PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 127. CHICAGO, ILL., SREDA, 13. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST, 13, 1924. " LETNIK XXXIII. Velik kat. dan na Eveleth-u, Minn. (Izvirno). (Dalje.) Minnesotski rojaki so med vspeha na RAZNE YESTI. i POTEK OBRAVNAVE M0- vsemi drugimi sirom držav Vam kliče društvo važnem shodu sv. Vida j najbolj domoljubni in zavedni štev. 25, K. S. K. J. Anton ameriški državljani. Uprava* Strniša predsednik, A. J. For-' mesta Ely je že več let izklju-j tuna tajnik. Sheboygan, Wis. — Dru-] čno v slovenskih rokah, tako Aurora, drugod imate svoje zastopnike, kakor na Chis-i holmu, Evelethu in drugod.1 Čast Vam ! Kaj takega ne mo-j remo doseči na vzhodu. Vi j delate vsem ameriškem Slovencem čast in ponos. Le ta-f ko dalje. Idite pa še višje po' lestvi političnega napredka.' Lahko si izvolite kakega rojaka v državno zakonodajo in morda celo v kongres. Saj Vas živi na Iron Range do 20.-! slogi kat. shodu. Vse za ve- j narod in za našo| štvo sv. Cirila in Metoda ter dr. Kraljica Majnika srčno pozdravljata zborovalce na Va«em ro, dom in S. K. J.! — Peter Novšek, Mary Prisland in Rev. J. Čer-ne. Cleveland. O. — Dr. Marije Magdalene štev. 162 pozdravlja vse jednotine članice v Minnesoti. Naprej do zmage ! — Odbor, 000. V edinosti pravi je mogoče vse doseči. Minnesota se tudi ponaša,-ker ima drugo najstarejše slovensko podporno organizacijo J. S. K. J. Rojaki in so-bratje, ki se želite zavarovati- — zibelki pri dveh jednotah, jaz Vam svetujem, da bodite člani naše K. S. K. J. in JSKJ. Pre- C1/v«reland. O. '— Mnogo Moh^t ^ ožiegp blagoslova zborovalcem! Živ"1! f Pn-7r?rnv ! — T J pi £>'-».o M a1 Iv Josenhine Mevart. C'Woirrd. O. — Minnesoti ameriških Sloven-™v slava! V duhu z Vami! Pozdrav zborovalcem! — I-van Zupan urednik Glasila več naprednih in socialistic- K. S. K. J. r»ih jednot se ogibajte. Take Cleveland, O. — Pozdrav iz jednote vodijo samo v tabor Clevelanda vsem zboroval- pocializma in boljševizma, ko- cem! Katoliška ideja naj ži- jega pa gentlemanski Ameri- vi in se dviga! — Frank Ke- kanci ne odobravajo; tako rsipr in Joseph Sintich. tudi di. ne drugi razsodni naro- Tem potom zahvaljujem najprisrčneje vsa društva drugih jednot, ki ste prihiteli korporativno na ta shod. Danes sta tu navzoča tudi dva društva, ki pripadata h S. N. P. J. To je dokaz, da z nami simpatizirajo, dokaz, da ste pri dotični jednoti radi zavarovalnine, srce in duša pa sta pri nas in se strinjata z našim prepričanjem in principi. SNPJ. kot jednota sama na sebi je allright. Niso r>a aH-right njeni voditelji, ki bolj agitirajo za socializem kot za yse drugo. To na ne gre Vam člani in članice imenovane jednote. Vi niste nič krivi, krivi Chicago. 111. — Društvo sv. Štefana, štev. 1, K. S. K. J. Vas srčno pozdravlja in Vam žpli obilo blagoslova božjega! Louis Železnikar, tajnik. Calumet. Mich. — Iz srca Y>-m ča^.titam k Vašemu današnjemu velikemu dnevu! Z Vami v duhu in želim, da bi Vsemogočni Rog blagoslovil Vaše delo! S bratskim pozdra-( vom — John R. Sterbenz član porot, odbora K. S. K. J. Forest City, Pa. — Dal ljubi Bog. da bi Vaš shod obrodil dosti sadu v Vašo čast in ponos za napredek naše matere Jednote in sv. vere. Kličem Vam: Živeli zborovalci! Živela K. S. K. Jednota! — J. A. Dečman. West Park, O. — Dr. Presv. i so lawndalski mameluki, Srca jezUsovega štev. 172. Vas m vodijo nesramno razd^o- nesramno jevalno rdečo politiko pri jednoti in potem se skrivajo za jednoto. Mene so vrgli iz jednote samo zato, ker sem drznil povedati odkrito resnico trinogom na Lawndale. ki držijo na suženjski vrvi član-^ Stv o. Poslužujejo se jednoti-' nega lista, da z njim širijo protiversko propagando med našim narodom, kar je pa1 krivično, ker narod jim te pravice nikdar dal ni! (Sledilo ie živahno pritrjevanje. Rojaki železnega okrožja Ivi ste zbrani na tem veličast-| nem slov. kat. shodu, apeli srčno pozdravila in želi Vam obilo vspeha! Smo z Vami v duhu ! — J. Grdina tai^i1^ — Vsem poslanim čestitkam je občinstvo navdušeno nJecVaio in jih sprejelo z naj-ver ^-n vpseMem na znanje. Takoj zatem je prišla na o-der mala lepo oblečena deklica, ki je prinesla v naročju velik šop krasnih cvetlic, katere je poklonila v čast in pri---ipnjo or], predsedniku K. S. K. J. Mr. Antonu Grdina, ka-: teri se je do solz ganjen zahvalil deklici za poklonjene cvetlice. (Tudi tu je občin- ram na Vas, ostanite vstrajni stvo nav<*ušeno ploskalo). slov. možje, držite se svoje slovenske narodnosti in svoje vere! Držite z Vašimi hvalevrednimi čč. gg. duhovniki! Podpirajte jih v njihovem težavnem delovanju in obenem nikdar ne pozabite na Vašo (Dalje sledi.) -o---- It'.lij'iTiski ''opeml Ameriki. pevci' Opernim pevcam se dovoli vstop na Amerikanska tla, ne najstarejšo slovensko podpor- glede na to, je li kvota države no organizacijo K. S. K. Jed- kateri pripadajo izčrpana ali noto! (Med občinstvom je za- ne. To priliko so pa izrabili grmelo burno ploskanje ) zviti Italijani na ta način, da Nato je Mr. Ant. Grdina so neki profesijonalni pevci prečital vse došle brzojavke spravljali navadne naselnike iz raznih slovenskih našel- v Ameriko, kot člane opere, bin: - oH katerih so dobivali po Cleveland. — Živeli zaved- S250.00 do $500.00. Prefriga-ni verni Slovenci in Slovenke nosti so prišle naše oblasti na našega severozapada. Mnogo sled . — Brusel. — Belgijski kar-1 dinal Mercier je vsled napora obolel. Največ presedi na sto-, lu, sprejema pa še vedno ob-, iske. Trpi na vnetju žil. — Tokio. — V rudokopu >t Iriyama v provinci Fuckushi-ma, je nastala eksplozija vsled plina. 72 rudarjev je pod-sutih, nimajo upanja, da bi-kateri od njih bil še živ. 56 j trupel so spravili na površje. — Chicago. — Irene Gen-nusa, korna pevka se je morala, pustiti operirati. Po prestani oneraciji je pa izgubila svoj glas za petje. Sedaj je tožila zdravnika kateri je napravil operacijo za $50.000 odškodnine. — Covington, Kv. — Ko se je družina Georg W. Johnso- j na vračala z avtom od pogre-, ha Johnsonove matere, so na l-j-ifis^n trdili v vozeči tovorni vlak. kjer je cela družina obstoječa iz treh oseb našla žalostno smrt. — Chicago. — V nedeljo d^e 10 avgusta je bilo r»o tomobilsVih nesrečah v CUlV*>-gi in bližnji okolici usmrtef nih pet oseb. kar je pomakni-, lo kazalec mrtvih skozi avtomobile od januarja na 381. — Denver, Colo. — V nedelo dne 1 0. t. m. je obiskalo h'^n neurje mesto Thurman, rolo. 8 milj od Denverja v Washington okraju, pri katerem je izgubilo 7 oseb življenje. — Fairmount, Ind. — Triie ror>?rii so udri i v trgovino Le-roy Schrontza, kateri se je pa postavil v bran in dva na mestu ustrelil, enega pa ranil. — New York. — Kongres-nik F. H. Guardia, se je iz- republikanski stranki ki i" ^"i"tonil k Ln Folletteju. — Sioux Falls, S. D. — Andrew S. Anderson, ki je nomi-riran za kandidata demokratske strdke za mesto guvernerja države S. Dakota, je bil usmrten na svoji farmi. Ko je pregledoval svojo čredo na naši ga razdraženi vol napade in z rogmi predere. — San Louis Obispo, Cal. Tnkaj se je dvignil pilot Roy Sailes z eni mpotnikom v zrak - ono čevljev visoko. Iz nepojasnjenega vzroka je pa letalo padlo v morje, kjer sta našla oba žalostno smrt. — Nashville, Tennn. — Tukaj so pogorela poslopja in stroji za izdelavo smodnika. VaVoT- tndi 45 milijonov funtov smodnika. Ogenj je zavzej nrostor 40 akrov, kjer je vse uničil. Stric Sam ima $2.000,-000 škode. — Elizabeth, 111. — Miss Marv Jones, si je pustila izdre-ti dva zoba. nakar je skoro iz-k^ avela. Njena mati si je pustila vzeti nrn ožino svoie krvi, da bi otela deklico. Zdravje se ji boljša. — Washington. — V Yellowstone national parku so se bivoli tako zaredili, da je to zadevni oddelek napravil ponudbo, da vsakemu kedor plača prevoznino se mu nošlje en bivol brezplačno. Bivolov je sedaj 730 v parku. — Villo Platte, La. — Eu-zebe Vidrine, ki je bil radi umora petih oseb obsojen na smrt, je bil dne 8. t. m. obešen. Niegova zadnja želja ie bila, da bi ga pred smrtjo slikali sedečega v rakvi v katero ga polože mrtvega. Zelja še mu je spolnila. RILCEV ROBERT FRANKSA. Državni pravdnik Crowe, spravil dr. Hulberta v škripce. Do sedaj je še vedno ena in ista pri obravnavi moril-j cev Robert Franksa. Plačani) zdravniki trdijo, da sta deč-. ka nenormalna, državni prav-i dnik Crowe, pa nasprotno. Ko je Crowe vprašal dr. Hulberta kaj ima za podlago trditvi/ da dečka nista normalna, je zdravniku takoj zadišalo, da mu Crowe nastavlja past, tako da ni vedel nič pravega odgovoriti. Nato pa vpraša Crowe zdravnika ako ga mogoče nista goljufala dečka ko ju je preiskoval, na kar pravi zdravnik, da to ni' mogoče l;er on ie modrejši J kakor pa dečka. Noto vpraša zagovornik zdravnika: Je li po Vašem mneniu bil Leopold dne 21. maja 1924 pri zdravi nameti ali duševno bolan? Zdravnik odgovori, da je bil duševno bolan. Nato vpraša zdravnika ako bi Leopold napravil to, kar je napravil, če bi ne bil duševno bolan, nakar odgovori zdravnik, da bi ne bil napravil. — Well, zastonj niso zdravniki plačani. -o- Izdelovalci oblek za La Fol-letteja. The Amalgamated Clothing Workers, ena najbolj radikalna organizacija je s svojo celo močjo za La Follet-toia. Komunisti v svojemu listu pišejo, da La Follette še ni bil nikoli radikalen in da še ni nikoli nič napravil za delavca ali farmarja. V tej organizaciji je pa tudi nekaj komunistov, da si so v manjšini, kateri imaio svojega kandidata, kar jim pa seveda ne pomaga nič, ker razpoloženje* za La Folletteja prevladuje med člani organizacije. -o- Coolidge za pravice Črncev. Washington, 11. avg. Coo-IMge je sprejel pismo v katerem protestirajo proti kandidaturi črnca za kongresnika. Toolidge je nato odgovoril, da se on drži pravil vstave, po kateri so vsi državljani e-naki, bodisi tega ali onega plemena. Iz Jugoslavije, ZLATOMAŠNIK KANONIK ANTON ŽLOGAR. — SERNA SV. MAŠA DR. LAV. GREGORECA. DRUGE ZANIMIVE VESTI. BI- 20. julija je bil veliki dan za faro na Suhorju v Bel:-krajini. V Bel okra jini v svoji rojst-1 ni fari na Suhorju je obhajalj 20. julija v krogu svojih do-* mačih zlato sv. mašo g. An-r ton Žlogar, kanonik koleg.' kapiteljna v Novem mestu. Rojen je bil 1. 1850., posve-j čen v mašnika 21. julija 1874. Službeval je kratko v Mokro-j nogu, kot mestni kaplan prij sv. Jakobu v Ljubljani do 1. 1890., postal nato kurat vi kaznilnici na Gradu. L. 1894.j je bil imenovan za župnika vi Kranjski gori, 1. 1902. za dekana v Šmartnem pri Litiji, 7. 1906. za kanonika v Novem mestu. — Na mnoga leta ! so tatovi odstranili železna o-mrežje med oknom, odprli omarico, v kateri je bilo o koli 6000 Din., deloma lastnina podružnih cerkev, deloma župnika. Pristavili so tudi lestev na okno prvega nadstropja, da bi izropali železno blagajno Hranilnice in po-sojlnice, ki pa je bila slučajno popolnoma prazna. Ključe do blagajne so našli v zaprti omarici v pisarni in so jih odnesli. Tatovi so domačini, ker so jim bile vse razmere v župnišču popolnoma znane. Pes na verigi, ki je zelo dober čuvaj, ni niti zalajal ko so tatovi hodili mimo nje- ga. -o- Biserna sv. maša. Dne 17. julija se je odela Nova cerkev nad Celjem v o-bleko veselja in slavlja, ki je veljalo proslaviti šestdesetlet-nico mašništva g. kanonika in dekana Gregoreca. Od daleč; so prišle množice ljudstva, da prisostvujejo biserni sv. maši znamenitega buditelja slovenskega ljudstva in borilca za narodne pravice. Slavnostni govor je imel g. kanonik A. Arzenšek iz Maribora. Slav-nosti je prisostvovalo 25 duhovnikov. — Slava mu ! -o- Promocija. V Kropi je obhajala družina g. Simona Praprotnika v krogu ožjih sorodnikov in prijateljev promocijo hčerk dr. Sabine in Marije, ki sta letos dovršili študij medicine ozir. farmacije. Pri kapeli so imeli slovesno sv. mašo v zahvalo, pri kateri je sodeloval orkester "Zvezda." -o- -o- Čudodelna voda iz Lurda. Pariz. — Mary McCormick, zvezda čikaške opere je imela otrpnelo roko. Zdravili so jo zdravniki in jo tudi spoznali za ozdravelo. Ona pa zatrjuje, da ji roka ni bila prav nič boljša. Podala se je v Lurd. Videla je procesijo vernikov s svečami, ki so se zbirali krog vode pri Materi božji. Da si je ona protestantov-ske vere, jo je ta pogled tako navdal z nekim nepojmljivim čustvom, da se je tudi ona po-služila te čudodelne vode in glejte čudo — ona je popolnoma ozdravela. Sama zatriu-je, da jo je ozdravela čudodelna voda iz Lurda. Ogenj na Selah pri Ptuju. Dne 18. julija je začelo goreti posestvo Bare Sardinšek. vdove posestnice na Selah pri Ptuju. Silni ogenj bi bil napravil neprecenljivo škodo, da niso fantje in dekleta tako požrtvovalno pomagali gasiti Brez brizgalnic so fantje ir dekleta iz Sel. BarisLovc trr. Trnove) s svojim naporni prinašanjem vode iz raznih vodnjakov preprečili večje nesrečo. Smrtna nesreča na Bledu. Pred kratkim se je pripetila na blejskem jezeru zopet smrtna nesreča. Žrtev je postal to pot neki srbski orožnik iz Macedonije, ki je bil prideljen v službo pri dvoru: na Bledu. Orožnik se je so'fn-Čil na splavu. Nekako meter od obale je skočil naenkrat na splav raz stopnjice neki 16-letni deček. Splav se je preobrnil in naenkrat je bil orožnik pod splavom, in se je močno oklenil dr. Drnovška, ki je v tistem trenutku priplaval do splava. Dr. Drnovšek ni takoj slutil kaj to pomeni, ker mu ni bilo znano, da orožnik ne zna plavati. Z največjo težavo se ga je oprostil, ker je postajal tudi zanj položaj o-pasen. Dr. Drnovšek je srečno priplaval h kraju: nesrečni orožnik je pa utonil. -o- Strela je ubila dečka. Strela je ubila v St. Petru pri Mariboru 16-letnega sina viničarja na posestvu mariborskega lekarnarja Koeniga. Deček se je pravkar bil vrnir z dela ter počival na vežnem pragu. Nenadoma se je zabli-skalo in treščilo v fanta, ki je bil takoj mrtev. I Lažnik ne more iti proč od laži in ne more iti proč z lažjo. -o- Nemčija dobi novega francoskega poslanika. Pariz. — V gotovih krogih kroži vest, da bode sedanji Poincarejev poslanik v Berlinu odpoklican, na njegovo me-; sto na pride Paul Boncour, socialist, kateri je zvesti podpornik Herriota. Nesreče. V Srednjih Halozah, in sicer v sv. Vidu, se je 18. julija ponesrečil dober kmet J Vindiš. Konji so se mu vsled nasproti drvečega biciklja splašili. Voz se je prevrnil, treščil ob drevo in gospodarja silno poškodoval. — Istega dne je udarila kobila gospodarja Helerja nekega njegovega viničarja v trebuh, tako, da bo za poškodbami naj-brže podlegel. -o- Gornjeptujsko polje. Po Gornjeptujskem polju so veliki siromaki. Kar ni po zgornjem polju vsega toča pobila, so morali strneno pokositi, sedaj pa vse uničuje megla. Ubogo ljudstvo. -o-- Tatovi v župnišču. Pretečeni mesec neko noč so tatovi vlomili v župnijsko pisarno v Smledniku. S žrdjo DENARNE POSIUATYE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO* AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svt^je lastne zveze-s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto toeno in brez vsake-pra dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih nt lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 6.90 1.000 — Din ........ $ 13.45 2.500 — Din ........ $ 33.50 5.000 — Din ........$ 66.50 10.000 — Din ........$132.00 100 — Lir ........ S 5.20 200 — Lir ........ $ 10.05 500 — Lir ........ $ 24.25 1.000 — Lir ........ $ 47.25 Pri pošiljatvah nadJO.OOO Din. i nad.'2,000 Lir poseBen popust. Ker se cena denarja čestokr? menja, dostikrat docela nepričakovt no, je obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onejara dne, ko m. sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 7C—9th AVE., NEW YORK, CITY "AMERIKANSKI SLOVENfeC" IN "EDINOST." Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chk&ffft, HL _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA. Zediiijciic države za celo leto ................$4-°° Za Zedinjene države za pol leta ................$2,00 Z.« Chicago, Kanado in Evropo za celo l^to . ..S^ZS1 /a Chicago. Kanado in Evropo za pol leta .....$2-50! SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-od For United States per half year.............>200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-7e " rv - ^inaHq and Vialf tmt Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. mora in lv>: Honoslani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg »ega rudi vaš START naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ "Entered as second class matter June 27. 1924. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." La Follette na pravi poti. Ako se bo senator Robert M. La Follette držal svojih danih obljub, potem je on mož, katerega bo ameriško delovno ljudstvo volilo. Ko je podal svoj prvi program, po katerem bi on, ako pride do predsednika uravnal vladno politiko, mu vsa publika še ni popolnoma zaupala. Toda te dni je prišel pred javnost in je javno obsodil Kukluksklane in vsako slicno organizacijo, ki bi se drznila kratiti najsibode komurkoli v tej deželi pravice, ki jih daje in ščiti državljanom ameriška konštitucija. Kaj je s tem La Follette storil? S tem je napravil največjo in najbolj privlačno politično potezo, ko se je postavil za zaščito zasebnega prepričanja posameznika, do katerega je na podlagi konštitucionalnih pravic vsakdo opravičen. S tem je javno povedal, da on Ku-kluksarjev ne mara, ker ti so s svojo netolerantnostjo največja nevarnost za državo, ker s tem, da rujejo in napadajo ljudi drugih prepričanj in narodnosti o-grožajo notranji mir, kateri je pa najbolj potreben in prvi pogoj domačega napredka. S tem je pa tudi namignil in zraven precej živo po prstih okrcnil radikalce, ki tudi na neki neizpeljivi način hočejo usiliti utopistične ideje svoje politike, ki je v bistvu prav malo razlikujoča od politike Kukluks-klanov, v kolikor se tiče zasebnega prepričanja posameznikov v tej deželi. La Follette je s to umetniško privlačno potezo pokazal ameriški publiki, ki se ga je doslej še malo bala, da je za zmerno politiko v deželi. On hoče sociali-zirati, kar se bo socializirati dalo v korist revnejšega sloja, to je pokazal s svojim programom. S to potezo sedaj pa je pokazal, da je drugače zmernega značaja in da bo vsem enako pravičen, ako ga ljudstvo izvoli za predsednika Združenih držav. S to potezo, si je La Follette odkrito povedano pridobil glasove ameriških katoličanov, kateri so že nestrpno čakali, kak program bo izdal glede zasebnega prepričanja posameznika. Ko pa so ti izvedeli te dni iz njegove podane izjave, da hoče v tem oziru stati trdno in neomajano na principih velikega Abrahama Lin-colna t. j., da hoče biti vsem enako pravičen, naj bo kdo te ali one vere ali prepričanja, ter da ne bo trpel, da bi se radi prepričanj širila nestrpnost, je sleherni zaklicali "Babe you are the man whom we want!" In dokler se bo La Follette držal te obljube, je lahko zagotovljen, da mu bo katoliški del ameriškega delovnega ljudstva stal zvesto ob strani. t i Joliet, 111. — Dne 23. avgusta bodo v našem mestu volitve, ki bodo odločile ali se bo zapadni del predmestnega teritorija , ki meri kake tri in pol kvadratne milje anektiral k mestu Joliet ali ne. Mestni voditelji so vsi za aneksijo imenovanega teritorija. Kajti s tem bo postalo mesto Joliet precej večji in tudi posestniki v omenjenem teritoriju bi radi videli, ker to bo dvignilo vrednost zemlje in hiš. — Filip Pusar trgovec z oblekami je bil te dni kaznovan od policije za $7.25, ker je razdajal neke oglaševalne plakate. — Tekom meseca julija je bilo v našem mestu 253 aretacij, ki jih je izvršila policija nad raznimi ljudmi, ki so se pregrešili na razne načine proti postavam. — Mrs. Bolte, ki je odšla z doma pred par tedni se je te dni zopet vrnila domov. Mudila se je v Chicagi na obiskih pri sorodnikih. — Slovenski fantje iz hriba so imeli zadnjo nedeljo svoj izlet v Syles Grove, kjer so se jako povoljno zabavali. — Martin Koz j an je bil prijet te dni od pomožnega šerifa Johna Jenko v gozdu blizu Stern Parka, ki ga je od-vedel v St. Charles poboljše-valnico nazaj odkjer je ušel. Mladenič je baje v zvezi z raznim izmikanjem in drugimi takimi zločini. — Družina Mr. Frank Stru-nata se je te dni preselila v svoje novo domovanje na Wilcox bvld. Domovanje jim je postavil slovenski kontrak-tor Mr. G rum, ki je v tem pravi umetnik. — Mr. Jos. Klemenčič je povozil te dni 6-letnega Geo. Radaka na 1004 N. Scott St. Otrok je tekel v neprevidnosti preko ulice in tako priletel ravno pod avtomobil. Mr. Klemenčič je dečka pobral, ki je bil precej ranjen in ga je odpeljal v bolnišnico sv. Jožefa. Obenem je šel tudi sam naznaniti ta slučaj na policijo^ ki ga je iznustila. Mr. Klemenčič je v tem slučaju ravnal lepo. Nesreča se je zgodila po neprevidnosti dečka in ne njega. — Mr. Josip Zalar gl. tajnik K. S. K. J., ki se je mudil te dni na kat. shodu v Minn. Colo, in nazadnje v Sheboyganu, Wis. izjavlja, da so vsi shodi izpadli kar najsi-jajnejše. Veliki vspehi so na vidiku za K. S. K. J. Mr. Zalar zasluži priznanje, ker se veliko trudi za našo ljubljeno K. S. K. Jednoto. Poročevalk mogarskih družin, ki s proizvajanjem ta črnega za bogatine si služimo svoj kruh. Tu-kajšne mesto šteje nekako 1700 duš, kakor se sliši od domačinov. Imamo tukaj par podpornih društev, kjer smo rojaki zavarovani za slučaj bolezni in nesreče. Tudi par slovenskih trgovcev vodi razne businesse z lepim vspehom. Jaz sem prišel v to mesto še le pred kratkim in ne vem a-ko bom ostal tu ali ne. Na jugu, kjer se sedaj slafeo dela se mi je bolj dopadlo kot tukaj kar se tiče dela. Toda privaditi se je treba pa bo šlo. Zadnji teden so dvignili veliko vznemirjenje v tem mestu suhaški agentje. Preiskali so vse salone in soft drinks parlorje in so zaplenili velike množine raznih močnih pijač. Med drugim so preiskali tudi prostore, kjer vodi gostilno Mr. Jaklič, ki je pri tem tudi prizadet. Lastniki so bili aretirani in eni nato oproščeni proti poroštvu, dokler se ne bo vršila sodnijska obravnava. Prav s zanimanjem sledim tudi katoliškim shodom po večjih slov. naselbinah. Kako prepričevalno govore naši možje. Resnica je, kakor pov-darjajo, to sem sprevidel že tudi jaz kot član SNPJ. Kaj se je vendar našo jednoto zato ustanovilo, da se z njenim glasilom napada vero in duhovnike? Ko sem se nekoč oglasil na seji v naselbini odkjer sem prišel, da naj se zahteva od gl. uradnikov ta se protiversko gonjo omeji in prepove so nekateri skakali kakor podivjani. Tam v Springfieldu je itak vse rdeče, kar je sad Prosvetine gonje. Vendar je nas še mnogo, ki to rdečo nestrpnost ne o-dobravamo. Zato smo hvaležni vam, da te ljudi razkrinku-jete in jih krtačite. Še veli-j ko premalo jih. Pozdravljam vse cenjene či-tatelje in čitateljice tega nam priljubljenega lista, ki je v resnici edini pravi list za slo- i venski narod v Ameriki! J. P. naročnik. -O- Wenona, III. Iz naše naselbine so menda najbolj redki dopisi v slov časopisju. Res naša naselbina ni velika, živi nas le par pre- Chicago. 111. — Malo katero poletje je padlo toliko dežja kot letos. Vsaj za Chicago velja to, ki predno se osuši zemlja raznih mlak, že pada, oz. lije, kakor iz škafa drug. Gotovo bolj kot mi se jeze farmarji, katerim se obeta jako slab pridelek koruze v letošnjem letu. Do srede junija je bilo hladno vreme, sedaj pa vedno dež. To je vzrok, da je zadnje dni poskočila cena koruzi precej visoko. — Naš karneval na Lincoln cesti je imel vsled dežja tudi večkrat smolo. Ako bi bili kar-1 neval postavili na lote, bi sploh ljudje blizu ne mogli, ker bilo je vedno mokro. — Trgovci v naši okolici so te dni jako "busy," vsak hiti spravljati poletno blago v denar, da si bo za istega nabavil jesenskega in zimskega blaga. Sedaj je čas razprodaj. — Pa ne samo to, tudi mnogo drugega se je zgodilo v j naši naselbini. Gospa Štorklja, je hodila te dni po Chicagi in ob tej priliki je potrkala na vrata naše dobropoznane dobre družine Mr. in Mrs. John Terselič na 2300 — S. Hoyne ave. In kaj mislite, da jim je podarila v dar to pot? Lepo brhko deklico, katero so zadnjo nedeljo 10. avgusta krsti- ( li za Jennie Antonijo. Kumo-vala sta pa Mr. in Mrs. An-i ton Gregorich z 2112 — W. 23rd St. — Predkratkem pa je gospa Štorklja obiskala tudi družino Mr. in Mrs. Frank Terselič na 2323 — S. Hoyne ave. in ji tudi podarila brhko hčerko. Botra sta bila Mr. in Mrs. John Pechnik. — Družini Mr. in Mrs. Peter Vrašič se je pa narodil čvrst sinček, ki so ga krstili za Petra. Kumovala sta Mr. in Mrs. Štefan Kocet. — Družini Mr. in Mrs. Martin Antolin se je rodil tudi sinček, ki so ga krstili za Viljema. Kumovala sta Mr. ir Mrs. Martin Foys. — Družina Mr. in Mrs. Fr. Gorkis pa je dobila brhko hčerko, kateri so dali ime A* 1 na. Botra sta bila Mr. in Mrs. Joseph Sobočan. Vsem izrekamo naše iskrene čestitke! — Poroke: — Te dni sta se poročila ženin John Plut iz Podzemlje z nevesto Angelo Pušavec iz Kopra. Priči sta1 bila Mr. Math in Joe Plut. — Poročila sta se tudi ženin Martin Petrič iz Suhorja: z nevesto Mary Rozman iz Podzemlja. Priči sta bila John Videtič in Mary Skala. — Zakonsko zvestobo sta si, obljubila tudi ženin Anton Gyorek iz Črensovske fare z nevesto Ano Žerdin iz Vel.; Dolnic. Priči sta bila Štefan, Gyura in Martin Balažič. Vsem obilo sreče in blagoslova božjega v novem stanu ! -o--[ Poletja ne bo v letu 1926. in 1927. V letu 1816. so bili vsi poljski pridelki uničeni severno1 v državi Ohio in Potomac, tudi južno je bil pridelek za nič. Slana, sneg in led so bili navadni gosti v spomladi, poletju in jeseni. Tako poroča H. J. Browne v "Scientific American." Dalje pravi, da bode letos slaba letina po celemu svetu in da bode drugo leto, kakor tudi leto 1927. enako onemu leta 1816., t. j. leto brez poletja. Pravi pa, da to ni prerokovanje, ampak, da se sklicuje na fakte po meteorolo-' gičnih opazovanj, ki nam dajo podlago za to trditev. Leta 1816. je bilo na vsho-' du 4. julija tako mraz, da se ie napravila pol palca debela ledena skorja. -o- Sreča se nam približuje počasi, a beži hitro od nas kot" zajec. Družine rudarjev postavljaj« na cesto. Atlantic City. — Plačana oborožena tolpa rudniških korporacij, katere imenujejo privatne detektive, postavlja-jo uboge družine rudarjev iz rudniških hiš na cesto. Ame-rikanska delavska federacija se je z vso vnemo zavzela za siromake proti temu nepostav-nemu početju. Izvrševalni odbor federacije je na svoji seji sprejel rezolucijo, v kateri poživlja guvernerja Morgana države West Virginia, da takoj stori potrebne korake, da se to početje prepreči. Odbor ie obvestil tudi o tem početju predsednika federacije S. Gompersa, naj tudi on napravi tozadevni protest pri guvernerju. -o- Delavski vodja suspendiran Detroit, Mich. — William Walsh, predsednik oddelka a-merikanske delavske federacije za državo Massachusetts, je bil suspendiran kot član iz Boston Street Car Men's Union. To izjavo je podal predsednik Mahon, ni pa hotel navesti vzroka zakaj je bil suspendiran. Fašistovski narodni svet. Fašistovski narodni svet, je izvoli 21 novih ravnateljev, med njimi je tudi zloglasni fašist Farinacci, ki je tudi našim bratom v neodrešeni domovini dobro znan. Poleg njega je še več zagrizenih fašistov, ki bodo stremili za tem, d as se izvede program faši-stovske stranke. Je pa tudi par takih med njimi, ki ne soglašajo povsem s fašisti. -o- Ford kandidat za senatorja. Lansing, Mich. — Proti njegovi vednosti, je postal Henry Ford kandidat za senatorja. Pred par dnevi še le se je začela gonja za podpisi za njegovo kandidaturo, ne da bi imeli od njega tozadevno privoljenje. Izjavil je, da ne sprejme kandidature. -o- Strupene mušice. Iz Srema poročajo, da se je tam pojavila velika množina mušic, ki napadajo ljudi in živino. Vsak njihov pik pušča vidljivo sled. Tako je neki seljak prignal k živino-zdravniku dva vola in kravo, da jih pregleda. Dognal je da je živina obolela vs^d pikov strupenih mušic. Ko se je seljak vračal domov, se ie krava nenadoma zgrudila. Videč, da bo poginila, jo je v sili zaklal. Na svojo nesreča. Kri bolne krave je bila že zastrupljena in je okužila tudi seljaka. Vseka otečenega so prepeljali v novosadsko bolnišnico. -o- Oni, ki podira cerkev v svojem srcu, je ravno tako slab kot oni, ki jo je pustil podreti tam, kjer je predkratkim še veličastno stala. James Oliver Curwcod: KAZAN, VOLČJI PES. Bolj nagel kot človeško premišljevanj eje prevladal Ka i i i i stran kot dobra tovarišica in, ne da bi razumela, krepko od- (Kanadski roman.) zana nagon. V manj kot enem govarjala z zobmi na tuljenje trenutku se je obrnil in tako neprijateljev. strašno hlastnil z zobmi protij Ko je bila bitka končana volkulji Sivki, da je ta z bo-j sta ostala Kazan in Sivka sa-lestnim jekom preplašena od-! ma na zasneženi planjavi. Sa-skočila. Med tem ko se je bil ni so bile izginile, človek spotaknil s svojo pu-, Kazan in volkulja Sivka ško, mu je Kazan skočil pred sta bila ranjena, on težje kot nosom ^proti ostankom volčje ona. Bil je ves krvav in raz-tolpe. Še bolj divje kot se je mesarjen. Ena njegovih šap bil ravnokar boril zoper pse,! je bila globoko nasekana. Ob se je začel sedaj boriti ob njih robu gozda je gorel ogenj. Vi-strani. Njegovi zobje so reza-! del je ta ogenj in neustrašlji-li in sekali kot noži. In opo- va želja se ga je polastila tekajoči se človek, ves oblit da bi se splazil proti njemu s krvjo. Celo volkulja Sivka in začutil na svoji glavi bose je postavila na Kazanovo žanje roke žene, o kateri je vedel, da se nahaja tu, kakor je bil nekdaj čutil drugo roko. Rad bi bil šel nroti temu ljubkovanju in skušal prepričati volkuljo Sivko, naj gre tudi z njim .Toda poleg žene je bil možak. Začel je cviliti. Začutil je, da je bil odse-daj naprej izobčen na tem svetu. Boril se je bil zoper svoje divje brate, ki ne bodo od sedaj naprej nikoli več prihiteli na njegov klic, če bi začel tuliti proti nebu. Nebo, luna, zvezde in širne snežene planjave so bile sedaj zoper njega. K človeku pa si ni upal več vrniti. Z volkuljo je šel proti gozdu, daleč proč od svetlega ognja. Bil je tako slab, da se je moral vleči na tla takoj, ko stabila dospela v goščavo. Hrušč taborišča pa je dosegal njega in volkuljo Sivko, ki se je bila tesno stisnila k njegovemu telesu in skušala hladiti-s svojim nežnim jezikom njegove krvaveče rane, med tem. ko je on dvigal glavo in polglasno cvilil ko zvezdam. VI. Kazan spet najde božanje prošlih dni. Ob robu malega gozda, ki so ga tvorile cedre in smreke, je bil stari trapper (Lovec, ki nastavlja divjačini pasti.) Peter Radisson postavil svoj šotor in si zakuril. Krvavel je iz celega ducata ran, ki so mu j jih bili prizadejali volčji zobje, in zdelo se mu je, da se mu je odprla v prsih druga, sta-' t ra rana, katere pezo je poznal le on sam. j Drugo za drugim je privle j kel potena, katera je bil nasekal in jih nalagal na ogenj, če gar plamen se je dvigal vi-* soko proti nebu. Nato si je pa z drugimi napravil zalogo kuriva za noč. Jeanne je opazovala iz sani, na katerih je bila ostala,! svojega očeta. Oči so ji bile še vedno široko odprte in groze in vsa se je tresla. Vedno je še pritiskala svoje dete na prsi in njeni črni lasje so se svetili v odsevu ognja. Njen obraz je bil tako mlad in tako nedolžen, da bi človek ko-! maj mogel misliti, da je mati.' Ko je bil stari Peter zagnal zadnji kup polen na ogenj, se je obrnil proti ne j in se začel smejati. "Malo je manjkalo, ma cherie," (Moja draga; v izvirniku v francoščini.) je dejal resno v svojo belo brado, "da bi bila oba ostala na mestu. Videla sva smrt od tako blizu, kot še nikoli ne, in je, upam, ne bova videla pred svojo smrtno uro. Sedaj sva rešena in na toplem. Menda se več ne bojiš?" Usedel se je poleg nje in o-prezno odstranil kožuh, ki je zavijal otroka. Rožnata ličea so se prikazala, Jeannine oči pa so.se svetile v noči kot dve zvezdi. "Otrok nas je rešil," je dejala tiho. "Volkovi so biii razpršili pse in že so naju naskočili. Prvi je bil dospel do sani. Mislila sem najprej, da je to eden naših psov. Toda zmotila sem se, bil je volk! Skušal je naju prvič ugrizniti. Toda njegovi zobje so se zadrli v medvedji kožuh. Naskočil je znova in bil malo ne pri mojem grlu, ko je dete začelo jokati. Tu se je nenadoma ustavil pe-denj pred nama in prisegla bi bila, da je bil pes. Obrnil se je skoraj na mah in se začel boriti za nas. Videla sem, kako je podrl na tla enega svojih bratov, ki nas je hotel p< žreti." "AMERI1CANSK1 SLOVENEC" IN ^EDINOST." flaš novi monsignor - Rt. Rev. M. Bilbao. Čudno se mi zdi, da še v nobenem našem listu nisem bral o redki, za nas Slovence posebno redki slavnosti, ki se je vršila dne 27. julija na Gilbertu, Minn. Ta dan je bil slovesno oblečen v monsignorski ornat Rt. Rev. Matija Bil-br.n, tamkajšni slovenski župnik. Drugi, večji, bolj vpo-gtevani narodi bi tako slavnost pač lahko prezrli, ker pri njih ni nič nenavadnega-: Mi Slovenci, zlasti mi ameriški Slovenci, ki smo Benjamin v tem Babilonu narodov, čeravno ne srčki strica Sama imamo preredko priliko priso-stevati taki slavnosti, ki bi veljala sinu našega naroda, da bi o njej molčali. Bili so časi, ko smo imeli svoje škofe. A so bili. Bog vedi, če bomo imeli še katerega. Ko je naš častitljivi pa-trijarh Msgr. Buh odšel po plačilo k Bogu, so nekateri celo mislili, da je z njim tudi naša monsignorska doba končana. To mnenje je bilo vsekako prečrnogledo, kar je letošnje leto pokazalo. Ne enega, kar dva nova monsignora smo dobili: Rt. Rev. Ogulina, župnika cerkve sv. Neže v St. Paulu in Rt. Rev. Bil bana, staroste naših duhovnikov v "železnem obroču" Minnesote. Naj bi bila oseba ta ali ona, lista naše gore sta, ki ju je doletela ta čast in že z zgolj narodnega stališča in iz narodnega ponosa bi moralo naše časopisje o tem poročati. -VAŠ NOVI MONSIGNOR — RT. REV. M. BILBAN. Pisatelj teh vrstic se je te narodne dolžnosti zavedal in ta dan kljub veliki zaposljenosti pohitel iz Chicage v daljno Minnesoto. Zato kar poroča, poroča kot očividec. V resnici lepa slovesnost je bila, ki je kljub temu, da se je vršila popoldan, privabila mnogo ljudstva skupaj. Ko je duhovščina, bilo je menda nad trideset gospodov iz župnišča korakalo v cerkev, se je pomikala mej špalirjem ljudstva ob obeh straneh. Cerkev je bila popolnoma zasedena, kor nabit. Po primerni pevski točki je duhovščina zavzela svoje prostore, deloma v prezbiteriju, deloma v prvih klopeh. Nastopil je Rev. John Jerše, slovenski župnik z Biwabika in prebral papeževo imenovanjsko pismo, najprej v latinskem, potem pa še v angleškem jeziku, škoda da še v slovenskem ne. Nato je prevz. duluški škof T. McNicholas, O. P. D. D. stopil s svojega trona k angeljski mizi in povzel besedo. drugim, .je omenil, da ima novi monsignor za seboj ce- 32 duhovniških let, polnih dela in žrtev in sitnosti. Ce >>i ne. bil dominikanec, bi bil morda pristavil, da ga je post praevisa merita doletela ta čast. Mi smo bili po slavnosti ene jwsh, da slovenski duhovnik v Ameriki take časti prav tako trdo služi, kakor slovenski delavec kruh. LPo JfPem škofovem nagovoru je novi monsignor odšel zakristijo, kjer se je oblekel v vijoličasti talar in prišel zopet pred altar. Sledil je blagoslov ostalih monsignorskih ; Vijoličaste mozzete in bireta. Ko mu je to dvoje naael. je novi monsignor podelil blagoslov z Najsvetejšim. daljšem odmoru je duhovščina zasedla avtomobile in £ odpeljala v prostrano dvorano tamkajšne publične šole * slavnostnemu banketu. Po kratki večerji so nastopili razni «ov orni ki po natančno določenem programu. Prevzvišeni, ki je govoril o sv. očetu, je najprej mar-^kaj zanimivega povedal o njem kot vatikanskem knjižni-ca)ju, s kakoršnim je večkrat občeval, ko je bival v Rimu. Potem je proslavljal edinost katoliške cerkve, ki ima ravno v .Qkali sv. Petra svojo nerazrušljivo oporo. Izrazil je prepričanje, da bo novi monsignor, ki je bil vedno vdan sv. °cetu kot njegov tajni komornik svojo sinovsko vdanost nasproti njemu še poglobil in jo tudi mej svojimi sobrati netil in gojil. Vrstili so se razni drugi govori, seveda samo angleški, *€1' je bil to samo duhovniški banket in je bila le angteško govoreča duho\ščina v večini. Nam slovenskim duhovnikom bilo v posebno zadoščenje, da so govorniki razvijajoč ^sijonsko zgodovino Minnesote hote ali ne hote morali za-Geti na naše misijonarje pijonirje s katerih, apostoljskim 2r'0jem je ravno ta dežela najbogatejše pognojena. Še kaj več lepega od teh mož bi bili radi slišali. I Sreča je hotela, da je eden govornikov, ki bi moral go-. oriti o novem monsignoru manjkal. Njegovo besedo je do-r!1 Sl°venec Rev. Rant, župnik iz Springfielda. V gladki an-« e?čini in s oUvanskim ognjem je govoril. Marsikaj, kar m° imeli tudi drugi na srcu je povedal o mučeništvu slo- vanskega duhovnika mej izseljenci, o katerem Irski duhovniki malo ali ničesar ne vedo. Končal je svoj oduševljeni govor s štirijezičnim vsklikom: Na mnoga leta! Slavnostni pozdrav novemu dostojanstveniku od strani širšega mestnega občinstva, ki se je vršil zvečer je zaključil slovesnost. Novi monsignor je sin naše Gorenjske. Rojen je bil v mali župniji Zapoje 21. febr. 1863. Kot dijak je prišel 1. 1883. v Ameriko, kjer je nekaj časa nadaljeval študije, potem pa postal učitelj na j^vni šoli. Rev. Oman, slovenski župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, se ga kot tacega s hvaležnostjo spominja. Bil je njegov učenec. Toda Gospod je izvolil učitelja Bilbana za svojega svečenika. Vstopil je v St. Thomas Seminary v St. Paulu, kjer je končal modro-slovje in bogoslovje, ter bil 17. dec. 1892. posvečen v maš-nika. Po kratkem misijonskem delovanju v nadškofiji, je prišel spomladi 1. 1883. na Range, kjer je v raznih župnijah ves čas s trudom, a tudi z lepim vspehom deloval, ter pošteno zaslužil čast, ki ga je po dolgih hudih letih truda in napora doletela. Naj mu bo v malo zadoščenje. Glavno plačilo mu bo podelil Bog. Našemu novemu monsignoru: Ad multos annos! Vivant seauentes! Na obrežju Vermiljskega jezera (Konec.) Naslednji je pozdravil nav-; zapel tukajšni moški pevski zoce predsednik domačega j zbor, katerega je, kakor se mi društva sv. Cirila in Metoda, j je pravilo, v kratkem času D. Blatnik in za njim Mrs. Pe- tako mojstersko izvežbal do-ter Kapsh v imenu domačega mači g. župnik. Vsa čast tem društva Marija Pomagaj."; mladim, toliko navdušenim Nato je prevzel kot prvi go- j pevcem, ki so še v drugih pes-X,orii;kXTbe1sedo Rt. Rev. John mih, ki so jih zapeli, pokazali 1. McNicholas, in je v krasni svojo zmožnost. Posebno se je in razločni angleščini tako na-j odlikoval prvi tenor s svojim vdušeno govoril našim roja [čistim glasom kom, da ni bilo ploskanja ne j Nato je še sledilo še več konca ne kraja. Per maj miš, govorov in pesmic. Vsi govor-slišal sem že veliko angleških j niki so želi javno pohvalo, govorov, a tako lepega še ne, katerej so dali navzoči duška tako sem rekel, jaz, a rekli z dolgotrajnim ploskanjem, vsi drugi, ki so ga slišali. V Govorili so še Mr. John Je- znesenih besedah je g. škof navduševal naše rojake k lju- H. rič o potrebi katoliškega tiska, Mr. Germ o navdušenju Socialna Razmotrivanja SOVRAŠTVO KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA. "Socializmu ni duša ljubezni, ampak sovraštvo." (Glasnik XXII. str. 7.) Ta očitek je zelo podoben prejšnjemu. Kdlikor se tiče materialističnega socializma, je tudi enako upravičen kot oni. Glede krščanskega soci-| alizma pa ne bo odveč, če tudi ta pomislek posebej kratko razjasnimo. Najprej bi veljalo — da o-stanemo pri tem, s čimer smo prejšno točko končali —1 vprašati: Mar je morda kapi-; talizmu duša ljubezen ? Mislim, da na to niti treba ni odgovarjati. In vendar še nismo čuli, da bi pri nas vstal prerok, ki bi pridigoval modernemu kapitalizmu, vsaj v krščanskih vrstah, da ga mora prevevati duh prave krščanske ljubezni do bližnje-' ga. Pač bo ugovarjal ta ali oni: Saj se vedno povdarja in uči, da morajo bogatini dajati miloščino, da morajo izkazovati siromašnemu bližnjiku dejansko krščansko ljubezen. Go i tovo, tega tudi nihče ne taji. Ali vse kaj drugega je, zahtevati od bogatina, da da mi-| loščino, kot pa terjati od modernega industrijalca, naj se! v svojem podjetju ravna po načelih krščanske ljubezni. To tudi tisti naši moralisti, ki s borijo proti sovraštvu v krščanskem socializmu, dobro vedo ali vsaj čutijo ter nikdar kaj takega ne zahtevajo. Eden bistvenih znakov modernega kapitalizm! obstoji ravno v tem, da je v njem vse do skrajnosti premišljeno in preračunano na dobiček. Kapitalist, ki tega ne razume in tega ne zadene, je izgubljen. Zahtevati od njega, da bi se oziral še na kako drugo načelo, zlasti pa, da naj bi se udajal nežnim čustvom ljubezni do bližnjega, to bi ga najbolj upropastilo. Moderni kapitalist mora biti hladno-J krven, če treba naravnost tr-dosrčno brezobziren. Ona pozna in sme kot podjetnik poznati samo eno ljubezen, to je ljubezen do številk, zlasti o-nih, v katerih se izraža napredek in dobiček njegovega podjetja. S tem pa je pravzaprav tudi že rešeno vprašanje, kaj je z ljubeznijo in sovraštvom v krščanskem socializmu. Nobenega dvoma ni, da je nasproti neizogibno hladnokrvnemu včasih celo brezobzirnemu in trdosrčnemu stremljenju po! čim večjem gospodarskem napredku in dobičku vsaka človeška ljubezen brez moči. Tam, kjer se računa in mora računati vedno le s številkami in odstotki, je mogoče doseči primeren protivspeh le na enak način, z enakimi sred-1 stvi. Zahtevati od delavstva, , da mora biti duša njegovemu gibanju v medsebojnem tekmovanju z modernimi podjetniki ljubezen, bi se reklo, pošiljati delavske množice na polnoma neoborožene v brez-j obziren življenski boj. Če kapitalist ne more in ne sme dru-1 gače, kot da vedno le hladno, brez vsake sentimentalnosti računa, tedaj tudi od delavstva ne r.oremo zahtevati,; da bi drugače ravnalo. Kdor očita socializmu, da mu ni duša ljubezen, dokazuje s tem samo, da še ni doumel modernega kapitalizma in da zaradi tega tudi socializma ne razume, ali pa bi ga morali sumničiti, da namenoma nepristransko sodi. Seveda pa so meje, katerih ne bi smel prekoračiti niti kapitalist, niti socialist, ki si pri-devlje priimek krščanski.; Kljub hladnemu računanju kljub navidezno vsaj, brezobzirnemu tekmovanju modernih industrijskih podjetnikov in delavstva mora vendar le na dnu vsega njihovega ravnanja živeti globoka zavest, da smo vsi ljudje sinovi enega Očeta, da imamo vsi pravico do človeškega življenja in da zaradi tega ne more biti princip našega medsebojnega življenja sebičnost in sovraštvo, ampak edino-Ie pravičnost in ljubezen. Načelo medsebojne bratske vzajemnosti vseh produktivnih, oziroma potrebnih in koristnih stanov ter mirnega, harmoničnega sožitja vseh ljudi, to mora biti geslo in cilj vseh socialnih reform in zato tudi geslo socializma, posebno o-nega, ki hoče biti krščanski. Temu je tudi dejansko tako. Vsaj kolikor se tiče krščanskega socializma ne moremo o tem dvomiti. Njegov glavni princip in njegov končni smoter je stanovska vzajemnost (seveda*le za potrebne in koristne stanove.) Da pa se ne omejuje samo na povdarjanje tega načela marveč ga hoče na temelju določenega, dejanskim razmeram odgovarjajočega programa praktično udejstviti, to je samo njegova prednost pred staro (načelno sicer popolnoma pravilno) solidaristi-čno strujo, ki v novih razmerah ni mogla najti poti od besede k dejanju. Boj za uničenje družabnega parasitstva katerega bije krščanski socializem, ni naperjen proti stanovski vzajemnosti, marveč le pripravlja pot do nje. Naravno in samo po sebi razumljivo je, da vodi boj za pravično ureditev družabnih razmer do nasprotij in mnogokrat celo do sovraštva. To je neizogibna posledica človeških slabosti in pa nepobit-nega dejstva, da žvi v človeški družbi vedno dovolj takih, ki nočejo za nobeno ceno priznati svojemu bližnjemu njegovih pravic. Tega pa ni kriv socializem, ali vsaj gotovo ne samo, oziroma ne največ on. Krivi so tega slabi in pokvarjeni ljudje najprej tam, kjer se je današnja krivica začela, to je v kapitalističnih krogih in šele za tem smemo iskati krivice tudi v družbi socialistov. bežni do cerkve in do nove za mladinski oddelek K. S. K. domovine in jih je vabil, naj Jednote, Very Rev. John postanejo vsi državljani, in ■ Schiffrer, ki je z mladenško sicer dobri državljani. j navdušenostjo opominjal na- Po tem krasnem govoru so(še rojake, da naj bodo dobri deklice zapele navdušeno pe- katoličani in da naj skrbijo sem — The Star Spangled za dober krščanski naraščaj Banner, katero so navzoči i s tem, da si postavijo katoli-stoje zvesto poslušali. Nato^ške domove in katoliške farje spregovoril mestni župan ne šole. Very Rev. Matija Mr. Victor Essling in v lepih Šavs je v poljudnem govoru besedah hvalil Slovence in i risal začetek K. S. K. J., in in njih udanost do države. Na ! raznovrstne ovire, ki so se njegove besede so zapele de- j stavile nasproti. Zanimljivo je klice domačo ljudsko pesem »bilo poslušati govornika in bi-"Eveleth." li bi ga radi poslušali cele u- Nato je povzel besedo mest-! ko čas pripuščal, ni sodnik in je v svojem zna-|^ato s*a nastopila še dva nem šaljivem tonu povedal glavna uradnika Mr. Josip Za-par navduševalnih besed. Po lar> navdušeno govoril njegovem govoru sta nastopi- ° katoliškem značaju Jedno-la deček in deklica v narodni te in pobijal raznovrstne nanosi na oder in sta navdušeno Pade od strani nasprotnikov povdarjala v dvogovoru, da Jednote. Žel je mnogo plos-sta Slovenca oba, da jih je bi- kanja za svoje pomenljive lo veselje poslušati. Marsika- bfsede. Vzdignil se je k bese-teremu se je milo storilo pri di tu.di tako priljubljeni pred-srcu na pogled sicer tukaj ro- se^nik Jednote Mr. Anton jenih a vendar zavednih Slo-: Grdina, burno pozdravljen od vencev. Bila sta to Edward navzočih. V njemu pri- Shukle, sin tukajšnega dobro rojenej navdušenosti je zasta-noznanega rojaka Martina vil besedo za sv. vero in je Shukle in Helena Preglet iz »varil rojake pred njenimi so-znane družine Johna in Ange-1 vr*žniki. Prelep je bil njegov le Preglet iz Gilberta. "Ta in zasluži, da si ga pre- mala dva sta ga pa res pih- skrbite g. urednik in ga v Va-nila," se je glasilo od ust do šem listu rešite pozabljivosti, ust. j Jaz bi Vam ga prav rad na j pamet povedal a ^ie morem, Po nastopu teh dveh malih ker so moji možgani že z moje povzel besedo Mr. Geo. jimi kostmi precej stari in to-Brmc, mestni svetovalec, ki je rej ne možni toliko lepih be-V angleškem jeziku tako lepo sedi ohraniti v svojih preda-navduševal mladino, naj pri Hh. stopa k K. S. K. J. Nje-; Bilo je, kakor sem pozneje govemu govoru je sledila pe-| izvedel, še več drugih govor-sem "Hej Slovenci", katero je< ___(Dalje na 4. strani.) JOHN VIRANT 1406 New York avenue IZVANREDNA PRILIKA! SHEBOYGAN. WIS. u..Pro,d,a f 5 m„6, sob Z! I starim znancem na nekdaj ko prijazni in vabljivi Tow prebižališče mojih najlepši^ let. Kako sem se tamkaj [. mel, Vam pa g. urednik moi goče o drugi priliki zaupam če me boste lepo prosili in če boste znali molčati. Za zdaj pa prav lepe, srčne, široke in visoke pozdrave črez hribe in doline To-werske tja do vroče Chicago od Vašega starega Janeza. -o-- Vlom. Vlomilska sodrga je jela postajati predrzna že ob belem dnevu. Dne IG. julija je neki svedrovec vdrl v st;kovanje sluge finančne delegacije na Poljanski cesti štev 13 v Ljubljani in mu odr.esel nekaj obleke, nakar se je nemoteno odstranil. -o- Nesreča. Ko se ie peljal delavec Flori j an Lik^r na delo v pi-o. dilnico v Tržiču, je skočil tako nerodno z voza, da je pa. col pod kolo. >;i mu je zdrobilo desno roko. -c- Po'^an'a^a oaprgri V neki hiši blizu Krašnje so kupili od neznanega b ča lepo papigo. Žc so se veselili, da jo bodo slišn.U govoriti v mnogoterih jezikih. Toda s čudom so zapazili, da papiga žre le meso. in to tem raje, čim bolj smrdi. Se bolj so se čudili, ko so začeli opazovati. da živalica vedno bolj izgublja svojo lepo zeleno barvo. Nazadnje so pa udarili vsi skupaj v smeh. ko so u-videlL da je papiga zeleno pobarvana — postovka. i i Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI KROJAČNICA. IN 6217 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, OHIO. X % Kovali & Sons I ELY, MINN. ~ Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! I 9 • X ! i! o * e1 HLADNE PROSTORE g boste imeli, ako rabite električni "peglezen" 'peglezen." $4.00 do $7.50. V poletnih vročih dneh je neznosna vročina, ako rabite "peglezen," ki ga greje oglje, ali plin. Nasprotno pa ne čutite tiste vročine, ako rabite e-lektrični "peglezen." Pridite k nam in kupite si naš sedaj po posebni ceni nastavljen FIDELITY ELECTRIC CO. FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 West 22nd Street, ' Chicago, 111. Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. "Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo