, New York 22, N. Y. U.SiA., saj bo verjetno dobil dovoljenje, da jo prebere. V njej bo našel svoje gospodarje kot čisti posnetek stali novskega aziatskega oblikovanja komunistične družbe. Bežijo dan in noč.~ Po uradnih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je samo v preteklem julijiu pribežalo iz Titove Jugoslavije v Avstrijo 2600 beguncev. Lansko leto v istem času jih je bilo 500. Nadalje navaja poročilo, da je bilo od vseh pribežni-kov 70 odstotkov mladih ljudi, starih od 20 do 30 leit. Manj- kot 20 let starih je bilo 20 odstotkov. -Dve polni tretjini vseh 'beguncev so industrijski delavci. V Avstriji oblasti zavračajo samo mladostnike in kriminalce, vse ostale zaslišujejo člani komisariata za begunce. Avstrijski notranji minister Helmer je v zvezi z begunskim vprašanjem izjavil: »Vsem tistim, ki- jim komunistični .teroristični režim ograža življenje in osebno svobodo, ne bomo odrekli zatočišča!« Od 1. januarja do 1. avgusta je pribežalo iz Titove Jugoslavije v Avstrijo 7200 Jugoslovanov. Število pribežnikov pa narašča iz meseca v mesec. Pa se še najdejo med nami Slovenci, ki javno •— čeprav v tržaškem narečju — še danes s stalinskim cinizmom pišejo, de so begunci sami zločinci. Titova Jugoslavija je potemtakem res vzorni vzgojni raj... Kardeljeve strelske vrline Iz Beograda poročajo, da se je jugoslovanski podpredsednik Edvard Kardelj pri podvodnem ribarjenju v letnem bivališču '»novega razreda« na Brionih obstrelil s harpuno v roko. Poročilo pravi, da se je kljub velikim bolečinam z nadčloveškimi napori izvlekel na površino in v .čoln. V 'bolnišnici v Pulju so mu operativno izvlekli harpuno. nim in naprednim gospodarjenjem tudi krašk-a zemlja nikoli ne odreče.« Ce torej odreka jugoslovanska zemlja, ki je za debeli razred pred kraško, potem to pomeni, da v Titovi Jugoslaviji ni niti umnega niti naprednega gospodarstva.. Tega pa komunistični reSnicoljubneži ne bodo nikoli priznali. „Aziatska“ influenca Svečano smo že ohširneje poročali o nalezljivi Influenci, ki se je najprej pojavila v S ing a pur u in se a bliskovito naglico razširila po vsej azijski celini. Pred kratkim so -prva obolenja na 'tej 'bolezni zaznamovali v Neaplju, nato v Rimu in končno tudi v Furlaniji. Zadnje vesti pripovedujejo, da je v Gorici obolelo že kakih 40 oseb. iv glavnem so menda na bolezni zboleli karabinjerji. J3olezen maj bi prinesel s seboj vojak, ki je prispel v Gorico iz Neaplja.. V Trstu do danes še- niso uradno 'Ugotovili nobenega primera obolelosti, čeprav govorijo, da ,je .tudi naše mesto- že okuženo. Oblasti so v našem mestu pod-vzele že razne zaščitne- ukrepe, zato smemo upati, da ne -pride do množičnih obolenj. Oblasti pozivajo prebivalstvo, naj vsak primer — -tudi če gre samo za domnevo — takoj javijo Pokrajinskemu zdravstvenemu uradu (Ufficio sanitario provineiale). Združenje zdravnikov je prav tako prejelo poziv, da njegovi člani (zdravniki) takoj javijo oblastem vsak pojav obolenja. .Zdravniški strokovnjaki so mnenja, da iso koristna vsa zdravila proti povečani .telesni temperaturi. Učinkovito je pra.v 'tako zauživa.nje vitaminov, posebno vitamina C in P E . V glavnem zatrjujejo vsa poročila in okuženih krajev, da je potek obolenja -lažjega značaja; priporočamo pa našim čitateljem, da so oprezni in da se ob vsakem pojavu povečane telesne ‘temperature posvetujejo z zdravnikom. Bolezen — tako zatrjujejo zdravniki — Je lahko nevarna, če se loti oslabelega organizma. ■Zato bodimo skrbni in oprezni zlesti pri betežnih svojcih! Ce bomo odločno zatirali bolezen., bomo premagali tudi strah! Mavhinjske tegobe Iz naše vasi nimamo nobenih veselih novic. Letina bo ena najslabših kar jih pozna današnji rod. Medtem ko so Kraševci po drugih vaseh nakoslll še precej krme, smo pri nas spravili pod streho le zelo malo sena. Ce ne bo izdatnega dežja, tudi otave- ne bo nobene. Na pašo eahaja živina 'bolj 'zaredi sprehajanja kot pa krme. Pri tej priložnosti bi radi opozorili občino, naj ob cesti postavi table ss napisi, da je vožnja motornim vozilom omejena na 30 km na uro. To je namreč nu jno potrebno, ker je v vasi mnogo živine, ki odhaja in prihaja po cesti na pašo in s paše. Ce pridrvi nenadoma avtomobil ali motorno kolo z neomejeno hit met jo, lahko pride do velikih nesreč. Kdo ibo od- Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim 'učnim jezikom v Trstu ('Rojan, ul. Montorsino MU) obvešča prizadete starše, da. se 'bo vršilo vpisovanje za 1., 2. in 3. razred za šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra 1.1. vsak delovnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarjamo učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom. v jesenskem roku, da se prično nižji in razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra 't. 1. ob 8.30. Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta. ca vpogled na -razglasni deski šole. * * * Ravnateljstvo Drž. nižje Trgovske strokovne šole s slovenskim .učnim jezikom v Trstu — Piazzaile- Gioberti 4 — sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1957-58 -prične 2. septembra t. L in traja do vključno 25. septembra. Tajništvo je 'odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez 1. in 2. razred ter nižji tečajni izpiti pričnejo 9. septembra t. I. po razporedu, ki ie objavljen na o-glasni deski zavoda. * * * Ravnateljstvo Drž. trgovske akademije ■s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za. šolsko leto 1957-58 -bodo govoren? Vozač gotovo ne, ker iga nihče ni opozoril na nevarnost. .Zaščitniki reda in varnosti pravijo, da bi morali imeti za vsake -tri re-ps po enega pastirja. Ne vedo kateri zakon to predpisuje, na vsak način bi taka zahteva zatrla živinorejo. 'Tudi dr.ugih pridelkov letos ne .bo. Krompirja so mnogi pridelali manj- kakor so 'ga posadili. Podobno je s fižolom in nič 'boljše ne kaže ajda, če ne bo dežja. O vinski -letini pa sploh niti ne govorimo. Ce še omenimo, da smo pri nas .letos tudi .brez sadja, smo povedali vse o letošnji letini. t Pesnih Zdravbo Ocvirk Popolnoma nepričaikovano je vso slovensko tržaško javnost pretekli ponedeljek pretresla vest •» nenadni smrti slovenskega pesnika Zdravka Ocvirka. Zdravko Ocvirk je bil človek in u-metnik. Niso ga zajele revoluciosnaime skomine, kot toliko drugih, čeprav je »novi razreda, ki se je polastil vsega slovenskega življenja, postavljal kulturnike na visoko pridobitno raven iz čisto propagandnih potreb. Svojega talenta ni nosil na dražbo, svojih duhovnih sposobnosti in kvalitet ni prodajal nikomur. Tudi on je po vojni izbral svobodo kot čist in nepodkupljiv slovemki kulturni delavec. Zdravko Ocvirk se je rodil na naši zeml}i, v Krminu, leta 1908. Ze kot mlad deček je moral prvič v begunstvo na Štajersko. Tam je tudi maturiral na salezijanski gimnaziji na Rodni. Ze kot gimnazijec je pričel pesniko-vati. Kasneje je svoje stvaritve objavljal v številnih predvojnih slovenskih literarnih revijah. Mnogo je prevajal tudi iz tuje književnosti. V našem mestu je deloval na Tržaškem radiu. Pogreb slovenskega pesnika Zdravka Ocvirka je bil v sredo 28. t. m. Vsa slovenska javnost ga bo ohranila v trajnem spominu. Naj mirno počiva v domači zemlji! t FRANC ŽIVEC Predpretekli torek smo se v Zgoniku poslednjič poslovili od priljubljenega dolgoletnega cerkovnika Franca Živca. U-mrl je star 77 let v nedeljo 18. avgusta, potem ko je neozdravljiva 'bolezen pred dobrima dvema mesecema njegovo sicer krepko in zdravo telo 'priklenila na posteljo. Kljub temu, da je v svojem življenju mnogo pretrpel, bil .kot vojak na ruski-fronti, dočakal za slovenstvo težke čase in končno smrt sedmih od svojih desetih otrok, je še v pozni starosti ohranil ve* dixj lice in nasmejan obraz. Z vso svojo mehko dušo je ljubil ’e,po slovensko pesem in bil dolgo vrsto let tudi vnet cerkveni pevec. Preminul je mirno in vdan v božjo voljo kot človek, ki se zaveda, da je v vsakem oziru izpolnil svojo življenjsko dolžnost in ki odhaja po zasluženo plačilo. Pogreb, katerega se je udeležilo mnogo vaščanov, je bil opravljen s peto sv. mašo -zadušjiico, med katero je č. g. župnik spregovoril nekaj besed o pokojnikovem življenju, nakar je sprevod krenil na domače pokopališče. Med udeleženci smo opazili tudi gg. J. Tei-čona in A. Per-tota kot zastopnika SDZ iz Nabrežine. (Naj mu 'bo Bog mil sodnik, preostalim sorodnikom pa naše občuteno sožalje. začela 2. septembra an se .bodo zaključila 25. septembra 1957. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci- v .tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Prednostne lestvice Šolsko skrbništvo a? Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli. v ulici Scuole Nuove, 12-*I. in na didaktičnih ravnateljstvih prednostna lestvica •za poverjena in nadomestna mesta na c-snovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-58. Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. ure od 31. avgusta do-vključno 9. septembra 1.1. Italijanske dobave Jugoslaviji Kakor poroča aAnsa«, so se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za dobavo prometnih vozil ugodno zaključila. 'Italija bo dobavila 116 vozil »O,M«, 104 »Alfa Romeo« in 97 vozil za mestni promet, ki jih bo dobavila tovarna »Fiat«. Znana .tovarna »Adige« 'bo dobavila 80 priprežnih vozil. Stroški za v,sa ta vozila so preračunani ma 3,850.000 dolarjev. Končno se je dež usmilil Rrasa Po našem Krasu je .zavladala huda suša, ki je pretila, da pokonča še tiste o-stanke pridelka, ki so ostali zmrzalu meseca maja. Travniki in pašniki so ostali, sežgani od vročine in o otavi ni bilo ne duha ne sluha. Tudi paše nikjer nobene. Končno pa je v torek in sredo padlo precej dežja, in če se ozračje me bo prekomerno shladilo, si -bo tra.va opomogla in .tudi ajda bo storila svoje. V Slivnem so nam ob najh-ujšec®? nalivu1 rekli, da pada zlato. Vsaj nekaj ob letošnjih neprestanih vremenskih nezgodah. »Sedaj ali niboli vel!" (Nadaljevanje .s 1. strani) pokazala sled v smeri proti S vin emu in Tolminu. Jutri bo preteklo desetletje od onega za slovensko narodno in demokratično stvar črnega dne. O Slavku Uršiču ni bilo več ne duha ne sluha. Tako je bil zahrbtno ugrabljen mož-značaj na začetku poti, ki vodi slovenski narod preko krvave Kalvarije do vstajenja in odrešenja. »Demokracija« je 5. sept. 1947 med drugim napisala p svojem uvodniku: » Ugrabili so Andreja (Slavka) Uršiča,, soustanovitelja in urednika.* »Demokracije:«, moža kremenitega značaja, neizprosnega borca za demokratične ideale svobode in človeškega dostojanstva, ki se je vedno boril za pravico in boljšo bodočnost slovenskega natroda in proti njegovim zmotam in zablodam, ki so plod brezvestne komunistične propagande. Andrej Slavko Uršič je iz naroda, izšel in je zanj živel, skromen in preprost sin naših gora, ki ni poznal mr in je in sovraštva. Nam so ugrabili sotrudnika posebnih sposobnosti, človeštvu pa glasnika resnice in pravice. « Danes, po desetih letih našega boja za vzore in načela svobode in demokracije, smo priča, kaUzo se j začela: komunistična stavba rušiti; kako marksistične - le-nistične teorije obsojajo sami komunisti kot utvaro. Danes, po desetih letih od u-grabitve Slaivka Uršiča, je Milovan Dji-las, ki je ta komunizma zrastel in postal najmodrejša glav a v titovskem komunizmu mogočen in slaven, spožruil ma ruskih in jugoslovanskih neuspelih poskusih težko zmoto komunistične doktrine. Ta mož, bivši ortodoksni komunist in ne kak plačanec, ki bi se za mesečine stotisočake zapisal komunizmu, potem ko je zatajil svOjo preteklost, se je odpovedal oblasti, razkošju, vilam, limuzinam in oboievar-nju zato, da služi resnici in svojemu boljšemu prepričanju in spoznanju. On je v svoji najnovejši knjigi »Novi razred* napisal: Komunistična oblast je postala jarem, pod katerim se cedita kri in Znoj delovnih množic. V teh težkih besedah je dokaz, da je borba za vzore, Za katere so ugrabili Slavka Uršiča in za katere se mi borimo,, borba za pravično in sveto stvar. Dr. JOSIP AONELETTO PODPIRAJTE SP P DAROVI: Za SDD so darovali: dnuižina Trampuž L 500; starši za prijetno letovanje njihovega otroka v Devinu L 500. — Prav prisrčna hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Pr. FRANJO PELAK v strada di Fiume 20-in sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797 SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V TRSTU priredi V NEDELJO, 1. SEPTEMBRA OB 16.30 NA OPČINAH X. Jesensko slatvje Prireditev bo na nekdanjem tramvajskem vrtu na vogalu Narodne in Proseške ceste. Nastopajo: pevski zbor »A. Tanče« iz Nabrežine, godba iz Nabrežine. Pevski zbor iz 'Pevme pri Gorici. Na harmoniko bo igral Mario Sancin. Po sporedu prosta zabava s plesom. — Za pije.čo in jedačo bo dobro preskrbljeno! Pridite in zabavali se boste! ifflladinski literarni natečaj 'SLOVEN!SKA PROSVETNA MATIOA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši, prispevki >bodo objavljeni .v božični številki. »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva. nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru. Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, ul. iS. Anastasio 1-c - Trst. Slov. prosvetna Maitica - Trst TRŽAŠKI PREPIHI Kdo je krip, da ni hriiha o Tifooini?