BERITE NA 3. STRANI ! Imperializem na ledeni L«to lil. - Li. 15.—, 3ugolir 10.—, Din*.-. IW,h., Trst 15. januarja 1948 štev. ioo Po brezuspešiftih pogajanjih za guvernerja NIMITZOVI STRELCI in reorganizacija vojaške uprave SPOMINSKI DNEVI V JANOAMI 7. 1943. NemSki .napad na Pohorski bataljon, ki po junaški borbi pade do poslednjega moža. 7. 1943 Umrl v New-yorku slavni fizik Nikola Tesla. 10. 1883 Rojen ruski književnik Lev Tolstoj. 11. 1946 Proglašena ljudska republika Albanija. plošči r Pv neuspešnem zakljw Lu poga-/“"/ Jugos’Mvijo in H ali jo za i-menovanje iT^aškega guvernerja, .stojimo pred zelo verjetno , modnostjo, ita se bo sc dani c stanje v našem v-e ml ju. zavleklo za daljšo dobo. V lej perspektivi je poleg reorganizacije angloameričke vojaške uprave v nekako civilno vlado z odgovarjajo-limi ministrstvi, še cela vrsta do-godKov, med katerimi zavzemajo lave ameriškega admirala Nimitza in porajanje ameriških magiariSkih siri It cv v Sredozemlje šc posebno mestò. V kolikor namrci: Z c vsa angloa-IU er iška povojna politika od Nem-Hjc, reparacij, Francijo, Italije, Gretje pa do tržaškega vprašanja jasno ka-e, da Anglija in Amerika nUl za hip ne mislita na izpolnitev spreletih obveznosti J alle, Moskve in Potsdama m da sta torej odleđeni za vsako ceno izvesti svoj iniperiali-stikni natri osvajanja strateških baz v Evropi, v toliko ječanje angloame-riške mornarice v vodah Sredozemskega in Jadranskega morja ter pošiljanje velikih kontingentov ameriških mornariških v strelcev v Italijo in na ta pomorske enote samo Se enkrat potrjujejo namene, angloame-riškega imperializma. Admiral Ni-mitz j c namreč tokno in brez prikrivanja izjavil novinarjem ' v " San Frančišku: .«Pojačanja mornariških strelcev, Id so na poti v Sredozemlje, slačijo dopolnitvi posadk na naših bojnih enotah, katerih število je pa tajno. Hočemo in moramo drčah našo mornarico v Sredozemlju kar mogoče blizu vojnih pozorišč, ker je Sredozemlje za- nas Se posebno . vatna cona». V zvezi s Triaškim o-zemtjem pa ie admiral Ni mit z še med pogajanji med Italijo in Jugoslavijo za tržaškega guvernerja — kar nam ponovno potrjuje, da je Amerika Se vnaprej odločila odklonilno stališče De Gasparijeve vlade do sporazuma, izjavil, da je okrepitev angloameričkih pomorskih enot v Sredozemlju z mornariškimi strelci potrebna zato, da sc da močnejša opora 5000 ameriškim vojakom na Trlaškcm ozemlju, kr go baje v teč-'kem poloiajn. (Prav .s to izjavo pa je med drugim tudi najbolj zgovorno pojasnjen cilj lansiranja izmišljenih vesti s triaš ko -j ugoslovans k a meje, češ da so jugoslovanske ,leic Se večkrat poskušale vdreti na Tržaško ozemlje in da je le izredna hrabrost ameriških vojakov to preprečila). ■ Tako se torej angloamerički imperialisti pripravljajo na dolgotrajno zasedbo Tržaškega ozemlja. To 'pa pomeni, da sc sedanje stanje pri nas ne bo samo šc nadalje ohranilo temveč da se bo brezobzirnost tujega imperializma šc stopnjevala, talco v insceniranja in iskanju obmejnih incidentov z Jugoslavijo,' lansiranju izmišljenih ve stj in pojatenju ogabne gonje proti demokracijam sploh, kakor tudi v škodo normalizacije naših notranjih razmer in na škodo nadaljnje krepitve in utrjevanja naše demokratične fronte. %a tako pojačanje angloameriške-'ga imperialističnega pritiska so najznačilnejši openski dogodki in cela vrsta procesor, s katerimi skušajo, postavili na zatožno klop partizansko borbo demokratičnih množic in organizacije bivših partizanov proglasiti za ilegalne. Nič manj značilno pa tu v. tej zvezi ozadje reorganizacije vojaške uprave za cono zl Tržaškega ozemlja. Tu, jasno, ne gre satno 'za zunanjo spremembo administrativnega značaja, temveč za nekako razširitev uprave, 'v katero bi v bližnji prihodnosti pritegnili predstavnike ali samo .«-strokovnjake» določenih strank in gibanj. To bj naj ■ . '1: ■ To niso Nimitzovi strelci. To so le Hitlerjeve zveri, ki korakajo skozi berlinske ulice na rusko fronta. In vendar se ob njih Človek spomni na Nimitzove strelce bila na zunaj, za svetovno javnost nekaka normalizacija razmer brez guvernerja. V resnici bi pa to pomenilo nekaj popolnoma nasprotnega od resnične normalizacije. V ospredje stopa tako zopet vprašanje pravice udeležbe prt javni u-pravi Tržaškega ozemlja. Kol ja znano, so doslej vsi administrativni organi angloameričke vojaške uprave na Tržaškem ozemlju ; nepomembnimi .izjemami v rokah lokalnih kapitalističnih krogov, v rokah istih ljudi, kól so bili pod Italijo, o- . ziroma pod nemško okupacijo, to je v rokah vodstev raznih italijanskih na-cionaliovinisiiinih strank. To ni slučajno. Angloamerikanci so že od vsega početka . poskrbeli za lo, da so ti upravni organi v rokah kogar koli samo ne v rokah ljudstva, oziro-tpa predstavnikov ljudsko • demokratičnih organizacij, SIALI. KP. OF itd. in so temu dosledni ostali gluhih ušes na vse zahteve ljudstva po soudeležbi v javni upravi. Zvesti imperialističnemu načelu, da je treba ljudstvo čim bolj oddalji- li od uprave- rodijo predstavniki an-gloameriške vojaške uprave že. dalj ■časa pogajanja za vstop v tako reorganizirano civilno vlado samo s pred-stavrJki nacioml-šovinističnih italijanskih strank in strančic, (čeprav ni znanega še nič bolj konkretnega o izidu pogajanj, oziroma, katero stopnjo so .pogajanja dosegla, vendar je mogla vsa tržaška javnost zasledili s temi pogajanji vzporeden manever angloam e riških - imperialistov. Ta manever se odraža v čudovitem časovnem sovpadanju ustanovitve lako imenovane Slovenske demokratske stranice z izgledi neuspeha pri pogajanjih za izbiro drž-aškega giiver- i ~ r' ‘varijo Anelp-amerikan- ''*»■ Kaj je tretja sita? * Doživetja aretiranih partizanov Pred odpustitvami iz tovarne jute Naša kulturna lanca bi- Življenje novega Beograda ncria, Da ustvarijo Angloamerikanci videz, da so v njihovi «surogatni vladi» zastopani predstavniki j Italijanov i Slovencev in ker nikakor ne mislijo iz lastnega nagiba dopustiti k soupravi predstavnikov demokratične ljudske fronte Italijanov in Slovencev ter predstavnikov Osvobodilne fronte kot, njenega sestavnega dela, so pač ustanovili to novo slovensko stranko in postavili na njeno vodstvo nekaj lutk, ki niso nikoli ne v tradicionalni protifašistični borbi primorskega ljudstva, na v njegovi ncrodno-osvobodilni borbi, ne po njej predstavljali ničesar, hiti biti v teh borbah udeleženi, Fso gnilobo, ki jo zbira v sebi ta stranka, so pač poskusili pokrili z nekaj lutkami — tržaško tretjo šilo. (Beri članek o tretji sili na 2. strani). Iz te ... po imenu slovenske stranka ir: ostalih njej podobnih italijanskih šovinističnih strank, ki nikoli niso predstavljale in ne predstavljajo niti sedaj ljudskih množic, bodo lahko angloamerički imperialisti brez skrbi za varnost svojih imperialističnih interesov izbirali zaupna može za svojo zato nič manj vojaško upravo. Na tak način si nadejajo angloamerički imperialisti za daljšo dobo izriniti ljudska predstavništva od souprave in s plačanimi hlapci imperializma utrditi proti, ljudski režim, podoben italijanskemu in francoskemu. .J Take namere tujih impcrialislov na Tržaškem ozemlju niso seveda v hi‘- ' kaki zvezi z željo po izboljšanju na'-šega notranjega gospodarskega, soci j In c ga in poliličncga položaja, pa' pa so znanilci novih zaostritev med imperialistično tujo in domačo kliko ter med tržaškimi demokratičnimi množicami, predvsem delovnim in kmečkim ljudstvom. Trst bi namreč s svojo vključitvijo v Marshallov plan in s sabotiranjem n a jo'jih gospodarskih stikov s svojim zaledjem šc dalje ostal pozorište popolnega gospodarskega m ri vila in s... tem vedno večje brezposelnost; tržaškega življa. Trst bi tako še dalje in šc v povečanem obsegu postal točka koncentracija mednarodne reakcije, mostišče za imperialistične vojnohujskašhc izpade in provokacije in vohunski center angloanteri škili tajnih policij. Vse to pa po drugi strani nujno vodi h konsolidaciji demokratičnega gibanja v spoznanju, kakšne bi bile posledice popuščanja tujemu imperializmu. Bližnja bodočnost bo verjetno zahtevala ramo od. tržaških demokratičnih množic še več odločnosti v obrambi miru in demokracije kot doslej, prav tako kot so tako odločnost zahtevali podobni dogodki od demokratičnih množic Italije, Francije, Kitajske, Grčije in drugoo po svetu. enž-e. O politiki „antikomunizma^ NiCesar novega ni prav za previa tako imenovana politika antikomunizma. Novi so le, čeprav v bistvii vedno isti, krogi, ki se. je tako radi poslužujejo. Nepoznavalca bistva teh poli-ucmn 'krogov bi morda začudila ta neverjetna enotnost v »protikomunistični liniji«. Kdor pa ve, oziroma je na lastni koži spoznal, tako kot smo spoznali Slovenci in predvsem Primorci, da rned fašizmom, hitlerizmom, irumanizmom, imperializmom, klerikalizmom in hlapčevstvom tem izmom ni prav za-prav nobene razlike, ta si lahko brez vsakih težav razlaga doslednost v antikomunizmu. Politika antikomunizma je imela včasih drugačne praktične'oblike kot jih ima danes. Včasih, recimo v letih med prvo in drugo svetovno vojno, so -vladajoči mogotci v raznih evropskih državah,, ki so že začeli občutiti odločno stremljenje ljudskih množic k napredku, s pomočjo klera, kot posebno učinkovitega orodja med katoliškim prebivalstvom, slikali komunizem kot neko pošast, podobno hudiču, ki pušča za seboj kuge, ki nosi krivdo za požare, povodnji in podobno, v kraju M. S. ob madžarski meji se je na primer nekaj mesecev pred vojno med Nemčijo in Sovjetsko zvezo raz- nesla vest, da so Rusi v bližnjem gozdu spustili padalce. Brž so. se našli očividci, ki so na vsa usta in z izbuljenimi očmi začeli pripovedovati, da so tam in tam videli te ruske padalce, ki pa so prav gotovo komunisti, ker da imajo rdeče hlače, krive sablje, dolge brke in rdeče jezike. Kmalu so se seveda po zaslugi molitev in prizadevanj slovenske sicer, toda madžarsko navdahnjene duhovščine, komunistične posasti' umanniie neznano kam in pobožno ljudstvo se je oddahnilo... Tako smešno slikanje »komunistične nevarnosti« seveda ni moglo roditi zaželenih uspehov in kar hišo dosegli vladajoči režimi raz cerkvenih prižnic,. so poskušali z. zakoni.. Čuvarji javnega reda, žandarji in režimske policije buržujskih klik, so začeli preganjati- one uporniške brezbožnike, ki niso niti -hoteli niti mogli verjeti v »komunistično nevarnost«. Ustanovili so zloglasne ječe, v katere pa niso spravljali kriminalcev, temveč so vanje zapirali one ljudi, ki jim je spoznanje, da je njih duhovne in socialne bede kriva vladajoča protiljudska klika in da ni izhoda iz takega položaja, dokler sede ljudstvu in narodom na tilnikih izkoriščevalci, narekovalo, da v svoji okolici, med svojimi sotrpini pomagajo dvigati . spoznanje, jim pomagajo iz nepoučenosti in jim na- kazujejo pot nujne borbe za izboljšanje njih položaja. In ljude so videli dan za dnem, kako romajo za zidove zloglasnih ječ najpoStenejši ljudje, intelektualci, delavci, očetje nedoraslih otrok, mlade matere, obtoženi zločina proti veri in državi — obtoženi komunizma. Taka je bila protikomunistična politika v predvojne Jugoslaviji pod vsemi režimi, enimi bolj, drugimi manj divje izvajana. Enaka je bila ta politika v driigm e Tropskih državah, kajti vse vladajoče protiljudske klike, pa bodisi v Italiji, Nemčiji, Franciji ali Angliji je čedalje bolj zajemal strah pred prebujajočo se samozavestjo tlačenih ljudskih množic. Leta vojne pa so pokazala, do kakili višin so znali največji reakcionarji te velike zgodovinske dobe izdelati svojo politiko protikomunizma. Hitler je začel svoj vojni pohod proti Sovjetski zvezi, edini evropski državi, kjer je ljudstvo odstranilo gnilo buržujsko oblast in vzpostavilo svojo — s pozivom vsemu svetu na vojno proti komunizmu, za obrambo evropske katoliške civilizacije. Goebbels je v istem hipu, ko so nacistične horde požigale poljske in ukrajinske vasi in mesta, pobijale na stotisoče ljudi nižje rase, rohnel o nevarnosti komunizma za človeštvo in obljubljal po zmagi svobodo vsem krvnikom, ki bodo zverskemu nacizmu pomagali zmagovati. In našli So se krokarji in hijene, ki^o upal! na pojedino in skupno z Goebbelsòm so kričali o nevarnosti komunizma. Junaški odpor sovjetskih ljudi barbarskim hitlerjevskim hordam, ki so V imenu protikomunizma, uničevale vse, kar jim je prišlo pod roke, je dvignil osvobodilna gibanja skoraj v vseh zasužnjenih državah. PojavjU scar se partizani — borci za narodno if- t socialno osvobodilev. Na čigavo pobu- ^ do so ti najboljši sinovi narodov — najboljši sinovi slovenskega naroda nastopili strašni krvavi osvobodilni boj? Mogoče je osvoboditev izpod nacističnega jarma zanimala »nacionalne« režime od liberalnih do klerikalnih? So mar stopili stari buržujski oblastniki na čelo protifašističnega odpora? Sr je mar cerkev in cerkvena hierarhija zavzela za trpeča Ijudstya po fašističnih ječali in pod fašističnimi kmtta-mi? Ne! Vsa naša slovenska protikomunistična koalicija od dvora do cerkve se je vdinjala okupatorju in mu pomagala uničevati lastno ljudstvo, boreče se za svojo svobodo! Skupno z Goebbelsom je začela v imenu protikomunistične borbe organizirati belogardistične, četniške in ustaške bande in v njih vrstah so si celo ljudje v duhovniških oblačilih škropili roke s krvjo umorjenih partizanskih borcev. (Nadaljevanje na i. sirani.) t PO ŠIROKEM SVETU KRONIKA * PRIHOD AMERIŠKIH STREL-CEV v italijanska pristanišča je Italijanski vladi »sama po sebi razumljiva stvar». Zato ni čudno, če se vlada upira sporazumu z Jugoslavijo glede imenovanja guvernerja, saj bi to pospešilo odhod zavezniških čet. * GRŠKI MONARHOFASISTI bodo prejeli od Velike Britanije 4# tisoč pušk in strojnic, gorsko topništvo pa jim bo nudita »ameriška pomoči, Kljub temu demokratična vojska uspešno nadaljuje z otenzivami in še vedno obkoljuje mesto Konico. * ANGLEŠKA VLADA proučuje vprašanje povečanja britanskih zasedbenih čet v Grčiji, medtem ko v krogih komisije OZN za Balkan govorijo o ustanovitvi mednarodnih čet za nadzorstvo severno-grških mej. ^ O EGPTSKA VLADA je ponovno zahtevala umik angleških čet iz področja Sueza. ■v IRAK pa noče obnoviti pogodbe o angleških oporiščih, če Anglija ne pomaga z orožjem Arabcem v njihovi »sveti vojni« v Palestini. To je težka preizkušnja za angleške načrte, ki bi hoteli zaščititi petrolejske interese in hkrati krotiti arabski nacionalizem. * ITALIJANSKA TRETJA SILA se je rodila pod imenom Narodnega bloka, ki mu načeljuje Nitti. Je pa tako neznatna, da jo imenujejo »blochetio«. Posebno še zato, ker ji konkurira De Gasperi v povezavi s Saragatom — italijanskim Btumom — iu si lasti značaj »tretje sile«. * ITALIJANSKI DELAVCI SE UPIRAJO demontaži domače industrije, ki jo izvaja vlada na namig ameriških trustov, da bi le-ti laže preplavili italijanski trg $ svojimi proizvodi. Tako je delavstvo zasedlo 'ladjedelnice v Anconi. Stavka bančnih uslužbencev se bliža b koncu, ker bodo njihovim zahtevam ugodili. V Rimu, Anconi in Pistoi so kovinarji dosegli uspehe, potem ko so zasedli tovarne. V Cattanzaru je 2(100 kmetijskih delavcev zasedlo polja. * V FRANKFURTU so se sestali ministrski predsedniki zapadno-nemških dežel in sklenili z generalom Clayom in Robertsonom, da sestavijo skupno vlado za zapadno Nemčijo. Ameriška vojaška uprava bo prenehala 1. junija 1*4*., ko bo to področje prišlo pod nadzorstvo ameriškega zunanjega ministrstva. Vojaško upravo bo torej zamenjala kolonialna vlada ZDA. Zasedbene čete pa bodo tam ostale še mnogo let, dokler ne bo Nemčija urejena skladno sz ameriškimi demokratičnimi ideali«. Nemška enotna socialistična stranka je protestirala proti temu sklepu, ker stvarno pomeni delitev Nemčije. * B1DÀULT toči krokodilove solze, ko ‘protestira proti franklurt-skim sklepom o ustanovitvi nemške vlade. To dela samo zato, da pomiri razburjeno francosko javno mnenje. > KITAJSKA LJUDSKA VOJSKA je v svojem zmagovitem pohodu prodrla v dolino reke Jang-eeja in v predmestje Pekinga. Proglas kitajske KP pravi, da je ta uspeh odločilen preobrat revolucionarne vojne Kitajcev, kar ima še poseben pomen, ker ječi v vzhodnem delu sveta nad milijardo ljudi pod imperialističnim jarmom. * V HONG KONCU so ustanovili tretjo kitajsko vlado, ki je proti premaganemu Cangkajšku, kakor tudi proti revolucionarni ljudski vladi. Z njo hočejo ZDA rešiti, kar se še rešiti da, fo so južne dežel; Kitajske. * TRUMAN je predložil kongresa nov državni proračun, ki znaša 3* milijard 7110 milijonov dolarjev iu od katerih je namenjenih nad tl milijard za voisko ali 2* odstotkov vse»a ororsčuna. * JUGOSLOVANSKA VLADA je zahtevala novračilo monetarnih rezerv, ki i'h. je prenesla Narodna banka v ZDA tik pred vojno. Ameriška vlada na zavlačuje .dehloki-ranje teh rezerv z. zahtevo, da Ju-poslaviia predhodno plača 20 milijonov dolarjev kot odškodnino za podržavliene ameriške investicije v Jugoslaviji. KAJ JE TRETJA SILA? Druga garnitura istega gospodarja Važni zunanjepolitični dogo;lki, kot je bil neuspeh londonske konference, borba za Marshallov načrti napetost sovjotsko-francoskih odnosov in drugi so v zadnjem času pritegnili nase vso pozornost javnega mnenja. Toda istočasno se je vršil nič manj važen notranjepolitični proces, ki je z zunanjimi dogodki tesno povezan in zato zasluži vso budnost demokratičnih množic. Saj gre za široko zasnovan načrt, za delitev in razkroj demokratičnega gibania, ki se vključuje v gigantsko svetovno borbo dveh taborov. demokratičnega in protiim-perialističnega na eni strani ter protidemokratičnega in imperialističnega na drugi strani. To diverzantsko gibanje se imenuje »tretja sila«, pojem, ki je najnovejša pridobitev političnega slovarja. Čeprav nastopa ta »sila« v 'svetovnem merilu in torej tudi pri nas v Trstu, vendar se kaže v najjasnejši obliki v Franciji, kjer še ie tudi najprej pojavila in dobila svoje ime. Za bolje razumevanje tega notranjepolitičnega pojava, ne bo morda odveč, če pribijemo, da »tretja sila« ni nič novega .in da ima svojega predhodnika v tako menovani »zlati sredini« iz časa narodno osvobodilne borbe, ali kakor so jo naši humoristi imenovali »Q. R.« Le-ta je namreč hotela nihati med partizani in kolaboracionisti. Toda z vedno večjo zaostritvijo borbe je tudi sredina kopnela v vedno bolj odkritem nastopu Proti narodfi» osvobodilnemu gibanju in se je končno »vrgla v reakcijo«. Isto politično vsebino ima danes »tretja, sila«, ki hoče v Franciji delovati hkrati proti »stalinskemu totalitarizmu« in »degolovsketim cezarizmu«, kakor se sama izraža. Poosebljajo jo razne Ramadiérove vlade in sedaj Schumanova. Tehnično je pa v glavnem zveza dveh strank: socialistične in demokr-ščanske (MRE), katerima se je pridružil tako imenovani . »zbor levic«. Na sindikalnem področju je nastopila »tretja sila« pod imenom »delavska sila« (torej tudi sila!) pod vodstvom Joubauxa- (izg. Znoja), ki se je odcepila od francoskih enotnih sindikatov (CGT) pri zadnjih stavkah pod geslom: »proč s politiko v strokovnih organizacij«, »neodvisnost sindikalizma od političnih strank« Res je, da odbija Bluma z njegovim »humanitammom« De Gaul-leov »cezarizem. De Ganile hoče namreč uvesti »osebno oblast«. Vse naj bi bilo osredotočeno v njegovih. rokah in ministri bi bili samo izvrševalci njegove volje. General je zato nasprotnik političnih s'rank in njegovo gibanje močno diši po »fuehrerprincipu«, ki ga črpa v ideologiji predvojnih Maurrasovih monarhofašistov. Zato. ni čudno, če se stari politiki z Biranom na čelu upiraju. prihodu De Gaullea na oblast, saj bi v takem sistemu ne imeli mnogo besede. Toda stvarno se je pokazalo, da je borba tretje sile proti »cezarizmu« samo na papirju. 2e pri lanskih občinskih volitvah* v jeseni pULi.ES SM. B! so namreč socialisti sklepali delne volivne sporazume s pristaši De Gaullea in tako omogočili izvolitev številnih degolovskih županov. Nasprotno pa so socialisti podobne tehnične sporazume s KP odločno odbijali. Erotiljudski značaj tretje sile sc jasno vidi tudi v njeni politiki, ki so jo izvajale Ramadierpve vlade in sedaj Schumanova: odbijanje delavskih zahtev, stroge kazni proti sfavkujočim, medtem ko je policija proti dcgolovskim nasilnežem izredno milo nastopala ali Pa sploh he. V zunanji politiki pa se S7j (nastop proti sovjetskim državljanom v Franciji in prekinitev trgovinskih pogajanj s SZ). Tudi zunanjepolitično je torej od tretje sile, - ki bi že po definiciji, morala nastopati v sredini med ZDA in ,SZ •- ostalo samo ime. Resnica je torej, da je glavna goni'na sila tega gibanja .protikomunizem bodisi v notranji politiki (na parlamentarnem popri-sču in sindikalnem), bodisi v zunanji politiki. To je tudi stična točka tretje sile z. generalom De Gaulleotn, glavnim pobornikom protikomunizma, kateremu pri- PRVI KORAKI TRETJE SILE: SCHUMAN, BLUM IN STRIC ŠAM tretja -ila- izrazu s popolno vz.po-reditvijo in podreditvijo francoske politike ameriški, kar je že dokazalo Bdaultovo zadržanje na zadnjih dveh konferencah. Tretja sila se tudi močno ogreva za Marshallov : nažrt in hkrati nastopa proti. pravlja tretja sita. hočeš nočeš, pot na oblast. Kako blizu .sta .si ti dve gibanji kaže tudi gcsip degolovcev.š s katerim nastopajo proti svojini konkurentom »tretjesUnikom«: »Res- nična tretja sila smo samo mi!« «TRETJA SLABOST» Ze iz samega imena gibanja (sila!) bi . površni opazovalec utegnil sklepati, da gre za izredno močno politično organizacijo. To naj bi potrdil tudi izredno dinamični pro-gJaš kongresa francoske socialistične .stranke,. ki se zaključuje tako: »Za svobodo, za socialno pravičnost: za tretjo silo - • naprej!« Tilda kakor je pek humorist, tožno ugotovil, je ta sila siano »tretja slabost«; 2e sam notranjepolitični ustroj te organizacije namreč potrjuje, da je tretja sila na trhlih nogah. Čeprav je dozdevni oče tega gibanja Riunì, vendar to gibanje nima e-notnega vodstva. Ideološko se oba njegova sestavna dela, socialistični, in demokrščnnski. močno razlikujeta zlasti v izvajanju socialne in gospodarske politike (pristaši in nasprotniki načrtnega gospodarstva), kar je samo povečalo gospodarske zmede v Franciji. Končno se je levo krilo socialistične stranke z novim letom odcepilo od matične organizacije in ustanovilo novo gibanje, ki zagovarja sporazum s komunisti. K temu naj pristavimo, da je velik del pristašev MHP, ki je bil vedno najbližji De Gaul-teu, prešel pri zadnjih volitvah na DE GAULLEA njegovo stran in tako preli detno-krščauskim voditeljem (Schuman, Bidault), da ostanejo generali brez vojske. To jim narekuje, da tee ne zamerijo generalu in zato ji- zadnji kongres MRP, odgovoril na povabilo socialistov, da pristopa k tretji sdii »samo načelno«. Dejstvo ie, da črpajo vedno bolj osamljeni voditelji tretje sile svojo moč v upanju, da bo ameriška politika - ki vedn.i bolj diktira svojo voljo v Franciji,-- rajši stavila na konja tretje sile kot pa na De Gaullea. Poslednji bi namreč s svojo diktatorsko roko utegnil izzvati še večji odpor delavstva in demokratov, brez katerih ne mpre uspeti Marshallov načrt. Odprti fašizem je preveč razkrinkan in bi preveč »kompromitiral« ameriško politiko, medtem ko bi bolj prikrita organizacija kot 'je tretja sila. utegnila uspavati budnost ljudski hmnožic. In s to skrito mislijo sta potovala BUn» in Jouhaux v »tretjesilmškn« Meko —- v Ameriko, k Marshallu. Ravno notranjepolitično prerivanje v predvolilni kampanji v ZDA, kjer se borita die tradicionalni stranki za .oblast — demokratska in republikanska - osvetljuje načrte in spletke okrog tretje sile in De Gaullea. Hkrati pa jasno kaže, kdo vleče, vrvico za obema konkurenčnima francoskima gibanjima. Po zadnjih državnozborskih volitvah, ki šo bilie pred dvema le-, toma, ima ameriško politično življenje, ta paradoks, da pripada predsednik ZDA Truman — Rooseveltov naslednik — demokratski stran!:i, medtem ko je večina ,y_ kongresu republikanska.1 Zato je bil za zunanjega ministra postavljen demokrat Marshall, ki naj izvaja zunanjo politiko ob podpori obeh strank. Toda prideljen mu je bil kot »oko republikanske stranke« Foster Dulles, ki je sicer zasebnik, vrši pa važne tajne misije in pogajanja, kot n. pr. njegov zaupen obisk pri generalu De Gaulleu v decembru. Vprašanje pa je, kdaj se pogaja Dulles v imenu Marshalla in kdaj kot pred stavni k republikancev. Zadeva je važna, ker sta Marshall in nejogov State Depar temeni že iz Rooseveltovih časov zelo riezaupna do generala Dc Gaullea. Najbolj konservativni elementi demokratske stranke namreč menijo, da De Ganile s svojimi reakcionarnimi m Zastarelimi političnim pogledi zaostaja najmanj 100 let za našo dobo. Hkrati se a-meriški demokrati bojijo, da bi De Ganil o o v prihod na oblast povzroči) državljansko vojno v- Franciji in bi naprtil tako Ameriki novo Grčijo. Podpiranje De Gaušea bi torej odvrnilo delavstvo in napredne elemente od demokratske stranke pri novembrskih volitvah. Konservativni 'demokrat v .ZDA je proti odkritim diktaturam v Evropi in Aziji. Zato si želi, da bi tretja sila uspela in zadržala ko-munirem. Zato tudi pristaja na delne nacionalizacije v Evropi, sa mo da ameriška trgovina; pri tem ne trpi. Nasprotno pa konservativni a-meriški republikanec,' kot n. pr, Dulles, nima takih skrbi, ker je kliente!» republikanske stranke različna. Ni namreč nikoli iskala svojih pristašev med delavci. Zato tudi nima toliko obzirov do. de mokratj^nih načel. Njim gre bolj za »free enterpri.se«, za popolno svobodo trgovine in podjetij, kot pa za pobijanje fašizma in zato tudi ne oklevajo pri odkritem podpiranju diktatur. Toda v splošnem je razlika med demokratskim in republikanskim feonservatizmom neznatna.' Cilj jim je isti in njihova sredstva sesamo dozdevno razlikujejo. Tod« v pred v o' iv ni dobi, ko si iščeta òhe stranki dlako v jajcu, je vsak odtenek vazen. Zato so. konservativni' demokrati bolj naklonjor, i tretji sili in manj Do Gaulleu. medtem ko velja za republikance obratno. Tako je prišlo sedaj do senzacionalnih odkritij, da se je De Gallile dogovori) z Dullesoni o »ofenzivnem« zavezništvu med ZDA, Anglijo in Francijo. ZDA bi oborožile 40 francoskih divizij pod vr hovnim poveljstvom generata De Gaullea za protisovjetsko križarsko vojno! Kot protiuslugo pa se je De Ganite odpovedal svojemu francoskemu nacionalizmu in prišla1 na ustanovitev: militaristične zapadno-nemške države. NA KATEREGA KONJA STAVIJO ZDA? Republikanci z Dukesom bodo sedaj s tem adutom lahko izvajali, pritisk na Marshalla, da bo sledil, bolj ‘republikanski zunanjepolitični struji, ali pa bodo pri volimi kampanji napadli slabost in nodo silednost T.vmmiove dokivine, ki so jo izdelali konservativni demokrati. Hkrati si bo Marshall še bolj podredil francosko tretjo silo s tem, da jo »zaščiti« pred napadi De Gaullea s'pogojem, da se Bidault (tretja sita) slepo pokori ameriškim načrtom glede Nemčije in se odpove svoji »francoski tezi«. -: Iz vsega toga sledi, da stai treh ja sila in De Ganile lutka vjiro-kah ameriškega imperializma, ki ga zastopajo tako konservativni, demokrati kot tudi kohservativni republikanci. Za katero od obeh vrvic bo pa potegnila ameriška politika v Franciji je odvisno od morebitnega sporazuma med :Kra Ijico palčkov«, proseški »Pehto«, gro-pajsko-padriški pa »Siroto Jerico«. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je priporočala diletantskim gledališkim družinam temeljit študij in z dobro naštudiranimi igrami gostovanja. V letu 1947 so se ta gostovanja pričela prav lepo razvijati, falto nastajajo prosvetni stiki med posameznimi kraji, ki pospešujejo tekmovanje in dvig kvalitete diletantskih pied-stav. V novem letu se moralu tako j gostovanja še bolj sistematično go; :;, j Bogdan Grom Salerlfa stovens&i/k tržiMŠfciik tifcovnitk umetnifcot) ■/.. u mnUU Milko Bambič MILKO BAMBIČ je Tržačan, rojen J. 1905. v ul. Zovenzoni, ne. kako v sredi med Politeama Rossetti in Ljudskim domom. Obiskoval je osnovno šolo na Akvedotu, Srednjo šolo pa v Trstu, končal pa realko v Idriji, 2e v osnovni šoli se je odlikoval v risanju. 1. 1919, pa je že obiskoval slikarsko šolo pri bra. tih Rendičih \/Trstu, na srednjih šolah pa so da profesorji risanja posebej poučevali, v Idriji n. pr. znani futurift Lojze Spazapan in Barkovljanee Cvetko Ščuka. -Seveda je vsak vplival nanj v svojem smislu. Zato je seveda mladi realcni absolvent že precej dobro obvladal razne slikarske tehnike. kar je pokazal ž<- na razstavi realčnih gojencev v Idriji', ne da- bi mogel seveda doseči -tel samostojen-izraz. Uspeh te' razstave mu je odprl pot v javno, udejstvovanje, morda prezgodaj. Po Bucikbvern odhodu v Benetke je prevzel iiustriranje tedanjega slovenskega tiska, t. j. PO L 1924. publikacije »Goriške matice«; »Luči«, »NpšejM «lasu«, »Novega rodu« itd. In to j,- ostala njegova osnovna ; Slikarska dfelav-npšf. Qd tedaj do danes je Ilustriral približno 60 knjig. Med temi sii n. pr. iitdgraltje k- Regentove, mu prevodu Cankarjevega »Hlapca .Tenieja« prav' iz prve dobe. Vendar je tudi Nlìkàl v m): dobi .-pod Ccrnigpievim . VndifVbm v konstruktivističfii šjneri., '' L. 1927. je prvič javno, razstavil v. Trstu skupaj z A. Sirkom in dvema drugima slikarjema. Ta je sovpadala s fašistično ofenzivo proti slovenskemu življenju na Primorskem. Tudi Bambiču je njegovo javno delo nakopal* na glavo policijske preiskave, zasliševanja ih mu preprečilo obisk slikarske akademije v Benetkah, kamor «e je bil končno odločil. Pregnalo ga Faun in ples Putov ■je preko meje. v izgnanstvo v staro Jugoslavijo. V Ljubljani je osnoval humori-stični list »Skovir«, ki mu je -seveda po poldrugem letu zavil vrat. Nato jg v Zagrebu soustanovil »Reklamografiko«, »list za umetni, ško propagando«. Takrat so se u-veljavljali tudi njegovi lepaki in mu preskrbeli sloves reklamnega tehnika. L. 1930. je krepko sode-lova! pri moderni reviji »Ramo-rast«, ki je vzbudila precej prahu V tedanjem umetnisko-literarnem svetu, kasneje pa pri reviji »Ilustracija«. Vendar ni zapustil čistega slikanja. Roma ga* je 1 1937. pri slika- nju frančiškanske cerkve v Kamniku in okrasil s freskami bar »Emono« v Ljubljani. Naslednja lete pa so ga zatekla pri scenič-nem slikanju pri »Jugoslavijatil-mu v Beogradu, nato pa v Zagrebu. Da ga ne bi prisilili h kotebora-cionizmu Nemci, ki so bili med tem zasedli Jugoslavijo, je zbežal v Ljubljano in seveda sledil .»kulturnemu molku«.,. »Bolehal je,« ai sam kuhal in slikarsko eksperimentiral. V teh letih je izvršil kupe grafik — zbirko 160 n. pr. ima S. Škerlj -- ki "niso bile nikdar objavijepe. Največ se je med tem izgubilo ali razneslo na vse vetrove. Nadlegovanje domačih Izdajalcev ga je pregnalo končno 1. 1044. v domače mèsto, v Trst, kjer se je seveda moral še nadalje skrivati a' je mogel po malem delati. Po osvoboditvi je sodeloval pri »partizanski razstavi«. V omenjenih grafikah nam kaže Bambič nekako realistično ekspresionistični« izraz, med tem ko ostaja v svojih oljih, akvarelih — impresionist. Tudi danes je skoro izključno le pri ilustrativnem delu pri naših publikacijah, tako tudi pri »Ljudskem tedniku«. Benetk* - S. Sebastjane Bogdan GROM se je rodil 1918, n* Proseku in je v rodu z znana Naber-gojevo rodbino. Srednjo šolo je dovršil v Ljubljani, pravo je študiral v Beogradu, umetnostno akademijo pa v Benetkah 1. 1944 pri slikarju prof. Pizzinatu. Ze kot otrok je rad risal, v srednji šoli pa je že bil med najboljšimi risarji. Leta 1941. so ga italijanske okupacijske oblasti kot Primorca internirale v Italijo, v Perugio v Toskani. Tu je imel čas in možnost, da še je resno lotil slikanja na tamkajšnji akademiji in kasneje v Rimu. Lete 1945. je prvič razstavil na razstavi «Primorskih umetnikovi» v Ljubljani in od tedaj dalje po vseh vidnejših razstavah Slovenije (Ptuj, Novo mesto, Kočevje ...), Kritiko je imel ugodno žr od vsega početka Četudi ga kot mladega slikarja privlačujejo najmodernejši slikarski programi, teži, da se dokoplje s svojim delom do lastnega slikarskega izraza, izhajajoč iz realizma. že v študijskih letih v Italiji šo ga zanimali italijanski primitivci id Giotta dalje. Njegove slike ga kažejo od prvega početka dalje kol duhovnega otroka impresionističnega realizma z globokim smislom za barve. Vendar je to le izhodišče za njegovo iskanje, ki kaže vso njegovo moderno zanimanje za figuro — obliko in plastičnost. Zato je zanj značilno poleg oljnatega slikanja in akvarela močno uveljavljenje raznih grafičnih tehnik, linoleja, lesoreza, ujedanke. posebno mladinskih (Tvvainov; «Tom Sawyer», Boljajeva: «Na desetem planetu; naši bralci ga poznajo najbolje kot ilustratorja Steinbeckovega Tortiljskega predmestja), ki ga odkriva kot dobrega ilustratorja. Zanimanj« za življenje našega človeka, za njegove težave in trpljenje nam kaže razvojne smeri iskanja njegovega realizma z jasno socialno noto. Ihoómta med Ijiidàtmm Kljub temu da smo že precej preko novega leta, se moramo vendarle še pomuditi pri nekaterih priredi-ditvah ob prehodu starega v novo leto. Tako je na primer mladina iz Bazovice pripravila na Silvestrovo prav lepo zabavo z igricami in petjem. Tudi Skèdérijci So prešli v novo leto z lepo uspelo prireditvijo. Zelo živahni so v svojem prosvetnem delu Ricmanjci. Tako so v zadnjem času priredili več predstav. 23. novembra so nastopili z igro «Dekle s severa», 30. novembra z deklamacijami in z domačo godbo, Primerno so tudi miklav-ževaji. Za božič šo Igrali «Pod božičnim drevesom», , na novo leto pa «Zupanovo Micko». Društvo je gostovalo'V'Kolo’n’ktivcti, v Dolini pa z igro: «Čitalnica1 -prt hišnici». Z veseljem ugotavljamo razgibanosti v Ricmanjiti in upamo, da bomo imeli priliko podati povoljno poročilo tudi za druge kraje iz Brega. V Nabrežini, ki ima že' svojo godbo, s» je nedavno na novo osnoval pevski zbor, ki šteje 78 pevcev in pevk; vodstvo zbora je .prevzel pevovodja Milan Pertot. Zbor ima na sporedu koncert ih tudi razna gostovanja. Rocolska pionirska družina «Vojko» je nastopila v nedeljo. 4. januarja v domačen kraju ž Ribičičevo Iriladirtsko igro s petjem po Tolstojevem motivu «Mefistov izum». Igra je privabila mnogo ljudi. Sodeloval je tudi mladinski tamburaški zbor. Naslednjo nedeljo je ta družina' gostovala na Opčinah. Prisostvovalo je precej ljudi, katere je prisrčen nastop pionirčkov zelo navdušil. Istočasno ko so Rocolčani igrali za Opence, so pa openski pionirji gostovali na Kontovelu z božično igro «Peterčkove poslednje sanje» in dosegli velik uspeh. Pionirska družina iz Velikega Repna ima svojo godbo na pihala. Resna ovira za to godbo je postala nova razmejitev, ker so prej vadili z drugimi vasmi; ki so ostale pod Jugoslavijo. Venda pa so pionirji ob novem letu razveselili vaščane :s podoknica-' ('!'• , ■ , V soboto 10. .janparja -je,, priredilo barkovljanskh prosvetno društvo pester večer. Dramska sekcija je vpri-zorila dve enodejanski, in sicer: «Lov na medveda» in «Snubač v zadregi». Da ste igri dobro uspeli, gre zasluga režiserki dramskega odseka tov. Tončki Turkovi, Sodeloval je tudi instrumentalni kvartet iz Ljubljane. Solistka Vida Jagodlčeva je zelo dobro zapela štiri ruske skladbe. Pri klavirju jo je spremljal tov. Jagodic. Dvorana je bila natrpana kot še nikoli. V Padričah so se pričele predpripra ve za proslavitev petdesetletnice društva «Slovan». Prireditev bo 4, julija na prostem. Nastopili bodo tudi ustanovitelji društva, katerih je še kakih 15 pri življenju. Zbor v Padričah šteje 55 ljudi, kar je želo mnogo, ker šteje vas le 200 prebivalcev, prosvetno društvo pa šteje 108 članov, Preteklo nedeljo je pohitel!» i<-*<-ča ekipa v Cerovlje in tam priredila nastop s pestrim sporedom. Nastopili so: mala dijaška skupinica pod vodstvom tov. Dovgana, dva pionirja, radijski duet Okroglič-Sčuka in tov! Demšar. Dijaška skupinica je vprizori la burko »Resnicoljubni krožniki«, Pionirji so nastopili z deklamacijami in tudi s prizorom «O debelem Žanu in suhem Franu». To pot.'se. je leteča ekipa dobro izkazala ih umestno til bilo, da bi pogostoma odšli v» nase kraje 'na deželo. Razveseljivi) 'je <£ so tuli med nastopajočimi tudi naši dijaki. V letošnji sezoni so imeli gojenci Dijaškega doma nekaj svojih prireditev, med temi literarni večer posvečen Simonu Jenki.; dijaki Trgovske akademije pripravljajo Prešernov večer in upamo, da bodo tudi gimnazijci kaj priredili. Vprav slovenski dijaki bi morali posvečati naj-večjo pažnjo slovenskemu jeziku in ponesti našo govorico čislo in blago* donečo med naše ljudstvo. V zgodovini slovenskega naroda, mesta do najnovejših dni niso imela posebnega pomena za njega obstoj in razvoj. Po narodnosti, kulturnem in socialnem polo'aju so se prebivala slovenskih mest, ki so bili v veliki večini tujci, bistveno fazlikovali od pravega slovenskega ljudstva, ki je Uvelo po vaseh svoje samostojno Življenje. Vendar pa so bila ničsta od vsega početka pomembna za gospodarski razvoj slovenskega ozemlja. Po slovenski domovini, ki je spadala v sestav rimske države, so že davno pred prihodom Slovencev obstojala številna rimska mesta (Emo-na-Ljubljana, Celea-Cejje, Petovio-Ptuj, Bitachiniimi-Bcljak, Tergestc-Trst in druga), ki pa so propadla obenem z razpadom rimske države. Večinoma so bila porušena ob napadih Hunov, Avarov in drugih divjih narodov, ali pa so se sicer ohranila in brezpomembno životarila. Nova mesta so sc torej pričela razvijati na križ-iščih prometnih cest pa tudi v bližini gradov in farnih cerkva. Tako so se torej na-teh krajih pričele razvijati naselbine trgovcev in kasneje tudi obrtnikov. Te naselbine pa seveda z nastankom samim niso dobile značaja mesta, te.mveč je v smislu določb germanskega prava bita potrebna podelitev posebnih mestnih pravic. Sele ko je naselbina trgovcev in obrtnikov dobila pravico prirejati semnje in pravico nadzorstva ter vzdrževanja reda na teh sejmih (v kar je bila vključena tudi pravica izvrševati sodstvo), je naselbina postala prava mesto z vsemi pravicami. Razen tega je po določbah istega prava bilo potrebno za vsako mesto obzidje v zaščito prebivalstva. Vendar je obzidje nadomestila lahko kaka naravna obrambna pomoč kot reka, skalna stena ali kaj podobnega. V naselbinskem ozira so slovenska mesta nastajala na dva nev ina. Nekatera tako, da je takratni državni oblastnik, t. j. deželni knez, že obstoječo vas povzdignil v trg ali pozneje iz trga v mesto. Bri takem načinu nastanka se naselbina sploh ni dejansko spremenila in je vse skozi ostala ista, spremenil se je le njen pravni značaj. Tako so n. pr. nastali Tržič, Senožeče, Litija. Bistveno drugače so nastala druga mesta in to večina naših mest. V mnogih listinah se še pred mestom c-menja farna cerkev, ki je bita v bližini nastajajočega mesta. Ker se farna cerkev s kmečko naselbino o-koli nje omenja še pred mestom, sklepamo, da jc mesto pričelo nastajati v bližini že obstoječih vasi in to pod gradom ali na drugem utrjenem kraju, kajti za meščane niso bili važni agrarni, temveč obrambni interesi. Na ta način jc nastala n. pr. Ljubljana in znano jc, da jc Sc pred nastankom mesta bila farna berkev v bližini današnjega sv. Petra z vasjo okoli nje. a naselbina jc tudi po nastanku mesta še ostala izven njega. Tako so se razvila še druga mesta, kot Kamnik, Gorica, Škofja loka, Celje itd. iVnti-niiia uredilot/ mesi; Prebivalci mest so bili najprej trgovci, kasneje'tudi obrtniki in bankirji, mnogi pa so se še nadalje ba- meščani, so morali položiti mestno prisego, s čimer so sc podvrgli mestnemu sodnika. Mestnemu gospodu niso bili podložni, temveč so bili v nasprotju s kmeti osebno svobodni. Spričo tega so nesvobodni kmetje pogosto bežali v mesto, vendar so jih zemljiški tajniki imeti pravico zahtevati nazaj. Sele v 15. stoletju so mesta dobila pravico sprejmati pobegle kmete, ki pa so morali določeno dobo živeti v mestu, če so hoteli postati meščani. Uprava mest je bila avtonomna, temelj njene ureditve jc tvorilo mestno pravo. To so bili prvotno le ustmeni privilegiji. Kasneje pa točno določene in zapisane pravice ter dolžnosti. Danes poznamo take zapise mestnih pravic za Ptuj, Brežice, Kostanjevico in še za druga mesta. Zanimivo je, da je pravo enega mesta bilo podeljeno pogosto tudi drugim, tako kostanjeviško Novemu mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju, celjsko pa Krškemu. Na čelu mestu« uprave je stal mestni sodnik, ki so ga meščani izvolili za eno leto. Pomagal mu * mestni svet, sodstvo pa so izvrševali mestni sodniki. Meščani so imeli pravico kovanja denarja, razne davčne privilegije, glavna pravica pa je bila pravica trgovanja, pogosto tudi z inozemstvom. Židje so n. pr. imeli le pravico do bančnih poslov, ostali trgovci pa navadno le za trgovanja z določenimi vrstami blaga. Mestno obrtništvo je bilo urejeno po nUrhškem vzoru: obrtniki so bili organizirani v cehe, močne stanovske organizacije, ki so urejale delovni čas, izučavanje vajencev, plače pa tudi cene blaga. Kdaj so naša mesta nastala Ljubljana ,se kot sedež grofov Spanhajmovccv omenja že leta 1144. vendar ni točno znano, kdaj je mesto nastalo. Ze leta 1163 pa sc o-menja fara pri sv. Petru, dočim je meščanska naselbina nastala kasneje, verjetno v prvi polovici 13. stoletja. Seveda je bilo tedanje mesto sila majhno, tudi V primeri z ostalimi evropskimi, in je Stelo še kasneje komaj okoli 360 hiš in c.ca 3500 prebivalcev. Najstairejše slovensko mesto bo bržkone Ptuj, ki se kot naselje s slovenskim prebivalstvom omenja že I. 890. Kostanjevica na Dolenjskem je gotovo tudi eno najstarejših mest. V listinah se 1.1220 omenja kot fara. 1224 kot trg in 1252 kot mesto. Mestno pravo Kostanjevice je bilo prvotno nezapisano, kasneje pa zapisano in je bilo podeljeno tudi Metliki. Metlika je nastala kot obmejno slovensko mesto proti. Hrvatski. Prvotno je naziv Metlika služil za o-značevanjc pokrajine, dočim se je naselbina nazivala Novi trg. Sele sčasoma- je naziv Metlika pričel veljati za naselje, kateremu jc bil podeljen 1365 leta Statut. Kamnik je bil že v 12. stoletju znan kot oporišče družine grofov Andeks-Merancev, ki so imeli v mestu že dva gradova. Meščanska naselbina je seveda nastala za gradovoma in to verjetno v prvih desetletjih 13, stol. Gotovo je tudi, da je nastalo zaradi svojega ugodnega prometnega položaja, kajti preko Kamnika je šla glavna prometna pot s Štajerske, preko Tuhinjske doline, Kamnik'a, Škofje Loke, Idrije v Čedad. Po isti liniji bo prihodnje, leto zgrajena nova železnica! Zanimivo j c, da je imel Kamnik sprva večje prednosti kot Ljubljana, da se razvije v središče Kranjske tudi Slovenije. Škofjo Loko označujejo prvotno kol kmečko naselbino Staro Loko v bližini današnjega mesta in to že sredi 12. stoletja. Mestna naselbina se je pričela razvijati pod bližnjim gradom in to po letu 1274. Ime je dobila od tod, ker je bilo mesto podrejena brižinskim škofom. Kranj je stara rimska naselbina, ki pa tudi ni preživela propada rimskega imperija. Leta 1221 sc omenja fara, meščani pa l. 1226, verjetno pa jc luot. naselbina obstajal že prej. O Novem letu nimamo do 11. stoletja nikakih podatkov. Domneva se, da je tedaj obstojala utrjena na-naselbina, ki so jo imeli v posesti stiški menihi, ki so v bližini imeli svoja posestva. Avstrijski vojvoda Rudolf pa ja z namenom, da si li- njem je bilo mogoče ustaviti napade turške vojske. Tako je bilo l. 1447 Krško povzdignjeno v mesto, istočasno so postali meščani prebivalci Loža. Gorica je bila povzdignjena v mesto 1398, Celje 1451, Višnja. Gora 1478, Radovljica med 1478 in 1510. Popolnoma na drug način 'pa je nastala Idrija, ki je po nastanku edino slovenslco industrijsko mesto. Idrija se je pričela kot rudarsko naselje razvijati v 15. stoletju ; v 17. stoletju ja bil trg, čas prehoda v mesto pa ni točno znan, vendar pa je v 18. stoletju znano rudarsko mesto. R. S. saiiilšii LJUDJE V BHUTANU v v ŽRTEV IZKORIŠČEVALSKEGA SISTEMA ‘"'-'fe*- I" 1 v' ~ fen oivi. ViULUVU /C lUUlt UU jV poljedeljstvom. Da so postali \ pred mestom obstojala fara z vasjo, Rudolf pa je z namenom, da sl stvari v svoji težnji proti Jadranu oporišče, naselbini podelil mestne pravice. Te so iste kol kostanjeviške. Med starejša slovenska mesta spada tudi Maribor, ki jc bil prvotno trg, !. 1254 pa je bil povzdignjen v mesto. Spanhajmovci, katerih sedež je bil na Koroškem (St. Vid ob Glini), so ob Vrbskem jezeru imeli svoj grad, ob katerem je nastalo mesto Celovec. Naselbina je sredi 13. stoletja pridobila pravico trgovanja. Prej je nastal Beljak, ki je že leta 1012. dobil značaj trga, v 14. stoletju pa je bil povzdignjen v mesto. Od 14. stoletja je pri nas nastajalo več mest, ker so že obstoječe vasi in trgi pridobivali mestne pravice. Glavni razlog za to je bil obrambnega značaja,, kajti obzidje jc 'je je ta dežela, ki se je še sredi dvajsetega in. najbolj krvavega stoletja civilizacija še ni dotaknila. Zelo daleč: na severozapadu Indije, kjer se razprostira iz vlažnih tropskih pragozdov do najvišjih z večnim snegom in ledom pokritih grebenov Himalaje. Bhutan je čudovita prekrasna dežela. V njej živi narod, ki pozna še vedno le stare običaje, ki mu nalagajo, da je tudi zelo vljuden in gostoljuben- Ni podkupljiv, ne pozna tatvine in drugih manjših zločinov zapadnega sveta. Kjer koli se je naselil človek, so nepričakovano lepa in slikovita poslopja, ki se v resnem slogu spajajo z veličastno pokrajino. Čeprav meri dežela k°maj eno petino Jugoslavije, je vendar niti nje prebivalci dobro ne poznajo, ker je težko dostopna. Popolnoma neraziskana je njena severna meja, greben Himalaje, ki ima v Bhutahu vrhove Kulhakangri (7540), Camal-hari (7294) in druge. Država nerada dovoljuje učenjakom, da bi globlje prodirali v deželo, vendar pa ovirajo raziskovanje Bhutana tudi gorski grebeni, med katerimi so zelo^ globoke doline s silno strmimi pobočji, poraslimi s pragozdovi ter divje himalajske reke. Ne samo z vzhoda na zapad in obratno, ampak tudi z juga na sever, kjer se razprostirajo ledniki Himalaje, je težavno potovati. .Najmogočnejša reka je- Manas, ki ima v gornjem teku drugo ime in jo napajajo ledniki Kulhakangrija in številne druge reke nižjih gora, kjer pade tudi do petkrat toliko dežja kakor v Ljubljani. Take razmere v tej siloviti, na severni strani velegorski, na jugu tropični deželi so vzrok, da je še mnogo skritega v državi, na katere gorskem, robu je še nekaj đe’oina ali popolnoma neodvisnih državic. Celo napol divji Tibetanci imenujejo svoje najbliži e bhutamke sosede »barbare in divjake«. Ta divja in še nikomur podložna v težko dostopnih višavjih živeča plemena so: Lo Nagpo, 'Lo Karpo in Lo Ta-\va. »Lo« pomeni »divjak«. Ako pogledamo globlje, v’,'življenje Bhutancev, spoznamo, da so mnogi popotniki, gledali socialne razmere v tej deželi preveč rožnato, ker je malo dežel. na svetu, kjer bi se bolj uveljavljala sila posameznikov in kjer bi človek huje izrabljal človeka. Deželo vladata dva vladarja: Dharm raja, ki je nekak duhovni vodja in svečenik ter Deb raja, k' je začasni posvetni vladar. Ukaze izvršujejo in podpisujejo v imenu Dharm raje. Obema vladarjema je dodeljen Leriehčn, nekak svet stalnih ministrov, nasilnikov, ki po mili volji nastavljajo po deželi požrešne uradnike, ki do skrajnosti odirajo prebivalstvo. Ti namestniki raje, bivajoči po slikovitih trdnjavicah na težko dostopnih krajih, posebno ob redkih prehodih čez reke, nameščajo zopet svoje namestnike, ki jih y oderuštvu še prekašajo- Niti visoki niti nižji nameščenci nimajo plače. Nad njimi ni nobenega poštenega nadzorstva. Vsak uradnik sme iztisniti iz podložnika kolikor mu je drago in čim več iztisne iz ljudskih, žuljev, tem več more oddati višjemu, ki pošlje stalnemu ministrskemu svetu. Cim več pa pošilja osrednjim gospodarjem, tem dalje traja, tudi njegova služba in tako je poštenost omejena le na ši- roke ubožne Ijudsfcp množice, ki pa. tonejo v nevednosti- V deželi vlada še vera v reinkarnacijo, duša umrlega Dharm raje J>reide p0 njegovi smrti v drugega človeka- Zgodi se to šele po enem alč dveh letih, in sicer tako, da se10^ v neki. družini (po navadi ie družina kakega visokega otrok, ki spozna razne potfebscine rajnega Dharm raje.' Nato ga vtaknejo v samostan in tam vzgoje za vladarja. V resnici pa tudi Potel"> kj nastopi vlado nima večjeS3 yPllva Ra potek dogodkov in vladaljh? kakor tedaj, ko je bil še.dete. Njegovo ime izrabljajo v vse ni°'-locf -ccbične namene med neukih*:]judstvom-Posvetnega vladarja voli ministrski svet. Bhutan ima dva velika guvernerja, e neg o v vztiodnem in enega v zahodu®11.1 države. Močnejši od obeh Je običajno tudi Deb raja. Kako 3e pod takllni vla- darji in njihovimi uradniki godi ljudstvu, najzgovorneje pove poročilo nekega angleškega 'odposlanca na bhutanskem dvoru. Ta piše med drugim: Vsi nižji sloji pa tudi nižji uradniki niso nič drugega, kakor sužnji višjih uradnikov. Ti ne priznavajo prav nobenega privatnega imetja in ljudje morajo nemudoma oddati višjemu vse, kar se od njih zahteva. Noben nameščenec ne prejema plače, pač pa dobi v svojo oblast del Pokrajine, iz katere izžema, kolikor more. Sicer pa so Bhutanci lepi ljudje, dasi na svojo zunanjost kaj' malo pazijo. Hranijo se različno: v gorah jedo ječmenovo moko, v dolinah riž. Sicer uživajo v glavnem svinjino, repo in čaj, ki ga dobivajo iz daljne Kitajske, stisnjenega v obliki opeke, ne pa iz bližnje Indije. Tudi alkoholne pijače poznajo, in sicer delajo iz riža, ječmena in kaše priljubljeni »chong« in pa pivo »mar-wa«, ki ga varijo iz kaše- Ohlapen volnen plašč, ki sega do kolen, prevezan z vrvjo ali volnenim pasom, je vse, kar oblači moški prebivalec Bhutana. 2ene pa nosijo mnogo daljšo obleko s širokimi rokavi! Ker je v Bhutanu zelo malo ravnega sveta, zidajo svoje hiše kar v tri in štiri nadstropja. Poslopja so zelo okusna in lepa, navadno jih obkroža lesena, lepo rezljana in poslikana veranda, oziroma hodnik. Tudi druga mizarska dela so dobra in zelo lepa. Tako na primer vrata, okna in drugi leseni deli v hiši. Zanimivo pa je, da pri vratih in oknih ni železnih delov. Vse se vrli in obrača na prav genialno izdelanih lesenih tečajih. Poslopja v Bhutanu so na prvi pogled izredno podobna slikovitim švicarskim gorskim stavbam. Eno, veliko napako pa imajo le sicer dokaj udobne hiše, in sicer da so brez dimnikov. Bhutanci bi inorali biti po veri budisti, kakor Kitajci in,njihovi sosedje Tibetanci. Toda velegdrje, ki jih obdaja, jili je tako ločilo c-d drugih, narodov, da je njihova vera propadla in da verujejo dahes po večini le v razne hudobne duhove, njihove -molitve pa si omejene na mehanično izgovarjanje nekaterih stavkov, ki jih komaj razumejo. Poljedelstvo v Bhutanu je težak poklic. Kavnega sveta je zelo, zelo malo, povsod so le strma pobočja, v katera morajo izkopati‘terase. In tako se dviga v terasah njiva za njivo nad vasjo- Ker pa je zemlja rodovitna, dežja mnogo in je posebno V nižjih, legah zelo toplo, prav dobro uspevajo ječmen, pšenica* kaša, ajda in gorčica ter riž. Repa je brez vsake lesovine .in izredno s'ađ-ka. Bhutanska pšenica in ječmen imata zelo, okroglo in polno zrrio. Vlažno podnebje je ugodno za gojitev azijske, kakor tudi evropske zelenjave. Kmetje morajo skrbno paziti, da so njive lepo ravne, ker bi voda ob silnih nalivih lahko odnesla zemljo. Vsaka terasa je ograjena z dračjem in kamenitim zidom, ki. podpira njivo od spodaj in je včasih do .7 m visok. Včasih napeljujejo vodo na te strmine po kanalih in to tudi od zelo daleč. Svoje orne zemlje ne širijo, ker jim njihovi oblastniki nalagajo prevelike davke. Raje se potrudijo, da jim daje zemlja dvojno letino, ker nizko ležeči kraji ne poznajo zime. Lesa Bhu-tancem ne primanjkuje- V višinah, v katerih kraljujeta v Evropi led in sneg, so pri njih še vedno krasni iglasti gozdovi, celo občutljivi hrast raste do 3500 m visoko. V gosti džungli okoli reke Tista žive tigri. Mnogo je slonov, ki so zelo divji in popotnikom nevarni; mnogo je tudi leopardov, ki gospodarijo posebno v dolini Hali. Celo v višavah nad 5000 metrov živi divjačina. Razne vrste medvedov žive od podnožja gorskih velikanov do skrajnih meja, kjer je še inožno življenje. Nevarni, razdražljivi nosorogi ljubijo le vroče nižave. Bhutanci ne ljubijo lova, ker trdijo, da strel žali božanstva njihovih gozdov in da povzroča puškin grom deževje. Posebnost dežele je konj. Po po--krajini Tangastan, kjer je prvotna in edina domovina bhutanskega konja, ga imenujejo tangan. Ta je kakor ustvarjen za tovorjenje po strmih, malone brazpotnih gorovjih Bhutana- Ne doseže višine poldni-! gega metra, a je izredno močan inf lepo raščen. Z lahkoto premaguje' hude strmine in varno stopa ob prepadih. V dajvišjih legah pa se Bhutanci poslužujejo jakov, močnega goveda iz Himalaje in Tibeta, ki z lahkoto prenaše tovore tudi v višinah nad 5000 metrov. V splošnem pa Bhutanci nimajo mnogo prenašati. Dežela ne proizvaja mnogo, posebno ne pod vodstvom sedanjih vladarjev, ki z izžemanjem svojega ljudstva ne vzpod bujajo k večji produktivnosti. Velik del dežele je neproduktiven, ker sega nad ločnico večnega snega, najnižji kraji pa so pokriti s pragozdovi- Kovin kopljejo le malo. Te porabljajo za izdelavo mečev, kopij, konii; za puščice in pa za izdelovanje preproste bakrene posode: V nižinah izdelujejo vaščani bombaže-vinasto blago, v više ležečih krajih pa preprdste, dokaj surovo izdelane volnene odeje. Iz različnega trdega lesa stružijo lične lesene posode, a iz bivolovih kož stroje debelo usnje za podplate svojih gorskih obutev. Iz neke rastline, ki jo botaniki imenujejo Daphne papyritera, izdelujejo neke vrste papir. Taki izdelki gotovo niso zaželeni v mnogo bolj kultivirani in civilizirani sosednji Indiji- Zato so stiki med tema deželama zelo slabi; nasprotno pa trguje Bhutan s svojimi preprostimi izdelki "s Tibetom. y katerega pa je mogoče priti le čez Himalajo. Pozimi pa promet popolnoma preneha, ker zaradi silnega snega nihče ne more čez gore. V mestu Ghaša, ki leži. visoko med gorami, ljudstvo zmrzuje in je Izpostavljeno hudim zimskim viharjem; istočasno pa ne daleč cd tam, v zimovališču vladarjev, v Punakha. sonce tako vroče sije, da se mu celo tropske vročine vajeno prebivalstvo umika; Te silne toplotne razlike med vročimi nižinami in silnimi ledenimi višavami v razmeroma majhni deželi povzročajo v nekaterih gorskih kotlinah in dolinah strašne vrtinčaste viharje 's silnimi nalivi- Tedaj se podirajo v pragozdovih drevesni orjaki, gorske reke divjajo, ljudje se po-tapljajo ali kako drugače ponesrečijo. Toda Bhutanci so svoje velikanske in krasne domovine vajeni kakor mi svoje in jih tako divjanje narave ne preseneča- Ko se narava zopet pomiri, se Bhutanci mirno letijo svojega preprostega de’a. Delo pa prekine, če se pri njem oglasi tujec. Sprejme ga nad vse gostoljubno in s častjo ter mu nudi vse, kar more dati njegov slikoviti, a skromni dom. Popotniki in raziskovalci so soglasni, da so bili pri Bhutancih tako prijazno in gostoljubno sprejeti kakor nikjer drugod na zemlji. Zato je škoda za to dobro ljudstvo, da bo še kdo ve koliko časa ostalo pod oblastjo izkoriščevalcev, ki mu ne nudijo no,-, bene možnosti višje izobrazbe m civilizacije, —3 •• ", V A & : PRVI MAHARADŽA BHUTANA SIR UGYEN WANGCHUK ŽIVLJENJE NOVEGA BEOGRADA Vselej, kadar n^J2f'ad-asen k^or v ’tieogradu.1 Na #^5^ t čutiš niogočni^Iga poletaln iu-ma, velikega de» ^ svctlc St J! na- BEOGRAD — PALACA, ALBANIJA rodi Jugoslavije. Vsi so zastavili vse svoje energije in svoj zdravi idealizem v obnovo in srečno bodočnost svoje domovine. Govoril sem z oficirji, delavci, u-radniki, intelektualci, kmeti in studenti ter pri vseh sem se prepričal, ne samo o resnosti, in odločnosti njihove vere v bodočnost, temveč tudi o pripravljenosti na žrtve in o njihovi volji do dela. Velike in vsestranska naloge zahtevajo resne in delovne ljudi. Te lastnosti se pa Beograjčanom ne dajo odrekati. Beograd je lep. Lep je po svoji urbanistični načrtnosti in po svojih bulvarjih in palačah in predvsem icp po svoji geografski konjiguraciii. Novi veliki Beograd, ki bo nekako objel sotočje Donave iii Save bo vele mesto, š katerim se v dogledni bodočnosti iie bo dala meriti, morda nobena prestolnica sveta. Zamisel načrta novega, velikega Beograda je ogromna. Ljudje so prijetni, tovariški Utr skrajno gostoljubni ‘n poslrežljivh Imel sem vtis, da vlada Beograjčanom lastna človečnost in da je družbeni bonton ne samo hladna aplikacija pisanih pravil, temveč občutena omika v odnosu do sočloveka. Orientalski virvar prejšnjih desetletij odstopa mesto discipliniranosti in redu v vsem javnem življenju. Bil sem priča prizoru, ki velja v Beogradu in Jugoslaviji kol pravilo. Na avtobusni postaji delijo predhodno številke za sedeže in stojišča v avtobusu. Tudi jaz sem prejel številko in čakal. Ko je prispel avtobus za Pančevo in ko so potniki izstopili, je stopil sprevodnik k zadnjim vratom. Se preden je klical številke jc glasno povabil najprej morebitne navzoče invalide, nato matere z malimi otroki in šele potem smo začeli vstopati po številkah. Spoštovanje, leatero izkazujejo v Jugoslaviji invalidom osvobodilne vojne, ni potrjeno le z zakonom o vojnih invalidih: vidiš Iti opaziš ga lahko na vsakem koraku. Tako sem prj čakanju na vozni listek pri, železniški potniški blagajni, kjer je čakalo kakih 60 ljudi, v vrsti videl, kako jc prišel invalid z bergljami, pristopil brez nadaljnjega k blagajni in kupil listek. 'Opazil sem, obilico jestvin in blaga, 'tako na trgu kakor, tudi v trgovinah. Samo zlonamerni kritik lahko trdi, da je drugače. Imel sem občutek, da so to prvi- sadovi povojnih naporov. In tudi ljudje so spričo tega optimistično nastrojeni in se zavedajo, kaj vse lahko doseže s skupnimi napori. Presenečen sem bil tudi nad številnimi moderno in okusno opremljenimi knjigarnami. «Jugoslovanska knjiga», «Prosveta» in druge kngi-garnc so bogato založene s knjigami. Iz vsega jc videti, da posveča država kulturi in prosveti ludi najširših slojev ogromno, morda prvenstveno skrb. Veliko vsakovrstnih izdaj, poljudno prosvetne in tudi strokovne ìUcraiurè polni izložbe knjigarn. Tudi strokovne revije in bele’tristvna literatura ne zaostaja za prvo. Iz okoliščine, da so knjigarne polne kupcev, se da sklepati, da ljudstvo pridno sega po tiskani besedi. Iz vsega pa je videli, da je tudi *' tem storila povojna Jugosla-vija velike korake na poti k širjenju kulture in prosvete. V vseh strokah javnega življenja ie opaziti naravnost mrzlično hitenje naprej k cilju in v lepšo, bogatejšo in srečnejšo bodočnost pomlajene, napredne Jugoslavije. R. H. ;ičino čiste vode pomešamo odmerjeno količino antiparasita. S to raztopino poškropimo vse veje. Antiparasit rabimo v decembru, januarju in februarju, oziroma tudi v marcu, če ni drevje, še pognalo. Po škropljenju moramo škropilnico takoj dobro oprati, zlasti pa vse njene dele iz gumija, ker antiparasit razjeda gumi j. 4. Ves proslov pod drevesno krono posujemo 's hlevskim gnojeni in ga prekopljemo eno lopato na globoko ter zasujemo s to zemljo raztreseni gnoj. 5. Posebno pažnjo moramo posvečati mlademu sadnemu drevju s tem, da mu prav Ut k o gnojimo m ga zavarujemo pred divjim zajcem. Pioti zajcem zavarujemo mlado sadno drevje s slamo aU pa da pritrdimo ob debiti troje ali pripravne deske . VINARSKA ZADRUGA „EDVARD KARDELJ» v Rovinju KLET % VELIKANSKIMI BETONSKIMI CISTERNAMI ZA VINO VINO V STEKLENICAH, PRIPRAVLJENO ZA PRODAJO BAKER važna surovina za elektrifikacijo (Nadaljevanje iz prejšnje številke: UPORARA Baker jc danes splošno uporabljiva kovina, potrebna zlasti v industriji. Najvažnejši je baker v . elektroindustriji, saj so vse električne žice in sploh vse naprave 5z bakra. Važen je tudi pri parnih strojih, katerih določeni deli morajo biti iz bakra, pa tudi sicer je Zlasti v strojni industriji nepogrešljiv. Nujno potreben je pri gradnja,U . ladij, nadalje pri izdelavi .raznih merilnih naprav , pr. kompas) in številnih kemičnih in fjzikalcSh inštrnmcnlih. Uporablja '..s? kot dodatna, s’virovina ;pri. kovanju 'dčharja (čr 'se splošno dodaja žlahtnim kovinam (srebru in zlatu), da dobe večjo trdote in se prehitro ne obrabijo, nadalje za prekrivanje strdi ter za izdelavo raznih posod. Ni Pa seveda baker priporočljiv za kuhinjske posode, fei morajo v lem priipern biti znotraj porinjene, ker bi sicer razne kisline razkrojile baker v spojine, ki so zdravju škodljive. Ir. bakra pridobivamo tudi modro galico, ki je vsekakor Uidi važna snov, saj Se’ uporablja za impregniran je le sa, da prehitro ne segnije, v lekarništvu, zlasti pa za škropljenje trt za uničevanje trtne plesni-perono-spore. Posebno važne so v današnji kovinski industriji razne bakrove zlitine. Tako je bron iz bakra in kositra ter sc uporablja za sporne, nike iu za zvonove, ne poslužuje pa še več brona oboroževalna industrija, kjer jo na njegovo mesto stopilo jeklo, (še do nedavnega pa so večin,} topov izdelovali iz brona). Zlitina bakru in cinka sc imenuje rumena med (mesing), tak« imenovano novo srebro pa je spojina rumene medi in niklja. Razen teh Pa se v današnji kovinski industriji uporabljajo za razne specialne namene še številne druge zlitine bakra in drugih kovin. BAKER Jugoslavija je preeej bogata na bakrenih rudah, ki jih kopljejo v Bosni, Hrvatskehi, zlasti pa v vzhodni Srbiji. Znan je rudnik Majdanpek, posebno pia rudnik Bor, kjer so že stari Rimljan; kopali baker in srebro ter zlato. Seveda je od vseh teli rudnikov kot od večine ostalih stara Jugoslavija do te vojne imela le malo koristi. Korumpirani politiki in gospodarski špekulanti so za velike denarne nagrade prepuščali izkoriščanje naših rudnikov tujim kapitalistom, ki so rudnike,do skrajnosti izčrpa-.vali, revnp plačevali delavstvo, sa-n»i( pa spravljali v svoje v.epc og. ’ rosane, dobičke, Tako nule iz bovškega rudnika nismo predelovali doma, temveč Soro j« izvažal, v Pranrijo, (la soTsim iz tijč pridobi- ; VaTf baker,' zfatd in srebro, mi' pa i Snio pi-j dertl morali drago plače vat; baker v tujini, če smo ga hoteli imeli. Pri tem So tujci iz bakrenih rud pridobivali zastonj še zlato in srebro. Danes seveda vse. ; ga tega ni več, kajti vsi rudniki so podržavljeni in last ljudstva, ki jih vestno upravlja in pametno izkorišča, zlasti za izvedbo elektrifi. kaeijc in industrializacije ter za splošni napredek i« razvoj vse Jugoslavije, pri razkrajanju gnoja in drugih organskih snovi Toplota (temperatura) navadnih rastlin je dosti nižja od toplote, katero dosežejo v času svojega razvoja različne bakterije in h im. plesni ».termofile« (plesni, katerim ugaja gorkota). Organski odpadki (vlažno listje ali seno, konjski gnoj, odpadki pri strojenju usnja itd ) posebno če se nahajajo v debelih, dovolj vlažnih plasteh, se pri razkrajanju (pretvarjanju v gnoj) tako segrejejo, da dosežejo včasih do 70 stopinj C gorkote. V starih časih so učenjaki trdili, da gre le-za kemijski proces presnavljanja. Qče moderne bakteriologije F. Cohn je prvi dokaza!, da je razkrajanje organskih snovi biološki' (življenjski) proces, katerega povzročajo posebna, prostim 'očesom nevidna bitja, tako im. bakterije ali posebne glivice. Kako je prišel Cohn do teh ugotovitev? V Augsburgu v Nemčiji so tovarne .za predelavo bombaža nalaga le odpadke surovin y posebne zaprle prostore. Ker se je pri odpadkih razvila visoka temperatura, so izkoriščali to gorkoto vrtnarji na ta način, da so .v prostore pokladali lonce s cvetlicami ali z drugimi rastlinami. Uporabljali so odpadke tako, kakor vrtnarji dandtr.r.j uporabljajo tople lehe. Vložni Pomladimo travnike Travniki, oziroma senožeti -osta-re kot vsako drevo, žival ali čio- I vek. Pravilno kmetovanje zahteva, da držimo travnik le nekaj let, recimo 5 do 8, potem ga spremenimo za nekaj let v njivo, nakar zopet v travnik. To imenujemo kolobarjenje, ki je lahko tudi ožje, to se pravi, da se sprememba ene kulture v drugo izvrši v krajšem roku. Marsikje pa se to ne izplača in tudi ni mogoče. Pri nas je že desetletja iri mogoče tudi stoletja mnogo travnikov, ki so bili vedno travniki, in ki niso bili še nikdar pognojeni. Stare travnike moramo pomladiti. Drevo pomladimo, če ga obrt-žemo, travnik drugače. Za pomladitev travnikov imamo danes že posebne stroje, nek»* vrste pluge, ki režejo ledino in delajo brazde v razdalji .80 io 40 eni. Ti stroji imajo po več malih plugov. . Drugi stroji za pomladitev travnikov so podobni branam. Pri nas nimamo ne ene ne druge vrste teh strojev, ampak ie travniško brano, ki nima trdega oivi-a in se zato prilagodi vsaki obliki zemljišča. Travniška brana ne dosega sicer popolnoma svojega namena za pomladitev travnikov, vendar pa izvrši delo precej dobro, če jo primerno obtežimo in sproti čistimo’ nabranega mahu, trav in smeti. Tudi navadna klinasta njivska brana lahko služi za pomladitev, a mora biti še bolj obtežena. Seve* da napravimo z navedenimi bra* nami le majhne zareze v travniško zemljo. a tudi od teh zarez imamo mnogo koristi, ker ze v njih ustavlja voda in laže‘prihaja h koreninam, na drugi strani pa prihaja po-zarezah h kftrno.i.n&nv nujno: potrebni ' zrak. Cie kak teden po tem senožet še pbgaojinvo, pa bodisi s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili, so dotične zareze kaj pripravna zbirališča gnojil, ki jih m* odnese dikakršna te» koča voda. Ce. bomo tako travnik pomladili, bomo videli, da se bo takoj v prvem letu razvila predvsem ob zarezah zelo bujna trava, ki tudi za» mori mah in ki v splošnem mnogo izboljša krma. Delo »I težko in tudi he »tane mnogo. odpadki so se ugreli in to gorkoto so tamkajšnji vrtnarji izkoriščali, da si pravočasno preskrbijo vrtne rastline za pomladansko setev. Na teh odpadkih je začet s svojimi poskusi Cohn. Ta učenjak je pri prvem poskusu z vodeno paro razkužil bombažne odpadke. Razkaževa! jih je tudi tako. da je postavil posebne, z odpadki napolnjene posode v peč. Gorkota je uničila bakterije že takoj v začetku njihovega delovanja. .Razkuženi (sterilizirani) odjiadki se niso «greli. Pri enakih nesteriliziranih odpadkih se je temperatura že v prvi tiri povišala' za 0.1 stop. Po è do fi urah je temperatura narasla ha 5 do fi stop. Po 24 do 30 urah se j temperatura vzdignila de. 'indk'-.murna 67 stop. Nato jo Začela upadati, dokler ni po enem tednu padla na normalno temperaturo okolice. Celotna masa razkrajajočih se odpadkov je bila preprežena z mdijorda-mi bakterij vrsti» »Micrococuš«. Cohn je na tà način dokazal, da ravno bakterije z izdihava?'iem (respiraeijo) in organskim pre.-navijanj etii (fermentacijo) povzročajo povišanje temperature. Da so v resnici bakterije pravi vnuk povišanje temperature je ko je dognal, da se v odpadkih niso razvile bakterije, in se zaradi tega tudi. temperatura ni povišala. Vredno je še enkrat omeniti, da se bakterije razvijejo le. če je v odpadkih dovolj vlage. Take nam postane jasno, zakaj se seno in g;i .j tako hitro ogrejeta. V vrtnarstvu se danes pridelujejo vrtne rastline iz semen v tako im. toplih lehah, katere ogrevajo' z uporabo konjskega gnoja. Kako pripravimo topie lehe? -Pri toplih lehah uporabimo poi altra debelo plast svežega, riovo'j vlažnega konjskega gnoja, katerega pokrijemo s plastjo zemlje. Bakterije dobijo v takem materialu vse potrebne pogoje •>i svoj razvoj. Pri razkrajanju gnoja se poviša temperatura, kakor smo že cmerili, a gorkota, ki se pri tem razvija, vpliva ugodno na ntzvv’ rastlin, ki smo jih vsadil* Neriesu konjskega gnoja lahko uporab uno odpadke pi l predelavi bombaža, prah in odpadka strojarn ali druge organske od-, padite. Čudimo se. kako, se n. pr. zvalijo ptiči iz nekaterih večjih jajc pri tako nizki zunanji lortloti; vse pa nam bo takoj umevno, č:- pomislimo. da ptice gradijo gnezda iz vlažnega listja in ,zemlje. Pri razkrajanju teh odpadkov se razvija dovolj gorko.te. da se iz jajc 'zvalijo ptiči- Cohn dokaza1, steriliziranih Z S R H Problem gradnje « potresnih predelih Da bi vzpodbudila znanstvenike k še intenzivnejšemu delu na področju raziskovanj v letu 1948, je sovjetska Akademija znanosti razširila mrežo znanstvenih institucij. Med drugim je ustanovila geofizično postajo. Tu bodo proučevali pojave, ki nastajajo-konpo-sledica .geoloških.,izprememb. Obdelovali bodo probleme .gradnje stavami? objektov v tistih -krajih, ki ..so-.ilzftD-siavljeni potresom. To velja zlasti za deželo Pamir, ki je znana kot eden potresnih centrov. Vzporedno s tem je ustanovljena komisija zs znanstveno fotografiranje, ki bo vodila raziskovalna dela v tej znanstveni panogi. Dalje so bil! osnovani novi laboratoriji v institutih za raziskovanje pojavov večnega ledu ter v geografskih? zooloških in drugih institutih. W, D K VNETJA OBNOSNIH VOTLIN Kadar govorimo o nosu, si navadno predstavljamo samo nos in nekaj votline v njem. Vendar segajo .te nosne votline Se globlje, do konca trdega neba. Ob nosnih votlinah pa so še obnosne votline, ki imajo v funkcijah in obolenjih važno ^iogo. Na notranji streni sò pokrite s sluznico. Imamo čeljustno votlino v zgornji če-Ijustmci, votlino v sliki (v stranski steni nosu); čelno votlino v čelnici in votlino v zagozdniei (za notranjim delom nosne votline, že skoraj v sredini lobanje). Naloge teh votlin so v glavnem tele; Ker so pokrite s sluznico, povečajo površino nosne sluznice, na katero se usedajo bakterije in prah. Zrak se lepo ovlaži na mokri sluznici in tako čist, o via žen prehaja v nižje dihalne organe. De votline Mo različno velike: največja je čeljustna votlina. Čelne votline so včasih tako velike, tla segajo pod očesne dupline, včasih pa jih skoraj ni; votline v sitici so majhne, neenake, votlina v zagozdnUci pa je običajno večja od votlin v fitki. Te votline so v zvezi z nosom. Te zveze ustja so ze’o ozke in leže razmeroma visoko v steni votlin in niso pripravne za odtok. To je važno pri vnetjih, ko se nabira izcedek ali gnoj v votlini in mora biti votlina polna, prej ko se lahko vsebina izlije preko ustja v nosno votlino in ven. Odprtina čelnih votlin leži bolj na dnu vendar je kanal odtoka bolj zavit in večkrat ovira odtok izcedka (se-kreta) kaka posebno močno razvila votlina v sitki. Odprtina v za-gozdnici je dvignjena od dna, večkrat pa ovira odtok Izcedka povečana nosna školjka in zavit nosni pretin (meja med desno in levo polovico no;’a\ Vse te odprtine obnosnih votlih so razmeroma majhne, sluznica na teh odprtinah lahko nabrekne in zamaši votline popolnoma. Ker se pri akutnem vnetju vedno znova . izloča, izcedek in votlino popolnoma izpolni, se ognoji in spremeni navadno vnetje v gnojno vnetje. Ta vnetja nastanejo s širjenjem vnetja iz nosnih votlin, lahko pa se širi vnetje tudi iz zob v čeljustne votline, ali pa z ene votline v drugo, ali iz čelnične votline v bližnje 'orsan n. mr. v očesno votlino. Taka vnetja nastanejo lahko tudi po poškodbah. Znaki za ta akutna vnetja so močan glavobol, povišana temperatura, otekline na obrazu. Ce imamo te znake, potem se zdravimo najprej s toplimi obkladki, s sulfanwii, z zdravili, ki zmanjšujejo izločanje izcedka ik skrčijo odprtine votlin, da povečana množina izcedka lahko odteka. Po nekaj dneh, ko so vsi prvi znaki urcjTjeni, pur.Mirama1 votlino — to se . pravi, prebodemo skozi nos z iglo steno votline, ki er je najtanjša in kjer je najblšia njenemu dnu. Po tej igli in po gumiia-stt cevki vbrizgamo vodo v votlino. ki odteka potem skozi naravno odnviino obnosnih vod n v nos in odplavlja s seboj gnoj in izcedek. Ce ne najdemo pri tem punktirs-niu gnoja, potem samo obsevamo glavo: če pa voda med izpiranjem hi Pb'-'+à, tedaj izpiramo še naslednic dneve, dokler se votlina ne izčisti. To zdravljenje seveda poteka pri zdravniku. Ko bolnik po takem akutnem vnetiu ozdravi, naj zelo pazi, da se ponovno ne prehladi. Lahko pa vnetje- postane dolgotrajno s posledicami in kronično: v normalnih votlinah je sluznica vlažna, •ker vsebuje v sebi žieziee, ki izločajo; ravno primerno k rliSino. sluzi, da se -nosna sluznica ne izsuši; in je vedno enakomerno navlažena. V kroničnem vnetju pa te sluznica zadebelil in izloča stalno preveč izločka. Lahko zadebelil tako, cla se naguba skozi odprtine v sam nos kot polipi, ki zelo ovirajo dihanje in obnosne votline popolnoma zainaše. Te moramo operirati in nato glavo obsevati. Ce je kronično vnetje dolgotrajno, gnojno, potem je tudi potrebna operacija, s katero odstranimo vso sluznico in predvsem pp-sjdrbtao za dober širok odtok iz obnosnih votlin vnos; sluznica pa se zaradi vnetja tudi lahko stanjša in postane suha, ker so uničene vse žleze, ki izločajo sluz. V tem primeru sq obnosne votline široko spojene z nosno votlino; zrak, ki gre skozi tak nos, potuje brez ovire, nima časa segreti se v nosu; zhtoi takim vnetjem sledi kmalu vnetje nižjih dihalnih organov grla. sapnikov in tudi pljuč. Ker se vnetja širijo, imajo lahko zelo resne posledice: obolenja očesnih vođin, oz. oči, obcŽenja vidnega živca in oslepitev, meningitis, absces v možganih. Ker so okvarjene sluznice, s katerimi vohamo, lahko tudi voh za stalno ohromi. Dr. Jerinova Tržaška kuhinja Nedelja: Svinjski zrezki in krompirjevi cmoki, zeljnata solata, buhteljni. Večerja: Testenine z guljažem, mešana solata, kompot. Ponedeljek: Zdrob na goveji juhi, ciganski guljaž, solata, kuhan kostanj- Večerja : Nadevani kalamari, krompirjeva solata, sir, jabolka. Torek: Minestra iz riža in fižola, cvetača z majonezo, sadje. —Večerja: Fižol v solati, cmoki iz suhih češpelj. Sreda: Zelenjadna juha, ocvrt krompir, grahov pire, kompot. — Večer-j a : Rižot, ocvrta jabolka. Četrtek: Testenine na juhi, mesene pogačice, krompirjev pire, sadje. — Večerja: Kislo zelje s klobasami, ocvrte kruhove rezine. Petek: Mineštra iz testenin in fižola, bomba iz koruznega zdroba.* — Večer j a : Makaroni z maslom in sirom, cvetača v solati. Sobota: Vlivanci na goveji juhi, kuhana govedina, dušena sladka repa in kropir, sadje — Večerja: Rižot s klobasami, solata. Ciganski guljaž 70 gr slanine alt masla, 1 čebula, (00 gr kuhane govedine, 500.gr krompirja, kamna, paprika, majaron, četrt litra juhe, paradižnikova mezga. Zarumeni na maščobi sesekljano čebulo in dodaj: meso, krompir zrezan na kocke, dišave in. juho. Ko vre 20 minut, dodaj paradižnikovo mezgo in sol Bomba iz koruznega zdroba 2 žlici olja, 300 gr koruznega zdroba, 60 gr olja, slanine in masla, 250 gr narezanega govejega mesa, pol čebule, 3 žlice črnega vina, paradižnikova mezga, klinčki, česen, 1 žlica moke. Ko voda zavre, vlij vanjo olje, nato vsuj zdrob, skuhaj polento ter jo strest v mrzlo posodo. Naslednjega dne pripravi gosi ragu takole: zarumeni čebulo, duši na drobno zrezano meso, katero si osolila in popoprala, dodaj vino, ki naj izhlapi, nato klinčke in česen. Počasi dolivaj pol litra vroče vode, v kateri si raztopila 50 gr paradižnikove, mezge in pusti da vre 80 minut. Medtem zajemi z vrha žlico maščobe, raztopi v njej moko in jo zopet vlij v ragu. Ko je ragu gotov, razreži polento na 4 plošče,, namaži vmes ragu in položi polentno torto v posodo, namazano z maslom in potreseno s krušnimi drobtinami. Povrhu potresi s koščki masla in z drobtinami ter jo speci. Novo živijenje v modi Tudi najbolj zaposlena žena je verjetno zasledila izpremembe v današnji modi in nehote se ji vzbudi želja ravnati se po njej. 2e zadnjič smo omenili, da lahko uporabimo stare stvari, ostanimo še da*, nes pri tem.. Vsaka gospodinja najde v svoji omari preprosto vsakdanjo obleko, kot jo vidimo na sliki. Kaj mislite, ..ali se : da prc-narediti? Dokupite karirast ali črtast kos J blaga, s katerim razširile in po- | daljšate krilo in olepšate život, j Lahko nanese, da je stara obleka ! vzorčasta. Tedaj poslušajte tale I nasveti Iz obleke, si napravite jo-1 pico, ki jo lahko vsestransko upo- j rahljate. Blago za krilo je novo J ali pa iz kakšnega drugega stare- | ga oblačila; kot okras pa vložite | ali našijte več različno --—’-u- širokih prog vzorčastega blaga jopice. Kri- I lo in jopica tvorita lep komplet, | kasneje a vsak posebej nov del garderobe, 'j 1 PRAKTIČNA CESALNA JOPICA Gotovo imate doma kak kos stare svile ali drugega blaga, in sicer 1 m v kvadratu. Urežete kakor kaže kroj in sešijete A In A ter B in B skupaj. Ce se češete, si ogrnete, jopico preko obleke in ni se vam treba bati, da bo obleka polna las in prhljaja. — Po istem kroju lahko urežete jopico, ki . jo nosite k plesni obleki, samo da vzamete drug material, n. pr. baršun, brckat ali moaré. Mini nasveti Zravnaš Je stisnjenih kožuhov. — 75 mokro gobo ovlažimo kožuh, skrtačimo dlako in ga obesimo, da se posuši. Ko je popolnoma suh, ga dobro iztresemo. Čiščenje hermelinov. Hermelinove kožice zdrgnemo z bencinom, posujemo s krompirjevo moko in skrbno skrtačimo. Belo otroško kožuhovino zdrgnemo s krpo, namočeno v bencin, posujemo z zdrobljenim krednim prahom, obesimo za več ur na zrak in nato stepe-i mo. Vrečke zoper molje za kožuhovina^ ste plašče. Pripravimo jih iz časopisnega papirja, ki odganja molje. Več pol časopisnega papirja sešijemo skupaj z gostimi vbodljajl, dokler ne dosežemo zaželene dolžine in širine vreče. Spodaj vložimo ozko dno In ga prišijemo. Dobro ščiščen s poprom ali praškom zoper molje in vložimo v vrečo, ki jo zgoraj dobro zavežemo.' Vrečo obesimo nato v omaro na obešalo. čiščenje kožuhovinastega ovratnika« Kožuhovinaste ovratnike čistimo z mešanico razgretega peska in žaganja, ki jo nanesemo na ovratnik s trdo krtačo. Nato stresamo mešanico z ovratnika. Mokra kožuhovina. Dlako zgladimo z mehko krtačo, jo posušimo, vendar nikdar v bližini peči, stepemo in raz-česemo. Dolgodtakasta kožuhovina mora vedno viseti, kajti ležanje škodi dlaki. Ovčja kožuhovina se ne sme nikdar sušiti blizu peči. Ce se je zmočila, jo obesimo na suhem, toda ne toplem prostoru in jo stepamo, dokler se popolnoma ne zrahlja. Kako odstranimo madeže od znoja iz podloge pri kožuhovini? 8 gramov salmijakovca, 10 gramov žveplovega etra in 15 gramov alkohola zmešamo z vodo, ki ji dodamo še nekoliko bo-raksa. S tem zdrgnemo znojna mesta-Nato zdrgnemo s čisto krpo, namočeno v vodi in kožuhovino posušimo. Čiščenje svilene podloge pri kožuhovini. Namočimo belo platneno krpo v čisti špirit in zdrgnemo s tem umazano svileno podlogo. Čiščenje bele kožuhovine. 1. Belo kožuhovino zdrgnemo s suhim vročim peskom ali jo posujemo z moko, kar stepemo in skrtačimo. Ce >e dlaka izgubila lesk, tedaj damo nekoliko kapljic olja na mehko krtačo la zgladimo z njo kožuhovino. 2. Kožuhovino zdrgnemo z belo, v bencin namočeno krpo, posujemo s krednim prahom in položimo na sonce. Nato jo stepemo in skrtačimo inče je treba, zgladimo z mehko krtačo kakor poprej. Pranje bele kožuhovine. Belo milo skuhamo v vodi in ga precedimo. Ko se je milnica ohladila, stiskamo Vi njej kožuhovino; milnico večkrat menjamo in nato splakujemo z vodo, kateri smo primešali nekoliko boraksa. Kožuhovino končno posušimo, posuje* mo nekoliko s škrobovo moko in rat-češemo ter stepemo. K ako g o jim o cMai/m Ker je vzgajanje ciklam iz semena, četudi zanimivo, vendar tme-'cej težavno opravilo, ki zahteva mnogo spretnosti in razumevanja, je najbolje, da si v mesecu avg«- Prehrana slovenskega ljudstva KAKO JEMO Običajno jemo v sobi pri mV’,1 ali stolu, pogrnjenem s prtom, stolnico Ponekod pa jedo v kuhinji. Zelo pogosto zajemajo še iz skupne skledo. Različno imenujejo tudi dne-tte obroke: zajtrku pravijo po Kranja k?-n kosilo; opoldne jedo na Prekmurskem in vzhodnem Štajerskem obed; ponekod mu pravijo kosilo, v mnogih krajih južina. Edino večerja je splošno razširjena. Ostali obroki so predpol-dsnka, predpoldnica, južina, m-Utea, pokosilnik itd- - V poedtnih pokrajinah In krajih je v glavnem utrjen običaj, da jedo iste jedi ob slehernem dnevnem časti. Stalen je tudi red za uživanje določenih jedi ob velikem delu in praznikih. Posebno slovesne so pogostitve ob mlačvi na vzhodnem Štajerskem In Prekmurskem (domlatld); ob stelje-raji na Koroškem (ob spravljanju stelje), ob nosačiji, gnojavo?,!, trgatvi tn še kdaj. Praznične jedi smo že nekoliko ome- njali. Ustavimo se še nekoliko pri tem, kakšna jedila so v navadi ob važnejših življenjskih dogodkih! Ob rojstvu je bilo v navadi, da je botra nosda otročnici ves teden izbranih jedil. Danes ji daruje krstno pogačo, ki jo pri-neso tudi znanke; dalje kokoš, jajc, vina. — Posebno razkošne so bile že-nitovanjske gostije in smo jedila, ki so zanjo posebno pomembna, že sproti omenjali. Opozorili bi še na prašičji rep, ki ga nevesta po prihodu na dom vrže med svate; ti ga love in prerokujejo, da bo prvorojenec deček, če ga dečko ujame. — Dan po gostiji je nevesta na prašičjem koritu stoje pogostila z ostanki vaško otročad. — Ob pogrebu so bile zelo običajne sedmine, ki jim ponekod pravijo karmine. Ubine (iz latinskega: pesmi). Marsikje imajo še navado, da postavijo na mrtvaški oder pol litra vina, riž, moko in sladkor, meneč, da potrebuje rajnik hrane na pot na oni svet. Tudi v grob so dajali jedil, zlasti kos kruha. Tudi posebne kruhe dele ob tej priliki. Na Vse svete postavijo v veri, da jih obiščejo rajni, na mizo kruh in vodo. SKLEPNE MISLI Prav strnjeno-smo podali nepopolno sliko o ljudski prehrani Slovencev, ne da bi jo n. pr. primerjali s hrano so-. sednih ljudstev ali s hrano v davnini. Tudi se nismo podrobneje dotikali gospodarsko družbene strani, o kateri bi ■mogli vobče reči, ca je hrana slovenske vasi zelo skromna in. v bistvu — kljub mnogim naštetim vrstam — dokaj enolična. Se huje pa je, «a ie te hrane mnogokje in mnogokdaj premalo. Značaj naših jedil je z zdravstvenega gledišča zadovoljiv, ker uživamo mešano, pretežno rastlinsko hrano in mleko. Gre le za to, da dvignemo pridelek in raven našega življenja, pa' se bo ob dovoljni hrani in drugih pogojih dvignila tudi življenjska moč slovenskega naroda. Vilko Novak sia in septembru kupimo v semenskih trgovinah gomolje ciklam. Np prodaj je več vrst ciklam, ki se ločijo po barvi in velikosti ter 'obliki cveta. Največji- cvet imajo «Papille» in «Rokoko» ciklame, Te ciklamo niso vzgojene Iz nekega gozdnega ciklama ali »kovčka«, kakor ji pravijo v nekaterih krajih, ampak izvirajo od perzijskih ' ciklam. Kupljene gomolje vsadimo v srednje velike lonce,-katere smo prej napolnili z mešanico vrtne, gozdne in travne zem* ije. Pri sajenju gomoljev moramo paziti, da gomolj vsadimo le do dveh tretjin globoko ter da ga ruj zatlačimo preveč na trdo v zemljo. Nato dobro zalijemo okoli vsa. j enega gomolja in lonec postavimo na svetlo, a ne preveč sončno okno. Dokler se ne pojavi cvetno brstje, moramo imeti ciklame le v hladni sobi in šele pozneje 'smé-mo lonec postaviti bolj na ibp!a 'mesto. 'Pri zaUvanjpt morate d. paziti, da ne zalijemo vodo mrd brstje na gomolju, ker to lahko povzroča gnitje gomo’ja. Ko ciklama odcveti prenehamo počasi z zalivanjem. da se listi polagoma posušijo in da pride s tem rastlina do potrebnega počitka. Z zalivanjem pričnemo šele v juliju in avgustu, ko ra&tlina zopet poganja. Kdor tega pravila ne bo upošteva), ne bo imel nikdar več lepih in cvetečih ciklam. t-antasticiH tehtan Zdravnik Stilen Popf je iznašel zdravilo, s katerim se mu je posrečilo spremeniti dva pritlikavca v navadna človeka. Eden od njiju Avrelij Padrele, je hotel odkupiti patent. Popf pa je-ponudbo odklonil. Primo Padrele ni hotel več priznati Avrelija za svojega brata, v želji, da ostane sam lastnik bogate tvrdke. Popf je močno zaslovel in zastopnik tvrdke »Zavora«, sindirak Cfardeja, mu je za veliko vsoto predlagal, da bi s svojim zdravilom pospeševal rast otrok. Popfu se je zdelo zločinsko vzgajati ljudi z razumom triletnih otrok in je Cfardeja vrgel skozi vrata. Ta je podkupil patra Frančiška, da je v pridigi prepričeval ljudi, da je Popf v zvezi s satanom. Tudi časopisje je začelo» gonjo proti Popfu. Ta pa je kljub vsemu nabil po mestu lepake, da prične 7. septembra z vbrizgavanjem satanovega . eka. Popf se seznani z Anejrom. Anejro je vzel iz suknjiča tobačnico in v drugo ponudil Popfu cigareto. Pozabil je, da mu jo je bil pravkar ponudil. — Hvala, gospod, ne kadim, — je ponovil doktor Popf. — Mojega razpoloženja pa ni težko uganiti. —.. . Preglejte sebe, svoje življenje, svoje skrivne misli in nagibe! — je grmel zvočnik. — Pomislite in povejte, ali se ni satan nastanil v našem mestu! Zopet se je mnogo oči ustavilo z ledeno radovednostjo na doktorju Popfu — Hotel bi vas samo opozoriti, — je rekel Anej-«>, — da sem -šele včeraj prišel iz zapora. Če se bojite družbe z organizatorjem stavke, grem ... ^— Jaz pa vas moram opozoriti, da sem satanov Služabnik, njegov bakbuški agent, — se je trpko nasmehnil Popf. — Če se torej bojite družbe s hudičevim služabnikom, grem ,.. Šele zdaj se je spomnil, da sta mu v žepu ostala še dva lepaka. Rekel je Anejru: »Oprostite, prosim, odstranim se samo za trenutek,« vstal s klopi-ce in šel k reklamnemu stolpcu ki je bil viden pri vhodu_na trg. Spremljali so ga radovedni pogledi vseh ljudi na trgu. Ko je skrbno pritrdil oba lepaka na stolpec, sc je mirno vrnil na svoje mesto. . Knj ste tam nalepili? — je vprašal Anejro iti pokimal z glavo proti stolpcu. to ne pozabili, da začnem sedmega z množičnim vbrizgavanjem leka. Mislite, da pridejo k vam štacunarji, ki jih je razkačila tista razburljiva pridiga? Nisem mnenja, da žive v mestu sami idioti, — je odgovoril Popf. —- Ne bodite otrok, doktor, — je pohlevno pripomnil Anejro. — Število ljudi v Bakbuku, ki verujejo, da je satan, ni kdo ve kako veliko. •. — Tem bolje, — je rekel Popf. — A še manj je takih, ki bi se hoteli spreti s cerkvijo, z županom in z drugimi posvetnimi in nebeškimi oblastmi zavoljo telička ali svinje. — Nisem mnenja, da žive v mestu sami strahopetci. — Ne bodite jezni name, — je rekel tedaj Anejro I opfu, toda kljub svojim letom ste naiven človek. — Popf je razdraženo umolknil. — v tem primeru, — je nadaljeval Anejro, ne da bi se dal oplašiti, — v tern primeru se morda niste zmotili: Prepričan sem. da se bo našlo sto, dve sto ljudi, ki se ne bodo bali priti k vam kljub tej ostudni gonji... Zato se bo treba seveda potruditi in sicer, med nami povedano, pošteno potruditi. — Nimam ne denarja niti ne želim najeti me-šetarje, da bi zganjali k meni kliente, — je izzivalno izjavil Popi, misleč, da se mu Anejro ponuja za agenta. — Imate zoprn značaj, doktor, — je mirno odgovoril Anejro. Ko bi bil mlajši, bi se razjezil na vas. Kdo govori o mešetarjih? Gre za to, da bi vsa ta sodrga ne pohodila dobrega znanstvenika z njegovim izumom vred. — Imate stike z znanostjo? — je oživel Popf — Najbolj neposredne stike, — je odgovoril Anejro zelo resno. — Sem komunist. — Jaz sem daleč od politike, — je hitel doktor opozoriti svojega sobesednika. — Sem znanstvenik in samo znanstvenik. Prosim, da to upoštevate Gospod Anejro. ’ 1 orla politika je zelo blizu vas, gospod Jopt. — Anejro ga je z mirno kretnjo prosil, naj ga ne prekinja.. — Ni nobenega dvoma, da ne pride nihče k vam za injekcije, ako tem podlim spletkam ne zoperstavite realnih in prepričljivih dejstev-. Gre torej za to, da se sto, v najslabšem primeru nekaj desetin ljudi opogumi in pripelje k vam živali za injekcije. In ko se bodo pokazali uspehi injekcij ... To je podlost! Zadnje besede so se nanašale na pridigo očeta I ranciska. Njegov visoki tenor je donel iz zvočnika strastno in s prepričljivostjo, ki jo je mogoče doseči z vero v pravično stvar ali pa tudi, kar velja za pričujoči primer, z dolgoletno pridigarsko prakso- — ...Saj vam je znano, o kom govorim, dragi otroci. Govorim o prišlecu doktorju Stifenu Popfu. Ne hodite hudiču na limanice, dragi otroci! Iz zvočnika so zadoneli svečani zvoki orgel. Ko je godba utihnila, je napovedovalec prebral poročilo krajevnega oddelka sindikata živinskih krmil. Sindikat je razglašal v splošno vednost, da spričo sezonskih ovir se bodo oddajala krmila v prihodnjih dveh mesecih samo stalnim odjemalcem. Hm, da-a, — je zategnil Anejro in sočutno pogledal Popfa, — hudo so vas vzeli na piko . .. Morali bomo na deželo k farmarjem po krmo . . Nič za to. Zagotovili si bomo večjo količino krme za vaše živali, potem pa začnemo z injekcijami. Ni vzroka, da bi se vdali. Popf je hvaležno pokjmal z glavo. Težko mu je bilo govoriti. Vsakdo, kdor je prišel na trg, se je ozrl na doktorja. Radovedni so bili, kako bo prenesel ta novi udarec proti svojemu izumu. Popf pa je poklical na pomoč vso svojo voljo in ohranil na obrazu izraz dolgočasne radovednosti. — Morali bi domov, doktor, da se odpočijete po vsej tej zoprni gonji, — je mehko izpregovorJ Anejro. — Lepo se prespite. Jutri pa pridem pogledat k vam, če dovolite. Pri tej priliki bom naphsal za nek časopis v prestolnici članek o vsej tej zgodbi. Popf se je hotel zahvaliti Anejru, pa ni utegnil, ker ga je nenadno premotil vik, ki je nastal pri reklamnem stolpcu. Od tam se je razlegalo glasno krohotanje in vzkliki odobravanja. Ni dvomil, da je to veselje v neposredni zvezi z njim, zato je odločno vstal s klopi in se napotil k stolpcu. Množica se je s škodoželjno spoštljivostjo odmaknila in ga pustila k stolpcu, lam je stal potomec mesarja Fri-gija Beroimeja, Manhem Beroime, ki smo ga že omenili. Devetnajstletni tepček z brezizraznim, okroglim pegastim obrazom je z vnemo opravljal oglas doktorja Popfa. — Kaj delate tu z mojim oglasom, mladi mož? — je vprašal Popf tepca in ga prijel za rame. — To, kar sem že naredil z vsemi vašimi listki, — je odgovoril izzivalno Manhen Beroime in mirno odmaknil Popfovo roko s svojega ramena. Nekaj oseb se je z odobravanjem zasmejalo, drugi so molče čakali, kaj bo iz tega. Kako si vendar drznete kvariti moje lepake! — je zakričal Popf s takšnim glasom, da sc je množica sunkoma odmaknila Manhem Beroime je prebledel, a Anejro, ki je slutil nesrečo, je skočil s klopi in se prebil skozi steno zijal prav v trenutku, ko je doktor izgubil razsodnost spričo nesramnosti Beroimeja mlajšega, ga prijel za grlo in zahropel: — Zadavim te, gad! Vsa jeza in ogorčenje, razburjenja in bolečine, ki so preko dneva težili Popfu srce, so planili na dan in bil je V stanju, ki ni bilo daleč od blaznosti. V štev. 98 »Ljudskega tednika« je bil objavljen sestavek »Novo leto v Istri«. V zvezi s tem smo prejeli dopis etnograf« Milka Matičetova, ki ga rade volje objavljamo v prepričanju, da si bodo naši cenjeni bralci na podlagi obeh sami ustvarili jasno sliko. V predzadnji številki »Ljudskega tednika« je izšel članek »inovo leto v Istri«, ob katerem je treba spregovoriti nekaj besed takoj, dokler je še Sveže. 2e v svojem prvem letniku — umo. je »Ljudski tednik« pričel objavljati spise, ki so po svoje pomemben prispevek za slovensko etnografijo. Tako so na pr. Justo Košuta, I. Furlan in pokojni slikar Albert Sirk napisali marsikaj zanimivega o slovenskih ribičih in ribolovu na Jadranu ter tako obogatili našo precej skromno literaturo o tem predmetu, v pravkar zaključenem letu 1947. pa je »Ljudski tednik« dal etnografiji na razpolago še dosti več prostora kakor v prvem letniku. Od etnografskih paberkov (glej na pr. A. Furlanič, Malo zgodovine iz koprske okolice, št. 91), mimo izrezov K „Novemu letu v.Istri iz ljudskega običajnega sveta (na pr. R. S., Slovensko ljudsko sodstvo v 1$. in 17. stoletju, št. 88; piščev članek o pirhih v velikonočni številki, itd.)’ smo dobili zaokrožene informativne preglede o »Slovenskih domovih« (Vilko Novak v 93. štev.) in o »Slovenski ljudski noši« (isti v božični številki). Vseh etnografskiti člankov seveda ne navajam, ker bi se z naštevanjem preveč zamudili (tako so se na pr. samo k vprašanju o Reziji in Rezijanih oglasili razni pisci). Poleg posameznih člankov pa je »Ljudski tednik« odprl vrata tudi daljšim etnografskim spisom, ki se s pritegnitvijo bralcev k sodelovanju nadaljujejo iz šteVilke v številko in prehajajo že y novo leto 1948.: v mislih imam »Primorske ljudske napise« (začetek v 80. številki: 14. 8. 1947) in »Prehrano slovenskega ljudstva« (začetek v 95. štev.: 4, 12. 1947). Ob vstopu v tretje leto pa smo trdno uverjeni, da bo »Ljudski tednik« na svojih straneh samo še podprl ta dobro začeti etnografski razvoj. Toda ko gre za to, da približamo ljudstvu vedo, ki je izrecno posvečena raziskovanju ljudskega življenja, dejanja in nehanja, ni in nam tudi ne sme biti vseeno, kako pišemo. V Tedniku, ki je namenjen širokim množicam, si bo znanstvenik vsekakor prizadeval govoriti preprosto, vsakomur dostopno poljudno, kakor pravimo. A v tej svoji težnji le ne sme predaleč, tako da bi poljudnosti na ljubo žrtvoval znanstveno neoporečnost. Ker se je pa nekaj podobnega primerilo piscu članka »Novo leto v Istri« (Ljudski tednik II, št. 98, 30. dec. 1947), ne bo odveč, če se pri tem malo ustavimo. Dobronamerna kritika je bila vselej zdrava, zato ne bo škodila tudi na etnografskem področju. Clankar je v navidezno znanstven okvir vtaknil nekaj za silo skupaj znesenih podatkov o koledovanji). »Znanstveni« okvir je seveda precej povr- šen. Avtor pravi, da se je tudi v Istri »ohranilo nekaj starodavnih ljudskih običajev, ki so nastali bodisi zaradi socialnih in družabnih prilik, ali pa lahko najdemo v njih bistvu še sedaj nekaj... ostankov Staroslovanskih ljudskih običajev« __ kakor da bi le-ti ne bili v zvezi s »socialnimi in družabnimi prilikami«! Dalje: »Staroslovanski dualistični nazor boja med lučjo in temo«, ki »se kot podzemni studenec vleče skozi vsa božična in novoletna slavja«, se tudi v tem sestavku vleče res kot »podzemni studenec« in prav za prav ne izvemo o njem nič, razen tega, kar nam avtor ponavlja v glavi in repu. Nadalje se ne morem sprijazniti z avtorjevimi nasveti, češ da je »predvsem potrebno, da se tudi v bodoče držimo teli (katerih?) naših običajev«, četudi pravi, da predstavljajo »velik del narodove kulture in svetlo zrcalo njegove miselnosti«. Smatram namreč, da je v članku preveč praznega besedičenja in premalo stvarnih in premišljeno postavljenih besedi. »Kako je bilo v prejšnjih desetletjih koledništvo v Istri in sploh na Slovenskem v čislih, naj vam bo dokaz to, da če bi hoteli zapisati in zbrati vse koledniške pesmi, ki jiti pojo ob novem letu po vsej naši slovenski zemlji, tedaj bi morali napolniti nekaj prav debelih knjig...« Tudi ne vem, zakaj je to novo leto prav »istrsko«, saj ni v njem nič zna- čilno istrskega. Katera Istra naj bi to bila, hrvatska ali slovenska? »Postavimo se v duhu v skromno istrsko vas nekje sredi severne Istre«, nas prepričuje avtor. A kdaj so slovenski pastirji pasli ovce na Učki — na božični večer? In še nekaj: dan nedolžnih otročičev je za člankarja po novem letu: »Do novega leta so koledniki opravili svoje delo in sedaj je vrsta na otrocih.« Takih nedoslednosti bi lahko našli še več, če bi se hoteli spuščati v podrobnosti. Mislim pa, da zadostuje toliko. Celo preveč bi bilo, če bi ne bil pisec isti -melj, od katerega smo v »Ljudskem tedniku« že večkrat brali dobre . in poučne članke, kakor: »Slovenski krčmarji v Trstu pred 500 leti«, »Mihael Rusec«, o Simonu Rutarju, Ud. To pot pa je -melj očitno sestavil svoj članek v preveliki naglici. Zaradi storjene krivice bi etnografi želeli, da se avtor v bližnji bodočnosti resno oddolži etnografiji (ki je tudi zgodovinska veda!) s kakim solidnejšim spisom, kot je to »Novo leto v Istri«. Kljub vsemu namreč upamo, da se avtor lotil etnografske snovi, ker mu je zdela tako ali drugače privlačna. Zato pa bi le bilo dobro, če bi se v bodoče seznanil tudi z metodiko etnografije. Tedaj verjetno ne bo več postavljal v sedanji čas običaje, ki so že zdavnaj mrtvi. Tudi bo lahko izvedel. da se stari ljudski običaji ne hranijo nujno samo v »odrezanih krajih« je se — »daleč od prometnih zvez. Koledovanje, s katerim prlčno v Istri »kmalu po božiču in koledujejo skoro do svetih Treh kraljev«, se je na pr, obdržalo zelo dolgo pred samimi vrati Trsta — v Trebčah, medtem ko je marsikje drugod (na pr. v Tomaju in okolici) ugasnilo nekaj desetletij prej (glej več o tem: »Koledovanje v to-majski župniji na Krasu in v Trebčah«. Dom in svet, 1940, 37, 101). Avtor bi bil bolje storil, če bi bil stopil uro hoda od Opčin v Trebče in tam poizvedel kaj več o koledovanju. Prav tako zanimivo bi bilo, če bi nam bil po novih, neposrednih podatkih opisal novo leto kje v Koprščini, recimo v Šmarju, Gažonih, Padni, Kortah itd. Ko danes odločno zavračamo neresno pisan »etnografski« sestavek, nikakor nočemo s tem oplašiti sodelavcev, ki so se že oglasili ali pa se še nameravajo oglasiti v »Ljudskem tedniku« z etnografskimi ali folklornimi vprašanji. Nasprotno! Prav tu smo namreč imeli že večkrat priložnost brati spise, ki sami na sebi niso etnografski in jih niso pisali znanstveniki-strokovnjaki, vendar jih bo s pridom vzel v roke tudi etnograf. Takih in podobnih spisov se ne bomo nikoli naveličali. Kdorkoli pa bi kdaj obravnaval kako etnografsko vprašanje, naj dobro premisli besede, s katerimi O. K. zaključuje članek o slovenskih ljudskih nošah v predzadnji številki »Tednika«, »Ne pozabimo, da je važen vsak drobec, le točno in vestno bodi zapisan!« Milko Matvčetov Kos zemlje med devinsko in rihemberSko gospodo je bil tako pust, da sta se -ga oba ogabna mejaša izogibala, čeprav sta se sicer spria za vsako prgišče zemlje, ki ga niti kmetje niso marali. Ta kos pušče je Bog menda namenoma u-stvaril za Naceta Zemljaka. Res ne bo nikomur odrajtoval najemnine, a niti ne bo imel kaj! Kamenje in ple£e bo pridelal, ker tam ne raste niti osat. «Pravda nori in blati svojo pamet, če jo sploh še ima. Menda se mu je sanjalo, da so pod školji zakopani cekini. Ej .Pravda’ kam si zakopal svojo pamet?» Tako je kro'iTl glas med domačin; o Nacetu. Vendar je naletel na protivnike. «Ni tako- Nace prav dobro ve, zakaj se je usede! na to puščo in ve bolje od nas, kaj hoče. Boste že videli !» Nacetov oče je ime! nekaj malega zemlje. Ob oni pušči je sta! njegov skromni dom. Nace ni ime! na očetovi zemlji dovolj dela. zato je delal zdaj tukaj, zdaj tam, zdaj to, zdaj drugo. Večkrat pa je izginil za več dni neznano kam. «Kam je neki odšel Nace?» so povpraševali domačini. «Menda ža nosom, dokler ga še ima,» jim ie ustregel oče, k; ga ni prav nič motilo, če je tedaj ostal doma popolnoma sam. ?,ena mu je že davno umrla, drugih otrok pa ni imel. Nihče ni vedel, zakaj in, kdaj se je Naceta prijel pridevek .Pravda’, S tem je bilo nekam tako kot med dijašfvom, ki nalepi vsakomur primeren naziv. Nace je s hišo vred podedoval Uljasto dolino «Vrtače» —■ vrt z debelim in visokim zidom. Na zahodnem delu je bila debela žlebičasta stena, vedno skrbno pokrita s po-dolgastimi kamni. Samo sinu je oče zaupal, da je za to steno rov. ki vodi daleč v dolino pod vasjo, kjer je prostrana jama. Odkril ga je pred leti, ko je nameraval razbili steno. Ta novica je Naceta tako razveselila, da so se mu zaiskrile oči in se je pritajeno smehljal. «Kaj pa je v tem takega, da te je tako razgibalo?» Sin je pogleda! očeta, nekaj zamrmral in zamahnil z roko. — Kolikokrat je Nace nato prehodil te podzemeljske prostore! Vsak stranski rov je iztaknil, vsako vdolbino in razpoko. Očetu je bilo vse to znano. «Vidiš Nace», mu je dejal, «ta rov bi nam mo-Jtel biti koristen. Hlapci smo na svoji zemlji, hjap -i v težkem jarmu. Gospoda ima vse pravice, nase ž.uljave roke nobene. To boli, sinko moj.» Oče je stisni! ustnice, skremžil obraz v bolesten izraz in udaril stisnjenih pesti po kolenih. «To boli», je ponovil. «Tega mora biti enkrat konec. Gospoda naj dela zase, če more, mi pa zase. Prav nič ne potrebujemo, ker nismo tako neumni, da bi se ne znal; sami upravljati. Eh, kaj bi dal, da bi se to skoro zgodilo ! Prestar sem in ne bom tega doživel. Prišlo pa bo, za^ trdno vem.. Prišlo bo, Nace, čeprav počasi, ker ne bo lahko rešit; se gospode. M; vse to vidimo in vemo, da se ?.e .i50 z'ePa odpovedala udobnemu življenju. Ampak kje je napisano, da morajo nekateri več garati, nekateri pa samo uživajo.«! Cas je, da dobimo tudi m; svoj delež, zapomni si, Nace, kaj ti rečemt Svoboda ni berač, ki se vsiljuje vsaki hiši. Ce nimaš dovolj odkupnine, je ne dobiš. Prvo, kar ona zahteva, je sloga. Veš, kaj je to? Le če se boste borili vsi kot eden, boste uspeli, sicer pa ne. Tako nas učijo stoletne skušnje... To ti bodi moj testament,» Prvič in zadnjič je oče tako govoril svojemu sinu. Nace ga je verno poslušal in ‘mu pritrjeval. Natančno je razumel očetove besede, zlasti ko si je dobro zapomnil, kar mu je ta ob neki priliki dejal: «Nace, malo boš dobil po meni. Rad bi ti zapustil kaj več. Oe pa to ni, bilo mogoče, so krivi oni taln dol» — pokazal je z roko proti devinskemu gradu — «ki bi rad; za vsako ped te skope, a samo naše zemlje pest zlatnikov», Nace koplje kamenita tla. «Tako, tako- Dobra je ta, Nace. Končno se je našel nekdo, k; noče biti niti devinski niti štanjelski. Le daj, Nace !» «Norec !» zammra Nace in maha dalje. besedičenje. Saj slabi in hudobni niste, strahopetni tudi ne, le ta jezik, da bi se vam umiril, pa bi bilo dobro. Ta zemlja potrebuje bolj resne in možate ljudi.» Nekega dne pa, ko je trojica mož, naslonjena na kramp, namesto da bj bila Sla na delo, modrovala na kolovozu in tako pričakovala večera, ga je popadla jeza in si jih je privoščil. «Hm, modrujete, kaj ne? Res je pusto brez pameti in samo na klancu jo moremo iztakniti. Ce pa je niste še našli, vam lahko pomagam. Tamle je, kjer zapravljajo čas pustež; — v zemlji,» jim je dejal In pokazal na puščo. In je šel dalje. Od tedaj ni bilo več besede o Nacetovem čudaštvu. Vedno je bil v pušči in kamor je mahnil, je zemlja široko zazevala in vsakokrat se je zaiskrilo. Cim bolj je tiščal kramp, tem bolj, ga je stresalo. A ni odnehal. Kot za stavo je ruval iz zemlje debele kose sivega apnenca, ki so kot veliki sivi golobje pokri- «Cuden človek in vrag ga umej ! Gre tja, kamor ne stopi niti koza, polaskaš se mu. pa te zafrkne. Torej se zaveda, da strelia kozle.» A v obraz mu n; nihče ničesar zinil. Bali so se njegove ostre besede, a tudi lopataste roke. Joj, če te je pograbila ! Na kamnu se je poznalo, če je padla nanj. Samo dotaknila se te je, pa si že bil na tleh. Včasih si se mu zameril z «a». Dejal si mu Naca namesto Nace, pa mu ni bilo prav. Sicer je dobro vedel, kaj tiči za tem «a». Zasmehovanja in ponižanja ni prenašal. Samo pol glave je bil večji od drugih, pa so rekli : Nace je kot grmada. 'Stot mesa bi lahko visel na njegovih velikih in močnih kosteh, a ga nima niti za kurje stegno. Je kot bi ga obtesal.» Pa vbodi šivanko v njegovo meso, če moreš! Tako je trdo. Nace je kot naše skale — jeklo je in samo on je za puščo. Kaj ste slepi, da ne vidite njegovega dela- Kamenje spreminja v zemljo. Za njim mora roditi. Ne nosi zastonj svojega priimka.» «Za puščo je res, ker je tudi sam pust. Saj nima besede in živi kot b; se spri z vsem svetom. A če zapiči vate tiste temne oči ! Pa povej,, če veš, kdaj govori resno, kdaj ne!» Nace, ki je zavohal, kakšen ie glas o njem, se je pritajeno smejal. «Sleve. ki vas je samo vali za njim razkopano jerovko (rdečo kra-ško zemljo), ki ni še nikdar videla sonca. Vsakokrat ko je sunil od sebe kamen, se je globoko oddahnil in si obrisal pot s čela. «Trpljenje je ta kos grude, veliko trpljenje. In vendar se ne moreš ločiti od nje», je pomislil, sedel in zapičil svoje oči nekam daleč, kamor so utonile kot da bi ne bile njegove. Na ožgana lica se je polagoma razlival mir in okrog usten mu je poigral otroški usmev. Od nekod — tam izpod Grmade je zvonilo «Ave Marijo»... Nace se je dvignil. «Zemlja takšna ali drugačna, bogata ali siromašna, a si lepa,» je šepetal. «Skopa si in^ deset rok bi bilo treba ne enega, a kar daš, je vredno trikratnega grižljaja in požirka. Ne bila bi tako trda, če bi se ne bila sprla z nebom, ki ti tako redko gasi žejo. Pravijo, da je bilo tod nekoč drugače: bili so , hrastovi gozdovi in bresti, po sredini Krasa stasit; kostanji. Malo je več tega. Nedvomno drži, da se imamo za to zahvaliti Benetkam in njihovim trgovcem. Rad bi videl, kako so to mesto zgradili na naših kraških deblih. Kakšna so morala biti ! Mogoče kot onile Uršičev hrast, čigar deblo bi komaj obsegle štiri moje roke ! Ali pa taki kot so v Petelinovi .Rebri’ — Se jih je nekaj, ki bi jih rade požrle beneške gosenice ; še jih je, a kaj so proti nekdanjemu bogastvu!? — Pro- kleta beneška trgovina- Proklet; vsi, ki Hg vedno tlačite to zemljo in pijete naše skromne sokove ! Vi ste krivi naše bede, pekočega sonca, ki pali našo siromašno zemljo, plohs ki odnašajo zemljo v podzemlje in burje, fci divja in uničuje še te skromne letine. Vis nenasitni grabeži brez srca in duše... A vedno bolj se odmikate in se boste odmikali, ker ta zemlja je in ostane naša, samo naša. Namesto nekdanjih mogočnih debel nas vedno bolj praska trnje in brinje. A čim bolj nam krvavijo roke, tem bolj si nam zemlja pri srcu. «Ti ne veš, kaj vse ti zarišejo v dušo stopinje po tej zemlji», je nekoč dejal oče.* Prav je ime!.» Tiste dnj je Nace še bolj obračal zemljo v pušči, ki je naglo spreminjala Hce. Hči, ki se je po smrti Nacetovega očeta vrnila na dom, mu je pridno pomagala. «Končal bo sebe in hčer,» so s» zaupno šepetali vaščani. Nace je to zvedel. «Ni Nace zato, da bi končal svojega otroka. Fanika ljubi zemljo in delo v njej. Ker pa zmore dosti-, se njeno delo tako pozna, da razgiba vaške jezike. Le naj !» Res se je Fanika sama silila k delu. Bila je Nacetova kri, k; je nosila tudi njegovo moč. Bila pa je tudi očetova edina opora, ker je žena Nacetu že rano umrla, «Za dva se upa», so rekli, dasi je bila šele v osemnajstem letu. Nele izredno razvito telo, tudi njene velike črne oči so izražale njeno telesno in duševno zdravje. Lepa je bila Fanika in ni vedela, da tako uklanja svoje tihe oboževalce. «Obhodi devet far, a ji ne dobiš para», so jo primerjali fantje sami zase. «Take bi morale dobiti naše hiše, pa bj podprle šest vogalov, ne tri», so dejali očanci, ko so posedali na nizkih ognjiščih. Nagajive! pa so dražili mlado kri : «Taka je, da bi ji dota delala sramoto.» Tud; to laskanje je ujelo Nacetovo uho Sn stopnjevalo njegov ponos na hčer. Neko popoldne sta prijahala v vas mladi devinski grof in njegov oskrbnik, ki so mu tamkaj rekli fligar. Objahala sta vas in pokukala sem in tja. Završalo je v vasi kot med kokošjo družino, ki jo obletava skobec, žene se niso upale iz hiše, otroci ne na pot. Tudi možje so se oddaljili, da bi ju ne srečali. «Vidiš ju? Drug večji nadutež od drugega, Fligar se drži kot bi bil knežjega rodu. Ti garjeva izdajica, ki podpiraš tujo oholost! Beži pred njima, da izgubiš podplate ali pa pograbi bodečo preklo in bij po njih !» Tako so mrmrali možje, ko so ju ugledali. Oskrbnik ni imel srca in njegova bikovka je neprestano švigala po zraku ter iskala plen. «Svojat!» je kričal, ko so mu vaščani obračali hrbet, Le Nace se ni zmenil za došleca, ki sta v velikem ovinku jahala proti njemu. «He, poznam vaju- Ze spet sta prišla v vas po Udanost. Potrebujeta jo, tud; ti, mrcina izdajalska, ki si splezal do fligarja samo z bičem po naših plečih ! Ne veš več, odkod, kdo in kaj si. ščepa tobaka ne dam za tvoj naziv. — Glej hudia, prav k meni sta namenjena !» Naravnost proti njemu sta jahala. Fanika je znašala kamenje na osredek, kjer ga je zlagala v velik kup, ki se je videl že od daleč. (Nadaljevanje prihodnjič) 0 »la I Ijnbici napisi Četrt ure zapadno od Godenj so Kreplje vasica ob cesti Dutovlje—Trst. Na gorerijču Starešinove kalone je tale napis (v eni vrsti) iz 1. 1809: LETA PERTON JE NEREDU LUKA BRUNDULA . ,. (tu je primitiven le-lief križanja) . UZAITI FRANZO-SKÈ VOISKE IS ZESARIAM FRNZ. Na ta napis me je opozoril ter mi obenem dal na razpolago svoj prepis tomajski župnik Albin Kjuder. Drugič ga je prepisal Jjmet Tone Žvab — Tišlerjev iz Krepelj, njegovega Prepisa nisem videl, ker ga raztrgal v prepričanju, da ga «Ljudski ted-' nik» že ima. Gornja objava pa te- melji na lastnem prepisu (19.1X.1ÌI47), ki se v nekaterih podrobnostih razlikuje od Kjudrovega prepisa. Luka Brundula, po še živem ustnem izročilu samouk v pisavi, branju in klesanju, je po vsej verjetnosti istoveten z Luko Brundulo, roj. 1.1774. v Krepljah pri Brimdlovih (podatek iz matičnih knjig dolgujem župnemu uradu v Tomaju). Na vsak način imamo tu opravka z ljudskim umetnikom, ki se loteva tudi kiparskih nalog. Pri popravljanju Starši-nove hiše je namreč nedavno prišel na dan «medjòn» (podpornik «gan-ka»), ki se končuje v obliki moške glave (angela?). Najbrž je tudi ta glava delo avtorja reliefa na kaloni. Cas Hradnje oz. predelav na Starninovi hiši temu ne nsprotuje: na gan-ku so namreč vrata z letnico 1805. 43. Isti mojster-samouk Luka Brundu-ia se je podpisal tudi nad vrati Lojzetovega »hrama« (kleti) v Krepljah. Napis je danes žal samo odlomek: LETA PERTON M JAN RU LUKA BRU (Prepisal M. M. 19. 9. 1947. na opozorilo prijazne domačinke). Jože Macarol iz Križa, bivši I. sodniški oficial na tržaškem sodišču, ki sedaj živi v pokoju na svojem domu ter zljubeznijo poveča del svojega protega časa preučevanju kraških staro svetnosti, domneva, da tu manjka ena plošča. Po njegovem bi se gornji napis glasil približno takole: LETA PERTON M (i je naredu leta ... v) JANERU (_;. januarju), LUKA BRUN dula ., . ) 44. Zgoraj ob »pertonu« godenjskega napjsa št. 41 iz 1. 1807. se je komu morda vzbudil dvom, če je v tistem času izraz »kalona« bil sploh,znan in splošno v rabi. Tak dvom je neupravičen. Samo devet let kasneje namreč beremo na Zančevi kaloni v Kobjeglavi takole: To kalono je sturo Delat Martin Pipan Delan ju je Antdh Stol fa u leti 1816 Zančeva kolona je po svoje zanimiva, ker se uvršča kot nekak vmesni člen med okroglo in oglato kalono; tako vsaj razbiram z risbe, ki jo je priložil svojemu prepisu Rudolf Pipan iz Kobjeglave (dopis z dne 17. dec. 1947). Rudolfa in njegovega brata Branka Pipana iz Kobjeglave bi morali prav za prav postaviti za zgled vsem našim sodelavcem. Ko je Brah-ko poslal »Ljudskemu tedniku« dva v prejšnjih nadaljevanjih omeijena napisa, je bil doma samo na bolniškem dopustu. Kot vojni invalid se namreč od osvoboditve sèm zdravi v zdravilišču v Rovinju. Kakor sam piše, je ponosen, da je dal ' zdravje za osvoboditev domovine. S svojim sodelovanjem pri tej rubriki pa je pokazal, da razume tudi naša prizadevanja pri reševanju zanemarjenih kulturnih spomenikov, ki tako raztreseni po naših tleh predstavljajo le skromne, na videz brezpomembne drobce; toda prav iz teh drobcev bomo po opravljenem delu lahko sestavili lep in oogat mozaik. Ce se na pragu novega leta ozremo nazaj, moramo ugotoviti, oa 14. avgusta 1947., ko srno v 80. številki: »LJUDSKEGA TEDNIKA« začeli objavljati primorske napise, nismo še imeli jasne predstave, kaj vse se skriva pri nas na podeželju. Obetali smo si, da bomo že pred zimo opravili glavno delo. V resnici pa je prišla zima, tudi staro leto je izteklo, a delu še ni videti kraja, ne morda zaradi pomanjkanja dobre volje, ampak zaradi obilice gradiva, ki nas vabi z vseh strani. Z objavljanjem »Primorskih ljudskih napisov« nameravamo zato nadaljevati tudi v novem letu, r l-'dtn, fityubZfcM)> hitacUtoa" in itaUi&Hska cztrzuAa - Med krogi italijanske filmske proizvodnje je nenadoma nastal vihar. Omejen sprva na kroge proizvajalcev, režiserjev in dela igralcev je kmalu prižel preko tiska v javnost. To razburjenje je povzročila italijanska filmska vladna cenzura, oziroma podtajnik predsedstva vlade, mladi in dinamični Giulio Andreotti, ki istočasno opravlja kontrolo nad vladnimi uradi za kinematografijo. Nimamo dovolj prostora, da bi podali čitatiljem naSe filmske rubrike celotno sliko položaja italijanske kinematografije po odpravi fažističnih zakonov in Uvedbi novih zakonov o kinematografiji. Vendar mora-imo Kt laže razumevanje vzrokov, ki so povzročili v italijanskih kinematografskih krogih toliko hrupa, omeniti vsaj to, da imajo tudi ti novi filmski zakoni kot večina novih italijanskih zakonov mnogo nejas-nih točk, ki dopuščajo elastično in na več načinov možno razlago. Zato se ne smemo čuditi, BcmhI plimi v SZ Barvni film je v sovjetski filmski industriji najnovejšega • izvora, vendar se lahko mojstri sovjetske filmske produkcije že postavijo s prav lepimi uspehi. Prav na mednarodnih filmskih festivalih in tekmovanjih so se s svojimi barvnimi filmi postavili pred angleške, ameriške in mojstre drugih dežel. Za razliko od ameriške filmske produkcije, ki si prizadeva ž barvno tehniko doseči mešanico kričečih barv, smatrajo sovjetski filmski tehniki barvo kot sestavni del filma, Oni ne iščejo pestrosti in različnosti barv zaradi barv, temveč da se čim bolj približajo naravi. V Sovjetski zvezi dela že na desetine filmskih tehnikov v industriji barvnih filmov. V enem samem podjetju v Moskvi izdelujejo štiri barvne filme. Barvna tehnika je posebno napredovala v dokumentarnih filmih. Filma parada mladosti iz leta 1945 in 194G sta poznana po vsem svetu. Pred dnevi pa je bilo dokončano zunanje snemanje za film »En dan v sovjetski deželi«, ki ga je filmalo več kot sto operaterjev. Med snemanjem filma »Kameniti cvet« so odkrili nov način za barvno snemanje; in sicer z večplastnim filmskim trakom. Na ta način teče skozi filmsko kamero samo en trak namesto treh. Raze i lažjega snemanja pa zagotavlja ta način tndi točno sovpadanje slik in tiska. Snemanje s takirn večplastnim filmom sc lahko oprav ija z navadno filmsko kamero. V Sovjetski zvezi se je že močno razvila industri ij za masovno proizvajanje barvnih filmskih trakov in vseh potrebnih kemikalij. da defašistizacija v Italiji tudi na področju kinematografije ni tako uspešna, kot bi to zahtevala nujnost. Stvar je namreč naslednja: mladi in inteligentni italijanski filmski režiser Pietro Germi, znan v javnosti po svojem filmu »Priča«, je pripravil nov film »Zgubljena mladina«, v katerem brez vsake krinke pokaže, kam je privedla italijansko mladino fašistična vzgoja in kako ta mladina še danes tava v temi. Odkritost in stvarno prikazovanje tega filma je vzbudila čuvarja vladnih interesov — filmskega cenzorja Andreottija, ki je film cenzuriral z izgovorom, da je nemoralen in zato škodljiv. Ta cenzorjeva odločitev je dvignila vihar razburjenja v krogih italijanske filmske proizvodnje in kar 42 filmskih režiserjev je vložilo pismen protest, sklicujoč se na prodoren uspeli naprednih filmov, kot so »Sciuscià«, »Rim, odprto mesto« in »Živeti v miru«. V tem pismu je tudi govora o nevarnostih, ki prete italijanski filmski proizvodnji od strani »ilegalne cenzure«, ki uveljavlja fašistične sisteme, atentate na svobodo itd. Cenzorjev odgovor je seveda zavračal upravičene obtožbe s ponavljanjem starih fraz, da hočejo komunisti vplivati na italijansko filmsko proizvodnjo, da je zakon jasen, da zato cenzura takega filma ni fašizem in da mu je končno žal, da ga je moral cenzurirati, ker je film sicer umetniško zadovoljiv. Pravi pa, da film »Zgubljena mladina«, ki tako odkrito prikazuje zablodo italijanske mladine, zavaja v kriminal in podobno. Napredni italijanski tisk seveda ni ostal dolžan odgovora. Cenzorja je zavrnil z zatrjevanjem, da se tako motiviranje cenzure da primerjati s fašističnim in da ne gre pri tem za »nemoralost« ■ali za »pretrdo slikanje«, temveč da je bil namen preprečiti prikazovanje antifašističnega filma, ki hoče pokazati, kako je dvajsetletna fašistična vzgoja zrušila moralne osnove italijanske mladine. Toda taka odločitev italijanske filmske cenzure ne more presenetiti nikogar, ki pozna povojne razmere v Italiji, kjer je bil s silo zavrt korak k napredku, ki so ga že napravile italijanske delovne množice. Italijanska filmska cenzura brez dvoma služi interesom onih, ki so jo postavili, sicer si ni mogoče razlagati cenzure tako naprednega filma in istočasno dopuščanje gangstrskih in drugih nemoralnih filmov, ki poveličujejo navadne lopove in delo-mrzneže v heroje in ki povzročajo možgansko otopelost in vzbujanje nizkih instinktov. JOHN STEINBECK ' -«r « » BSustrtra S. Grom 67, Ves preplašen je Pirat sledil Dannyjevim besedam. Tovariši so se spogledali in spremenili razgovor. Sredi noči se je Pirat splazil iz hiše, za njim psi, za vsemi Pilon. 68. Toda Pirat je tako naglo tekel preko vseh gozdnih ovir, da ga je Pilon kmalu izgubil izpred oči. Potožil je doma prijateljem, da je Piratu težko slediti-’ potrebno bo, da ga zasledujejo vsi. Domenili so se, da ga upijanijo in da si tako olajšajo delo. 69. Zvečer je Pirat z vrčem vina v roki sedel med svojimi tovariši in se počutil tako srečnega, da bi najrajši vse objel, toda ni se upal, da ne bi mislili, da je pijan. 70, Pilon je znova začel: »Berač ki ga srečujete na pomolu, je moj bratranec. Kako je obubožal? Nekdo mu je ukradel ves denar, ki ga je imel zakopanega v gozdu: Zgodba je sledila zgodbi in Danny je zaključil takole: »Najbolje je denar obdržati pri sebi, izdajati ga, kadar je potrebno, nekaj pa tudi razdeliti med svoje prijatelje.« / 71. Vsi štirje so strmeli v Pirata in glej: sredi najgrše zgodbe je Pirat olajšano vzdihnil, zažarele so mu oči in razjasnil se mu je obraz. Tovariši si tega niso vedeli razlagati in so šli slabe volje spat. 72. Ponoči je Pilon slišal, da je Pirat skrivaj zapustil hišo. Zbudil je tovariše in vsi so odhitel; prot; gozdu J Nekaj časa so lahko sledili, nenadoma pa je vse utihnilo in Pirat je izginil. i Š A H Te dni je v Beogradu prvo mladinsko šahovsko prvenstvo FLRJ. Najboljše izgiede za osvojitev naslova mladinskega prvaka ima naš zastopnik tov. Krivec. Istočasno je turnir za žensko šahovsko prvenstvo FLRJ. Tudi tu ima po sedmem kolu najboljše izglede na zmago slovenska zastopnica tov. Cvenkljeva. Po prvi tretjini januarja se bo v Ljubljani pričel turnir za prvenstvo Ljubljane. Sodelovali bodo mojstri Anton Preinfalk inf Vatroslav Petek ter najmočnejši ljubljanski amaterji. Borba bo vsekakor zelo napeta, saj sodelujejo zelo ostri igralci, kakor prof. Gabrovšek, Petek in drugi. Naš najuspešnejši igralec na lanski balkaniadi je bil kap. Markovič, zastopnik J, A. V naslednjem prinašamo njegovo partijo, ki je bila igrana na sedmi deski v srečanju z Bolgarijo. Slovanska obramba Beli: Kap. Markovič (FLRJ) — Crm. Popov (Bolgarija). 1) d2—04, d7—05; 2) c2—c4, c7—c6; 3) Sgl—f3, e7—e6. Črni si je izbral polslovansko obrambo damskega gambita, ki je sedaj zelo priljubljena. 4) e2—e3, Sb8—07; 5) Lfl—03, f7—f5. Črni je zavil v tako imenovani stoneval, kar pa v tem trenutku ni priporočljivo; po zamenjavi na d5 moru namreč črni vzeti s c-kmetom in beli pride hitro do napada na damskem krilu. Bolje je bilo 5) .. ,Sg8— f6; 6) 0—o, Lf8—06 s poznejšo zamenjavo na c4 in provedbo e6—e5; 6) c4Xd5, c6X<15; 7) 0—0, Lf8—d6; 8) Sbl—c3, Sg8—h6. Crni hoče postaviti tega skakača na f7 in organizirati napad na belega kralja z g7—g5—g4; 9) Lel—d2, 0—0: 10) Sc3—b5. Beli, ki je mobiliziral že vso svojo vojsko že začenja z napadom na črno damsko krilo. 10) . .., Sh6—f7. 11) Ddl—b3. Se bolje je bilo menjati lovca na d6 in igrati z Ld2—b4 na slabost črnih polj. 11) . . Ld6—b8. To je najboljša obramba; ta lovec je nujno potreben za obrambo Crnih polj. Razen tega je beli že grozil osvojiti kvaliteto z 12) Sb5Xd6, Sf7Xd6; 13) Ld2—b4, Sd7—f6; 14) Db3—C3. 12) Ld2—b4, TT8—e3; 13) a2—a4! Preprečuje razbremenilno akcijo črnega z ab in b5. 13) . . ., a7—a6; 14) Sb3—c3, g7—g5! Edina šansa črnega je v protinapadu na belo kraljevo krilo. 15) Sf3—el! Dobra poteza, ki vzame polet napadu črnega z g4. 15) . .., Sd7—f6! Crni hoče s Sg4 oslabiti formacijo belih kmetov na kraljevem krilu. Pozicija po 13. potezi črnega 16) Sc3—e2, Sf6—g4; 17) g2—g3, h7—h5; 18) Sel—g2, h5—h4; 19) f2—f3, Sg4—f6; 20) g3Xh'4- Crni zaradi precizne obrambe belega na kraljevem krilu ni dosegel ničesar; še celo oslabil si je svojo pozicijo. Sledi še precizna eksekucija s protinapadom belega na kraljevem krilu. 20) .. ., Kg8—g7; 21) Kgl—hi, Tc8—h8; 22) Db3— c2! Beli grozi že s prodorom * b e « e i g ■ 6 v središču. 22) ..Sffr—h5; 23) Tfl—gl, a6—a5; 24) Lb4—el, Dd8—d6; 25) Sg2—f4, kg7—h7; 26) h4Xs3, kh7—g7. Črni bi se lahko že vdal;*njegova pozicija je obupna. 27) Sf4Xh5+> ™Xhć5; 28) Se2—f4, Th5—h8; 29) g5—g6, e6—e5; 30) gfiX^-j-, kgTXfR 31) d4^/e5. Crni se vda. Partija je klasičen primer heterogenih napadov« Ing- M. Vidmar, Š|>< )RT Nikolaj Serij, zaslužni mojster telovadbe ZSSR: Kako se pripravljajo v ZSSR na fizkulturne nastope Fanfare so zapele. Več kot tisoč mladeničev in mladenk v gostili, str-njenili vrstah se je z naletom zagnalo proti sredini stadiona. Postavna m krasna od sonca opaljena telesa. Kaj bi Se razpravljali o tem, kar lahko prebivalci Moskve vsak dan vidijo na Stadionu »Ijinamaa, a ljudje ostalih mest na filmskem platnu? Mnogo zanimivejše bo. te pojdemo za kulise stadiona, da bi se seznanili s pripravami mogočnih nastopov sovjetskih telovadcev. vse leto... Mogočni fizkulturni nastopi so poslali v Sovjetski zvezi že tradicionalni in priprave nanje so v mnogem podobne pripravam na kakšno gleda liško ali filmsko predstavo. Tudi mi f i/kulturniki potrebujemo predvsem scenarij. Tudi na naših nastopih sodelujejo umetniki pri določevanju ko sl umov, pri izbiri barv in skladatelji pripravljajo godbo. Velika skupina izkušenih športnikov je na primer zaposlena pri vadbi telovadcev za fizkulturni nastop. Da bi vadbo laže izvedli, se vsi telovadci, določeni za nastop, razdelijo na oddelke, čele in bataljone. V vsakem oddelku je 10 ljudi, ki jih vadi telovadni učitelj II. ali I. razreda. Cele in bataljone vadijo vodniki in znanstveni delavci visokih šol za fizkm-furo. Znani vaditelj B. Kuznecov pripravlja telovadce, ki bodo telovadili na orodju, mojster športa J. Popov cadi motocikliste, a vaditelj V. Lecnov pripravlja akrobate. Vadba traja navadno 2—3 mesece. Po lem iraja vse delo, od sestavljanja scenarije do generalne vaje — eno celo leto. »KBIVLLJA. ZANIMANJA*. v pripravah telovadcev za nastop je treba često rešiti težke naloge. -Ena izmed teh nalog je tako imenovana krivulja zanimanja.,. Predstavljajte si ogromni moskovski stadion »Dinama«. Vroč avgustov dan. • ribune so prenapolnjene — okrog «d.fitM gledalcev. Kako !e doseči to, d.i bi oni z neprekinjenim zanimanjem i sledili telovadbi, ki traja 3 do 4 ure? j Da bi to dosegel, mora vodja parade j organizirati nastope posameznih od- S delkov tako, da nudi gledalcem od časa do časa odmor, ne da bi sami to opazili. Treba je torej n. pr. uvrstiti vratolomne nastope akrobatov pred kakšne zmernejše — rekel bi — »lirične vaje« pestre barve je treba menjavati z enostavnimi in viharnim koračnicam godbene spremljave naj sledijo mirni valčki. Vse to se ‘grafično ponazori z odgovarjajočo krivuljo. Njeni ostri vrhovi, ki se dvigajo, označujejo točke sporeda, ki vzbujajo zanimanje gledalcev, a oni, ki padajo, označujejo, točke, ki nudijo gledalcem odmor. Kako sc začne? Kako se hitro vzbudi zanimanje občinstva? Kako Se doseže, da vsi tisoči zadrže dih v napetem pričakovanju: Kaj pride sedaj? Leto za letom se je višalo mojstrstvo sovjetskih telovadcev, kar nam je omogočilo, da snio ieto za ietoni dosegali. vedno učinkovitejše zamisli. Le-los, je prikorakalo na stadion 300 telo- vadcev, ki so med pohodom dvignili 18 štirinadstropnih piramid. V vsaki piramidi je štirideset telovadcev dvignilo v višino deveterico telovadcev. Ta devetorica je zopet držala trojico in trojica enega telovadca z zastavicami Na ta način se je tisoč telovadcev udeležilo težke, toda prekrasne telovadne skladbe. A še pred letom smo lahko postavili v pohodu vsega samo eno štirinadstropno piramido: Tako raste množična sposotmost našili telovadcev. MASKIRANJE ODMOROV Prav ta okolnost, porast sposobno- Kadar je treba v gledališču menjati kulise, enostavno spuste zaveso. Na stadionu pa nastane zoprna prekinitev. V preteklem letu, ko je poldrag tisoč telovadcev končalo proste vaje, so morali vsi oditi s telovadišča, da bi prinesli razno orodje in telovadne pripomočke. Kako se to izvede, da se izognemo zoprni prekinitvi, ki znatno zmanjšuje zanimanje gledalcev? Glej, kako se je to izvedlo. Na sta dion so privozili motociklisti in začeli voziti v krogu. Na vsakem motornem kolesu so trije akrobati izvajali razne vratolomne vaje, V trenutku sc .%• obrnila pozornost vseh gledalcev nanje in nihče ni opazil, da -so medtem prinašali orodje na telovadišče. Prikini-tev smo izpolnili z dinamičnim vložkom akrobatov na motornih kolesih. DVE TRI LETA VADBE S- tem bi bilo končano vse predhodno delo. Scenarij je golov za nastop, sestavljena »krivulja«, odmori izpolnjeni z vložkarni. Skladatelji so ...bra- li godbo in umetniki predložili natrle pestrih telovadnih oblek. Iz vseli dežel Sovjetske zveze prihajajo v Moskvo desetlisoči telovadcev — mladeničev in mladenk. Začenjajo skušnje, ki trajajo dnevno 8 — 10 ur. Uspeh nastajajočih nastopov zavisi sedaj od sposobnosti nastopajočih telovadcev in od njih discipline. Vsako leto postavljajo telovadcem vedno večje in višje zahteve. Se pred 8 -«■ 10 leti je znal telovadec, ki je nastopil pri taki fizkulturni paradi, samo proste vaje. Fizkulturnik, ki je znal napraviti na orodju stojo, nategnili »špago« in splezati do tretjega ali čelrtega nadstropja piramide, ta je bil že solist. Sedaj mora to dokazati že vsak telovadec pri nastopu, to pomeni, da mora vsak fizkulturnik, ki hoče nastopiti na vsezveznem fizkulturnem zletu, vaditi 2—3 leta v domačih telovadnicah, v telovadnih društvih in na stadionih širne ZSSR. NACRT ZA BODOČNOST Za konec hočem povedati še nekaj besed o naših načrtih za prihodnost. Pred osmimi leti smo se na prvih množičnih nastopih naših telovadcev, v vsem opirali na gledališče, na stadionu smo postavljali celo kulise. Tako smo n. pr. predstavljali prizor na temo: »Bij sovražnika kakor le bolje moreš!« Telovadci so vprizorili napad z bajoneti. Morali so pri nastopu padati na tla in predstavljati umirajoče borce. Morali so celo posnemati smrtne krče. Na ta način smo dosegli zelo slabo gledališče in zelo malo telesne vzgoje. Sedaj smo končali s podobnimi igralskimi nastopi. Naša želja je, da M bili na telovadišču sami krepki in lepo rastli ljudje, ki dovršeno obvladajo športno disciplino, da bi videli dovršeno izvajanje telovadnih vaj, krasne kroje in dobro godbo, želimo si, da bi bilo sodelujočih čim največ, deset, dvajset in na koncu tudi štirideset tisoč hkrati, Ali nam bo uspelo, da bi organizirali take krasne množične in čisto telovadne nastope? Jasno je, da nam bo uspelo. Jamstvo so nam sposobnosti širokih množic sovjetskih fizkuturni-kov, katerih število narašča stalno od leta do leta. Prvenstvo Tržaškega ozemlja Visoka zmami Pirana V tekmah za prvenstvo Tržaškega ozemlja se dogajajo stvari, o katerih ne smemo molčati. Sicer tudi ne mislimo govoriti prav o teh stvareh: kako se namreč te tekme sprevračajo zaradi nediscipliniranosti nekaterih igralcev v pretepanje, ki ima potem zr posledico izključitve posameznih nepremišljenih igralcev, ali pa celo prekinitev igre. Čeprav ima vsaka kazen na igrišču avtomatično za posledico še disciplinsko kazen, moramo vendar nasloviti na /-vezo društev za telesno vzgojo poziv, naj pri presoji teh nesimpatičnih primerov postopa z vso strogostjo. Igralci, ki se na igrišču ne znajo vesti, naj zapuste naša društva. Hočemo ljudi, ki se bodo znali sicer v športni borbi uveljaviti, toda s svojo sposobnostjo in plemenitostjo, ne pa z nediscipliniranostjo in pestmi. Tako ni bila nič kaj na posebni višini tekma med Skednjem in Tovarno strojev <1:1), kjer je moral sodnik izključiti kar pet igralcev in ge slabše se je končala tekma med Magdaleno in Dreherjem, ki jo je sodnik v začetku drugega polčasa prekinil in poslal igralce v slačilnice, potem ko ga je napadel vratar Dreherja; takrat je bil rezultat 2:0 za Magdaleno. Rojan je moral v Piran. Dasi so se Rojan-čani vztrajno borili do konca, so vendar Piranci dokazali, da so po pravici na svojem mestu v lestvici, zmagali so s 5:0. Preseneča poraz Sv. Ane po gostujoči Aurori iz Kopra; dasi je prva imela skoraj Ves čas igro v svojih rokah, je vendar zmagala druga (2:0). Ostali rezultati: Costalunga- Montebello 1:0; Umag-Izola 0:0; Milje- KRIŽARKA A 6 č k F ! 3 Vodoravno: 1, oblok, poljski pridelek: 2. zrakoplov, mesto v Istri: 3. igralna , karta, de! suknje, kazalni zaimek; 4. padavina, začimba, obžalovanje; 5. predlog, oziralni zaimek; 6. grad na Tržaškem ozemlju; 7. duda, število; 8. lučaj, mlečni izdelek, kraj na Notranjskem; 9. del voza, čudo, nota v sol-mizaciji; 10. vrsta viharja, kraj ob Qoči; 11. zvijača, drugoverci pod turško vlado. Navpično: A.. žuželka, prometna naprava; B. poučna zgodbica, obrtnik; C. pivo, tkanina, osebni zaimek; C. prostor za pevce .sapa, ptica; P. del 'obraza, sumnja; E. kraj na Goriškem; E. klica, pregovor; G, jarek, mrtvoud, pripeka; H. pesnitev, moško ime, predlog; {. moško ime, kraj na Krasu; J. reka v Aziji, krvna cev. Kupon št. 50 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovori)i urednik Jože Koren Tiskala. Zadružna tiskarna v Trstu Vse pri starem italijanskem prvenstvu Nikakšnih nepričakovanih rezults-' tov in presenečenj ni prineslo 17, kolft italijanskega prvenstva, če izvzamemo zmago^ slabe Sampdorie, ki je gostovala v Bari (2:0), Podoben uspeh je še dosegel Inter nad Homo <3:2) in pst Torino nad Livornom (3:1), Triestinif, pri kateri igra že nekaj nedelj bivši igralec Lj. Ponzlane Giannini, je gostovala v Aleksandriji in je imel» zmago že takorekoč v žepu. Toda tf| minute pred koncem tekme je sodnitf prisodil tbaje neupravičeno) enajstmetrovko v korist Alessandrije lij končni rezultat je bil 1:1. — Ostali re^ zultati: Milan-Salernitana 2:0; Napoli) Bologna 1:1; Juventus-Fiorentina 3:0; Modena-Lucchese 3:0; Genoa-Atalanttì 1:1; Vicenza-Lazio 2:1. Ponziana 2:0, Milan i« 11 3 2 37 14 26 Tortno 17 tl 3 3 51 9 29 Inttr 17 1* 2 3 44 23 28 Juventus I» ( 4 4 29 21 2« Triestina 1« 6 7 3 13 »7 » Bologna 1S S 7 4 21 1« n Ataianta 1« 6 5 5 19 16 18 Pro Patria 1« 7 3 6 22 29 l? Genoa It 7 2 7 3« 29 I« Modena IS 5 6 3 1* 17 »6 Fiorentina IS 6 4 6 U 17 Roma 1« 6 3 7 23 32 19 Atessandr, 17 6 3 * 23 2? W Livorno 1» 5 3 6 19 27 w Lazio 17 4 7 6 13 17 IS Saltmìt* 1« S 4 7 2* 27 1« Lucchese 1* 3 3 * 13 36 M Bari 16 4 4 1 15 23 18 SampDoria t6 4 3 9 11 23 1« Vicema 16 4 3 9 13 31 18 Napoli 16 2 8 9 »? 24 e Kvadrat h z i z u 1 z 1 i Z ì i 2. 1 z 1 i 2. 1 2. 1 r z 1 Ll JL Vodoravno. 1. prebrat, 2. pripor-vednik, 3. del skladbe, 4. gibanj? v gneči, 5. nezakonito početje, k> je odvisno od sprememb državnih mej, 6. državni uradnik, ki ima-opravka z nekim davkom, 7, zverinjak, 8. mesto v Rusiji, 9. Mestò-v Angliji, 10. električna naprava. Isti številki odgovarja Uta črklB> f zid žrebanja t. KRAVANJAI CIRIL, Je-eni? ce. Delavska ul. 6. IV- KRANJEC LILIJA. Postojna» Dijaški dom. 1». P1SLAR MARTIN, Idrija- Titova ut. 13- Rešitev novoletnih ugank bomo priobčili prihodnjič. LJUDSKI TEDNIK NAROČNINA: Cona A: mesečna 60. , četrletna 180.- , polletna 330. -, celoletna 800, lir Cona B: 40.—. .120, -, 240. . 400. jugo!ir. — FLRJ: 24.- , 70.—, 140. -, 280. din. ■ Tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik«: Trst 11-5374. Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primorski dnevnik«, uprav». Ljubljana 8-90601-19. Cena oglasov; Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.- lir, iinančni in pravni 60.- lir, osmrtnice 70.- lir. -e OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON: štev. 93-807. Juca piše Pupi Drati-a Pepa! Lansko leto ob tem času smo od mraza trepetali, letos bi se v januarju skoraj lahko že kopali. Vse narobe gre v tem mestu zdaj. ko imamo tuje vlade; se bojim, da na poletje nam Vsled tega sneg zapade. Guvernerjevo vprašanje spet se je izjalovilo, ker De Gasperi ponižno je poslušal desno krik). Gaither par sprememb naredil pri vojaški je upravi, vendar tudi ta sprememba stanja nam še ne paravi. Openski dogodki dalj so nam stavko enodnevno, ki končala za gospodo je tržaško silno revno. Partizane izpustili hitro spet so na svobodo, nekateri radi tega bi skočili kar v vodo. Nekateri so pisali, da je v Moskvi Stalin umrl, pa se tem ubogim norcem hitro je njih up podrl. Pred sodnijo zagovarja pa zdaj slavni se igralec, ki fašizma sc je držal, kot drži se roke palec-Kaj iž tega bo nastalo, še nikomur nič ni znano, hudega ne bo, saj trdi mož, da je — Italiano. V Sredozemlje pa prispeli so zapadni pomorščaki, cla bi v Trstu počutili se bolj varni njih vojaki. Na zapadu vedno najde vzrok se za posredovanje, ki o komunizmu spremlja, časopisno ga pisanje. Sploh je antikomunizem - prav moderen zadnje čase, zapadnjaki na debelo praznijo zanj svoje kase. Pa ne bo nič pomagalo, ljudstvo svojo pot pač hodi, pa četudi to povšeči Trumanovi ni gospodi. Smrt fašizmu! ta parola po vsem svetu je že znana, pa četudi nič ne spada v sklop Marshallovega plana. Kakor vidiš, draga Pepa, vse tako je, kot jc bilo. in kot kaže, tako kmalu nič ne bo se spremenilo. Kaj se hoče, draga moja. moramo pač potrpeti, saj do smrti žc nekako še bo dalo preživeti. Pač živimo v takih časih, ko se svet preoblikuje in, ko našim se otrokom lepša, nova sreča snuje. Radi tega pa izplača sc trpeti in boriti, saj, kdor danes v boj posega, la svoj mali zarod ščiti! Te pozdravlja Tvoja .luca Veselu o Veselu Ni dr. Vesel prvi renegat s tako veselim imenom. Živel je v Ljubljani za časa ranjke Avstrije Slovenec z imenom Vesel, ki se je vdinjal avstrijskemu orlu z dušo in telesom. Slovensko ime ga ni zadržalo, da bi sc ne izdajal za Nemca Celo v napoto mu je bilo to ime. Nekoč je v družbi dejal: »Nemec sem. Zakaj le imam slovensko ime. To bo treba spremeniti.« Pa mu je nekdo prisotnih svetoval: »Nič lažjega kot to. Izpustite prvo črko svojega imena, pa bo vse v redu.« — Ime bi se potem bralo Lsel, to je pa po nemško osel. Partizanska unifo/ma: v Trstu »roba proibita«, brez skrbi pa lahko nosiš črno srajco od Benitta! Guvernerja ne bo, le stolčki za hlapce Tržaški antikomunisti streljajo ; Nesramno udejstvovanje i iominforma" v tržaškem okraje Organizacija Kominform jc stegnila svoje prste že tudi v naše kraje. V Miljah sc je po: javila te dni kar na lepem s li- že. pa naravnost ponori. Bolezen jc najbolj razširjena med šovinisti in raznimi emigrantskimi krogi. Medicinskega !e-ka zoper to bolezen ni. Pametni ljudje pa trdijo, da bolezen le ni neozdravljiva in so prepričani, da bo bolnike, ki bolehajo na antikomunizmu o-dravi! čas. kratske stranke v Trstu, da so nas po dolgih letih počitka izkopale iz groba in nas ponovno vrgle v vrvež življenja tega sveta. Obljubljamo svojim rešiteljem, da bomo uganjale prav take grdobije kot smo jih pred smrtjo. J.N.S. — S.L.S. — J.R.Z. Pretendenti na upravo tržaške države Guvernerja, kakor kaže še ne bo. Fašista ne mara Jugoslavija, demokrata noče De Gasperi. A upravni stolčki ne sinejo biti prazni, škod-t bi bila, če bi se prah nabiral na njih. Zato jih bodo zasedli gospodje, .kj jim leži blaginja prebivalstva blizu srca, nam reč v denarnici, ki jo nosijo v levem prsnem žepu. Točna imena vseh teh veličin Sc niso znana, znano pa je, da so. mn! njimi blagozvencči priiinkf, in to dr. Zadolar, advokat Vse-zafunt, g. Prisklednik, g. Peto-lizec, prof. Dolinarod, ing. Gorimi, dr. Slabsloven, ga. Konjunktura in drugi. Žc po imenih sodeč, bodo imeli novi posestniki upravnih stolčkov vso zaslombo vojaške u-pravc. Poročilo iz Francije Pooblaščeni smo zanikati vesti, češ da bo v Frančku zmanjkalo kruha. Vesti so zlagane, zato damo lahko obe roki v vodo. Kruha v Franciji nikakor ne bo zmanjkalo iz preprostega razloga, ker ga je že zmanjkalo. Pogovor na cesti A: Oprostite, koliko je mi vaši uri? B: Točno enajst. A: Hvala! Pa je točna? B: Naravnal sem jo po na; povedi tržaškega radia. A: Potem pa, oprostite, da dvomim v njeno točnost, če ste jo po tej Uniji naravnali. Gobbels bo tožil navica in parkljevka. Kakor jc znano, sc organizacija Kominform poslužuje vseh sredstev za dosego cilja in je /ato povsem jasno, da je tudi ta svinjska bolezen delo omenjene krute stranke. Zato pozivamo vse, ki se smatrajo za komuniste, da končno žc spregledajo zmoto in sc pridružijo antikomunizmu. Za parkljevko in slinavko pride od strani Kominforma lahko še kaj hujšega. Le spomnite sc na nedavno kolero v Egiptu, ki je bila tudi delo komunistov in ne bo se vam težko odločiti za pristop n- naše vrste. Z d ru ž e ni an tik omunis t i Nova bolezen v Trste V Trstu se je razpasla huda, nova bolezen, ki se imenuje antikomunizem. Bolnika spo- | znaš takoj po tem, da ga vsaka stvar rdeče barve strašno moti, ne prenese besede:- tovariš, če zagleda kje zemljevid kake balkanske države, takoj pobesni, če pa mu pride- pred oči zemljevid Sovjetske zve- V Skoraj vsak dan srečuješ V Trstu moža, o katerem ne veš, kdo in kaj je. Prihuljeno se drži in kar na lepem se na cesti pobožno pokriža. Gledaš, kje je kaka cerkev, kje kako božje znamenje, ki bi bilo pravičen vzrok nabožne geste, a nikjer v bližini ne cerkve, ne božjega znamenja. Beliš si glavo, kaj navdihuje po-božnjaka h prekriževanju. No, in končno uganeš. Mož se prekriža vsakokrat, kadar gre mimo kakega Amerikanca. Je mož namreč pristaš Slovenske demokratske stranke, zanj jc Amerikance Bog in zato je jasno, da ga pobožno pozdravlja. Zahvala Podpisane, že pokojne politične stranke bivše Jugoslavije, se najvljudneje zahvaljujemo vsem vidnim in nevidnim voditeljem Slovenske demo- Izvedelo se je, da bo pokojni Hitlerjev propagandni minister vložil tožbo na tukajšnjem sodišču. Slišal je namreč oddaje tržaškega radia in zasledil v njih večino svojih antikomunističnih pravljic. Gbbbelsu ne ho težko doka zati, da so te pravljice njegova last in da jih sedaj objavljajo brez njegovega dovoljenja. Za pričo pa bo lahko predlagal vse poslušalce teh poročil, ki bodo po svoji vesti lahko prisegli, da so vsa ta poročila že slišali iz Gobbe!-sovih ust.