i shaja vsak da«, IivmU nedelje In ponedeljka ob 5 pfoldit UctfoVro UHc? Sv Frtrfilkt Asift(«t 20. L nad*. — Vi ioptal tu* « poHl'iJo uredništvi HsU. Nefrankirana pismi M a« sprrfemajo H rokopisi »c ne vmCaJo. tafetatril In odgovorni crednik Štefan Godina Lastnik kofHM^i TWc Uskarne .Mta^vp1«"«i"**J ^Kcjenln: poro&vom v Trstu, u I k* Sv. Pmnčitta Asiikef« K. ML TcJeSon uredništva in uprave ««v. 11-57. NaroCnina zaaSa: Za cek) teto.......K H— v. pol leta..........................'J^ U tst mesece ..........Jr Zj n cd čilsko I*dajo za celo Ido . . • . . . - « VW z* pol leta Lotnlk I. VEČERNA Potamesae lUvtJIce se prodajajo po S vinarjev, zastarel« Številke po 10 vinar)«* Oftatl M računajo na milimetre v Hrokostt ena kotac Cene: Ogtat trgovcev in obrtnikov.....mm pa ltvla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov...............mm po 20 jfcj. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. .. ......R vsaka nadaljna vrsta.............T— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj oa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti'. NaroCatai In reklamacije se poiiljajo upravi lista. PlaSaJe se IzkljuCno If ■pravi .Edinosti*: — PtaCa in to« se v Trstu. Uprava in lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega SL 30L — PoStnohranlHrtCni račun It 84i.652 Avstro-ogrske In nemške armade zavzemalo nove pozicije. Vojni položaj proti Risiji. DUNAJ, 6. (Cenz.) V severni Poljski do vršu je — po ruskih poročilih — nemška armada svojo novo grupacijo za VVartho. Rusi so tu sledili do črte Woclawek — Le-czyca — Potrkovv. — Zdi se, da je pričakovati važnih dogodkov. Na južnem Poljskem nadaljuje Danklo-va armada pohod v nove pozicije. Sovražnik je sledil včeraj le s kavalerijo in mešanimi oddelki. Glavna moč Rusov je še obstala v ozemlju Kielce — Osiek (vzhodno od izliva YV>slowkeK kjer se na-pravljajo močne utrdbe. Rusko prodiranje na južnem Poljskem severno od Visle je dalo nagemu arirad-aemu vodstvu povod, da je odpotegniloj avstro-ogrske sile, ki so stale ob dolnjem, Sanu, in jih odvedlo v nov odsek jugoza-j padno od San*. Ločitev od sovražnika se je izvršila tu brez težav. V srednji Galiciji, med Przemyslom in Starim Samborom je položaj neizpreme-njen. Rusija je velike dele svojih čet, s katerimi more razpolagati v srednji Aziji insti adirala v Kavkaz in zbira v odeškem okraju vojno silo, da zavrne turška izkrcanja. — (»TagesposU). Vojna s Turčijo. Vojna v Egipta. CARIGRAD. 5. (Cenz.) Turške čete. ki so skupno s /UMIO Beduini prekoračile e-giptovsko mejo, so na različnih točkah, zasedenih po Angležih, začele delovati. — Beduini so naskočili nekatere pozicije in jih sedaj neprestano vznemirjajo, kar o-laišuje operacije turških čet. Njihova zadnja akcija je dosegla, da so bili Angleži pregnani iz Beirsabe na Sinajskem poluotoku. Tnrško ministrska krizi- CARIGRAD 7. (Kor.) Na podlagi cesarske naredbe je bilo do imenovanja ministra za javna dua vodstvo tega ministrstva poverjeno novemu ministru za trgovino in poljedelstvo. Saroški zaliv miniran. ATENE 7. (Kor.) Saroški zaliv se je zaprl z minami. _____ Pomorska bilka ob filenskem cnrežju. LONDON, 6. (Kor.) Exchange Tele-graph Company javlja iz Washingtona: Po uradnem poročilu amerikanskega poslanica v Čili ie bila angleška križarka »Giasgow« internirana v Čili. KOD AN J, 7.(Kor.) »Berlingske Tidende* se iz Londona poroča o pomorski bitki ob čilenski obali: Angleške ladje so se nahajale v coronelskem pristanišču, da nalože premoga. Zapustile so nato pristanišče, da bi še dalje poizvedovale o nemških križar-kah. Le-te, ki so prežale nanje, so plule angleškim ladjam nasproti in so začele streljati že na 9 kilometrov razdalje, do-čim so angleške ladje začele streljati šele v razdalji 6 kilometrov. Tedaj je bila »Monmouth« že močno poškodovana. Mogla pa je še nekaj časa nadaljevati boj, dokler je ni potopila strahovita salva s cele strani v zvezi z naenkrat se pojavivšim viharjem. Zaradi močnega valovja in silnega viharja je bilo rešilno delo skoraj nemogoče. Posrečilo se je le malokaterim od moštva, ki je štelo 678 mož, da so se rešili. Listu »Polltiken« javljajo iz Londona: Križarka »Good Hope«, ki je bila v pomorski bitki močno poškodovana, se je najbrž potopila. Ko so k H žarko videli zadnjikrat, se je potapljala. Plula je proti obali. Upa se, da se je posrečilo ladjo spraviti na pesek, da se je moglo moštvo rešiti. Iz Coronela je odšla ladijska ekspedicija. BORDEAUX, 7. (Kor.) »Petit Parisien« poroča: Kakor brzojavljajo iz Valparaisa zasleduje japonsko brodovje nemške kri-žarke, ki so se vojevale z angleško divizijo v čiienskih vodah. Nemška križarka potopila angleiki parnik LONDON, 7. (Kor.) Listi poročajo, da je križarka -Leipzig« ujela angleški parnik »Winebrauth* ob čilenski obali in ga potopila. Moštvo je na varnem. PotopUeii angleški pomorski čoln. LONDON, 7. (Kor.) Admiraliteta naznanja: S podmorskim čolnom D 5« se je, kakor se zdi, potopil en častnik in 20 uioŽ. Bolgarski poklic* h irofte *Je tet nadomestni« letnikov. SOFIJA, 6. (Kor.) Voftio ministrstvo je izdalo odredbo, glasom kaiere je poklicanih na orožne vaje šest rezervnih letnikov v treh sledečih si serijah. Na koncu vsake perijode se poklicani letniki odpuste. M proti cnlzmri SOFIJA 6. (Kor.) Znani voditelj socijali-stov Parvus objavlja v „Arbeiter Zeitung" članek pod naslovom: »Vojna proti carizmu«. Članek dokazuje pomembnost svetovne vojne za demokracijo vseh dežel. — Zmaga carizma bi pomenila strašen udarec za demokracijo in bi bila nova era kapitalističnega izkoriščanja. Kapitalistični razred Rusije se ne bori še za razširjenje svojih tržišč, ker bogati lahko Se v inozemstvu. Zato želi ruska buržoazija škodoželjno uničenja inozemske industrije. Za rusko buržoazijo je svetovna vojna potreba. Obenem kaže carizmu svojo moč kot narodna gonila sila. — Izbruh vojne je za carizem rešitev pred nevarnostjo revolucije. Zmaga Rusije bi pomogla carizmu do nepričakovane moči. Na avstrijskih, francozkih, belgijskih in nemških masah bi se carski prestol povzdignil do nove veličine. Treba torej vprašati ruske sccijaliste in revolucionarje, ne bi-li drugemu položaju carske Rusije neizogibno sledila revolucija, ki bi z odstranitvijo sedanjega sramotnega sistema odprla pot za demokracijo? Socijalisti vseh dežel ne smejo ostati nevtralni pri današnjem prevratu Da ohranijo doslej izvojevane pozi-cije, ki jih carizem ogroža, mora demokracija začeti boj proti carizmu I Perziji proti RisOL CARIGRAD, 6. (K.) Perzijski listi poročajo, da Rusi preganjajo prebivalstvo v Urmii (perzijska pokrajina). Prerezali so brzojavne žice med Urmia-Salmas in Hoi. Verski glavar Kiazim je izdal fetva, v katerem poživlja na vojno proti Rusiji. Rusi poskušajo vse, da preprečajo širjenje fetva. Kurdi so napadli rusofilskega glavarja Symko, so oblegali in zavzeli mesto Tar-gevar. Perzijska vlada je guvernerja v Urmii, ki je Rusom naklonjen, odstavila. Vojni v kolonijah. Boji v Angoli. LONDON 7. (Kor.) „Times" poročajo iz Lizbone : Portugalska vlada je uved'a preiskavo o povodu za obmejne spopade med nemškimi in portugalskimi Četami v južni Angoli. Padla sta baje dva nemška častnika. HemšKo-japonsKa vojno. Obleganje Tsingtava. LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokia: Uradno se razglaša: V bojih pred Tsingtavom so izgubili Angleži dva mrtva in osem ranjenih, med njimi dva majorja; japonske izgube znašajo 200 mrtvih in 878 ranjenih. Obstreljevanje Tsingtava se nadaljuje. Letala mečejo bombe in letake, v katerih se svetuje prebivalstu, na) se ne udeležuje vojaških operacij. Barski vstali. BERLIN 6. (Kor.) List „Vossische Zei-tung" priobčuje pogovor z burskim generalom Paesonom, v katerem ta izjavlja, da pravi Bur ni nikoli opustil svojega reka: južna Afrika Afrikancem 1 Angleška poročila so smešna prikrivanju. Prinašajo udanostne izjave Zulov, Basutov in drugih Kafrov. Te privoščimo Angležem, ali o Burih, za katere edino gre, znajo pripovedovati le neslane pravljice. Angleško gospodstvo v južni Afriki je že davno v zadnjih zdihljajih. Prišla je vojna ter raztrgala skrite nitke. Nastal je nekak nered; to je pa samo nekaka peri-joda novega reda. — Cilj vseh Burov je vedno isti: prostost, neodvisnost in odcep-Ijenje od angleške nadvlade. Stavim z vami, da bo že za prihodnji Božič zginila tudi senca angleškega gospodstva iz južne Afrike. — In nemška južna Afrika Mi Buri nimamo ničesar proti Nemcem. Že se kaže, da je Nemec boljši kolonizator kakor Anglež. Nemec razvija in povzdiguje kolonije, Anglež jih pa le izsesava. Z Nemci kot sosedi lahko živimo mirno, angleško gospodstvo pa je neznosno. Zagotavljam vam ponovno: Je vprašanje samo nekoliko tednov in južna Afrika bo zopet južnih Afrikance v. beista kvMmsl LONDON, 7. (Kor.) Ciiensko poslaništvo je sporočilo, da |e čilenska vlada u-krenila potrebno, da obvaruje nevtralnost. Uporabljala da Je vojne ladje za spremstvo v teritorijalnih vodah pod zastavo vojskujočih držav vozečih trgovinskih ladij, ki so bile ogrožene po sovražnih kri- žarkah. Tako je obvarovala dve angleški trgovinski ladji. lotih h MtML BEROLIN, 7. (Kor.) »Norddeutsche Ali-gemeine Zeitung« pfte pod naslovom »Nemčija in Avstro-Ogrska«: Neki naš sotrudnik se je pred nekoliko dnevi pogovarjal z bivšim alzaško-lorenskim namestnikom, knezom Wedk>m in pogovor se je, ker je knez devet let deloval na Dunaju kot vojaški atašć in pet let kot poslanik, vrtel predvsem okoli ozko z Nemci zvezani dvojni monarhiji. Tekom pogovora je opozarjal knez na enodušno patrijotično vedenje vseh av-stro-ogrskih narodnosti ob izbruhu vojne. Da je Nemčija ob izbruhu vojne takoj stopila na stran Avstro-Ogrske, se je zgodilo tudi v najvitainejšera interesu Nemčije, kajti razbitje stare habsburške monarhije bi porušilo evropsko ravnotežje. Napravilo bi zmešnjavo, razvnelo pohlepnost naših sosedov po povečanju ter do vedlo do nedogledne dobe sporov in vznemirjenj v srcu našega kontinenta. To bi bile razmere, ki bi bile neznosne za Nemčijo in zvezane $ trajno vojno nevarnostjo. Dasiravno avstrijski in ogrski Slovani, kakor kaže njihovo vedenje v sedanji vojni, z vso odločnostjo zavračajo vsako misel, da bi prišli pod rusko gospostvo ali varuštvo, Četudi pri balkanskih Slovanih dobrote takega gospostva zadevajo ob vedno večje dvome, bi vendar odločilna zmaga Rusije ne ogrožala samo obstoja Avstro-Ogrske, temveč tudi obstoj nemške države. Tega pa nas obvaruj bog! Sicer pa sem trdno uverjen, da se boste Nemčija in Avstro-Ogrska, katerima se je sedaj pridružila tudi Turčija, opirajoč se na svojo pravično stvar in hrabrost svojih junaških armad, zmagovito borili proti nastopMpfiim sovražnikom ter da-priborite Evropi dobrote gotovega, trajnega miru. Govorice o ipon nenJklU vojakov h Francoskem izmišljene. BERLIN, 6. (Kor.) Glasom neke londonske vesti je baje amerikanski dopisnik Thomson, ki da je z dovoljenjem nemškega armad-nega vodstva sledil nemški vojski, sporočil o nekem uporu nemških vojakov pri Nieu-portu. Ta pripovedka je z vsemi svojimi podrobnostmi izmišljena. Nemško armadno vodstvo ni nikdar pripustilo kakega kore-spondenta z imenom Thomson in kakega upora nemških vojakov sploh ni bilo nikdar. Londonsko fasopisie pripoznava nemško drznost. KOPENHAGEN, 6. (Kor.) List „National-tidende" poroča iz Londona: Celokupno londonsko časopisje pripoznava, da so Nemci do skrajnosti predrzni, ker so poslali vojne ladje čisto v neposredno bližino angleške vzhodne obali. Kaj so nameravali Nemci, se ne ve. Kako se je Nemcem posrečilo, da so prišli nepoškodovani skoz z minami posejano morje, je zagonetka. Domneva se, da so Nemci potom čpijonaže prišli v posest najnovejšega seznama min. Ni gotovo, kaj se je zgodilo z nemškimi ladjami, ko so, zasledovane od Angležev, zbežale. UHdkl Usti o Urnosti ratikik vojaku. LONDON 6. (Kor.) Ust „Times* piše: Nove nemške čete na francosko belgijski meji niso iste vrednosti, kot stari prejšnji polki s katerimi se nam je bilo boriti, kolikor se to dostaje vodstva in Izveibanja. Njih hrabrost pa |e nad vse vzvišena in skoraj nadčloveška, kakor poroča neka priča iz glavnega stana. Prizadeli smo jim težke izgube, ali vedno so zopet lahko zamašili nastale vrzeli v svojih vrstah. Tudi mi smo imeli velike izgube. Spoznavamo, kako težke so bile te izgube. Seznami o izgubah govore; seveda niso ti seznami še popolni. Kako dolgo bo pa nam mogoče izpopolnjevati naše vrzeli in ponavljati naše napade? Od tega je vse odvisno. — List izraža svojo zadovoljnost nad tem, da so se angleškemu narodu začele odpirati oči in da isto ne uvideva samo resnost in težkočo sedanje vojne, temveč tudi pomen njenih posledic. Vojna je največja, kar jih je do sedaj izvo-jevala Angleška. Od izida te vojne je vse odvisno. Tudi lista ,Daily Chronicle" in „Mauchester Guardian* povdarjata v svojih uvodnikih nujno potrebo pomnožitve vojske. MsotiN rad Memcem sovražnik nemirov t Mtforta. LONDON, 6. (Kor.) Radi Nemcem sovražnih nemirov v Deptfordu je bilo obsojenih šest mož v štirlmesečno, tri pa v enoletno ječo. Drugi morajo staviti poroke za njtti prihodnje zadržanje. Največ jih je stopilo v armado. 6M v Berlina 2IveCi& Angležev odpeljani!) v nemški koncentracijski tabor In izročenih vojaškim oblastim. BERLIN, 6. (Kor.) Kakor poročajo listi je bilo tekom dopoldneva po policijskih uradnikih pripeljanih na policijsko ravnateljstvo kakih 600 angleških podanikov. Dovolilo se jim je, da so vzeli s seboj perila, posteljnino in toaletne potrebščine. Popoldne so stražarji odpeljali Angleže v koncentracijski tabor v Ruhleben, kjer so jih izročili vojaškim oblastim. Ust Jerdschumoni Hnkikat" o nemško-tarškem prijateljstvu. CARIGRAD, 6. (Kor.) Razpra\ljaje o izmenjavi brzojavk med nemškim prestolonaslednikom in turškim vojnim ministrom Enver pašo, opozarja list „Terdschumani Hakikat" na svetovnozgodovinsko pomembnost nemško-turškega orožnega prijateljstva, ki se je prvič pojavilo kot tako resna zveza medr zapadnim narodom in mohamedansko državi. To zbližanje ni dtlo diplomatov, temveč naravna posledica skupne nevarnosti in pa eksistenčnega boja, ki ga bijeta Nemštvo in Islam. Ako se danes pozdravljati obe armadi, bodo jutri po zaključku miru ramo ob rami skupno delovali intele-ktuelni možje obeh narodov. Potem napoči nova doba svetovne zgodovine. Priznanje dunajskim četam. DUNAJ. 6. (Kor.) General konjeništva Teroztyanskij je odposlal dunajskemu županu dr. \Veiskirchncrju nastopno brzojavko: Vrsto dni je sovražnik trdo pritiskal na nas. Po zaslugi nikoli obneir.agujočega ognjenega navdušenja in brezprimerne hrabrosti mojen^ poveljstvu podrejenih čet se je posrečilo, da smo po težkih bojih odbili sovražnika iu ga prisilili k naglemu umikanju, pri čemer smo vjeli 2200 mož, med temi nekaj častnikov ter si prisvojili dva topova, 6 strojnih pušk in štveilno druzega vojnega materijala. V posebno zadoščenje mi je, da morem Vam in patrijotičnemu prebivalstvu državnega glavnega in rezidenčnega mesta Dunaja sporočiti, da so dunajske bratn-bovske čete, ki so sedaj pod mojim poveljstvom, odlično sodelovale v boju. ker so naskočile sovražnika v močno utrjenih pozicijah in so. na neki točki, da-si šib-keje, nego sovražnik, ujele nad 500 mož. Prosim, da to na primeren način sporočite prebivalstvu. Z najboijimi pozdravi z bojišča Vaši ekscelenci in dunajskemu prebivalstvu, ostajam Vaši ekscelenci u-dani Tersztyanski. Župan dr. Weiskirchner je odgovoril: Z iskreno zahvalo za prijazno sporočilo o vspehu orožja, ki so ga pri Turki iz-vojevale vaši ckscelenci podrejene čete, sporočani Vaši ekscelenci najsrčneje in najiskreneje čestitke dunajskega občinskega zastopstva in dajani izraza iskrenemu veselju na tem, da so vrli sinovi Dunaja odlično sodelovali na poraženju premočnega sovražnika. Sprejmite Vaša eks-celenca in Vaše čete najsrčneje pozdrave prebivalstva dunajskega, ki, zaupajoč sta-roizkušeni hrbrosti preslavne avstro-ogr-ske vojske, pričakuje s polnim zaupanjem srečnega izida vojne. V iskrenem spoštovanju Vaši ekscelenci udani Dr. NVeiskirchner. Promet paketov z volno pošto. DUNAJ, 6. (K.) »Korrespondenz Wil-helm« javlja: Od dne 8. novembra dalje je dopuščen promet paketov z vojno pošto le za vojne pošte št v. 11, ^ 1, 39, 51 in 186. Sličice iz uojne. Posebnosti iz ruske armade. Poročevalec italijanskega časopisa »Stampa« poroča, da služita pri ruski saniteti v bojnem polku dve hčeri znamenitega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Zglasili sta se prostovoljno. V armadi, ki jI zapoveduje general Rennenkampf, služi s puško v roki gospa Kondaševa, ki je znana na Ruskem kot potovalka ter jc že prepotovala različne najbolj neznane in najbolj nevarne azijske dežele. V isti armadi služi 13-Ietni deček. Nikolaj Petuškov, sin mnogokrat nega milijonarja, han t je u-še! z doma, da se udeleži vojne. Ko so ga hoteli poslati domov, ie tako prosil naj ga obdrže, da so vprašali očeta, če sme ostati. Oče je to dovolil in fantič se je u-deležil bitke pri Insierburgu in se jako vrlo obnesel. Žitni trv. DUNAJ, 6. (Kor.) Pšenica, rž in ječmen vzdržljivo, koruza trduo, oves mirno. Vreme lepo, pa mrzlo. Kolero. DUNAJ, 6. (K.) Zdravstveni oddelek v ministrstvu za notranje stvari objavlja: Dne 6. t. m. je bilo ugotovljenih slučajev azijatske kolere: 24 na Dunaju, 2 v St. Poltenu, 2 v Gradcu, 7 v Thalerhofu pri Gradcu, 4 na Češkem, 7 na Morav-skem in 61 v Galiciji. Ti slučaji so bakte-riologično ugotovljeni. Vandervelde pri četah. »Corriere della Sera« poroča: Na željo belgijskega kralja ie socijalistični minister Vandervelde odpotoval k belgijskim četam, ki branijo zadnji košček svoje domovine, ki še ni v rokah Nemcev, s splošno priznano hrabrostjo. Med tem, l:o so grmeli topovi, je imel minister, ki ga je predstavil četam general Dossin, nagovor na vojake, v katerem jili je bodril, naj vztrajajo v boju v nadi na boljše dni in lepšo bodočnost. Vandervelde se jc nato, izredno navdušen nad izvrstnim razpoloženjem belgijskih vojakov, vrnil v Mavre. Obisk matere na bojišču. Neki oiicir, ki se nahaja na srbskem bojišču, opisuje M nekem pismu sledečo zanimivo epizodo: Pri naši diviziji se ie pojavila te dni nenadoma neka stara kmetica, ki je prišla lz Segedina, da bi videla svojega 18 letnega sina, ki se nahaja kot prostovoljec pri nekem ogrskem pešpoiku. Hotela mu Je o-sebno izročiti zimsko perilo. Kmetica je bilu na potu neštetokrat ustavljena, toda vedno so se našli dobrosrčni ljudje, ki so ji pomagali naprej in ji pokazali pot. Ko je prispela končno k četam, je niso hoteli pustiti k njenemu sinu, dokler ni bila prošnja predložena divizijonarju. Ginjen vsled tako goreče materine ljubezni, je dal dl-vizijonar vojaka takoj poklicati, nakar se je odigral pred njim krasen prizor svidenja. Hrabro mater so nato častniki bogato obdarili, nakar se je ona zadovoljno vrnila domov- V narkozi. Neki zdravnik iz Frankfurta pripoveduje sledeči slučaj, ki ga je doživel v operacijski dvorani: Narednik K., ki je bil ranjen na bojišču, je bil odveden na kirurgiški oddelek. Narkoza je bila neobhodno potrebna. Ker pacijenta ni bilo mogoče narkotizirati, inu je zdravnik, da ga zavede, zaukazal, naj šteje nazaj od dvesto. In res jc štel 200-199—198 in tako dalje do 188, potem pa je pričel 188—189—190. Da se zdravnik prepriča, v koliko je napredovala narkoza, mu je rekel: »Ne štejte naprej, ampak pričnite nazaj!« A narednik zavpije na to na zdravnika, kakor da bi zapovedoval svojemu vodu, v polnarkozi: »Kaj? — Nazaj? Mi ne gremo nazaj? Mi gremo samo naprej!« »VEČERNA EDINOST« St €8 V Trstu, dne 7. novembra 1914. Kozaki In Kurell *Oazeta Opolsica« piše: V Gneznu na nemškem Poljskem je nastala nekega dne vsled vesti, da se nahajajo v bližnjem gozdu kozaki, silna panika. Pričakovali so jih vsak trenotek v mestu. Ko pa so pretekle ure in ure in kozakov !e ni bilo, so se prebivalci polagoma pomirili. Konečno se je razjasnila ta kozaška dogodba sledeče: Uboga poljska žena je nabirala v gozdu gobe. Za-Sotil jo je pri tem delu gozdarski uradnik in jo hotel pregnati iz gozda. Toda ženska je milo prosila in rekla: »Gospod, tu Je vendar vse polno kozakov!« Uradnik, ki ni poznal označbe neke vrste gob »kozaki«, se je takoj, ko je zaslišal te besede, silno prestrašil in izginil. Uboga kmetica je nato mirno naprej pobirala »kozake«. Vest o bližanju kozakov Je Šla seveda takoj od ust do ust. — Pri tej priliki naj omenimo še skoro čisto podobni dogodek, ki se je dogodil tekom rusko-ja-ponske vojne v Varšavi. Takrat je vladal v Rusiji velik strah pred japonskim vojskovodjo Kurokijem. Ko je prišel nekega dne k mitnici pred Varšavo neki poljski kmet. ki je imel močno obložen joz, ga je tržni nadzornik ustavil In ga vprašal: »Kaj imate na vozu?« Kmet je odgovoril: »Kuroki!« (V poljski mazur-ščini: mlad_£ kokoši). Na besedo »Kuroki« je baje tržni nadzornik takoj pobegnil. Britr ... brr ...» 48 haaskega dogovora carine in pristojbine, in pušča, da vrše pobiranje belgijski carinski in davčni uradniki, ki so podali obvezno izjavo napram nemški upravi in ki jih na njihovem uredovanju nadzorujejo nemški uradniki Zasedeno belgijsko o-zemlje tvori nasproti Nemčiji posebno zaključeno carinsko ozemlje. Neaike represal||e aasproti Aacllji. Iz Berlina: »Norddeutsche Allgemeine Zei-tung« piše: Postopanle s pripadniki nemške države v sovražnih deželah pred izbruhom vojne je bilo za vlado predmetom resne skrbi. Zasledovanje vsake pritožbe, prijavljene v otipni obliki, bilo je uradno uvedeno, dokler se niso množile v javnosti tožbe o slabem postopanju z Nemci v sovražnih deželah, posebno pa na Angleškem. Na uradni preiskavi — pri čemer smo se morali posluževati posredovanja nevtralnih držav — se niso vse okolnosti pokazale take, kakor so jih slikali časopisi. V mnogokaterih podrobnostih so se gotovo ukradla tu pa tam kaka pretiravanja. Kar pa je ostalo kot vspeh uradnih ugotovitev, je tako obteževalno, da so pred vsem proti Angliji odbojne odredbe opravičene in potrebne. Pobližje bo priobčeno na drugem mestu. Tem odredbam ni namen, da bi začeli tekmovati z našimi nasprotniki v brutalnosti proti pripadnikom sovražnih držav. Objestne krutosti v Angliji na sploh niso dokazane. Dogajale pa so se povsem nepotrebne in nevredne ostrosti, kakršnje vsaj brez nemarnosti poverjencev angleške vlade ne bi bile potrebne. Popolnega zadoščenja ne moremo dobiti ne v maščevanju nad nedolžnimi, ne po izjavi opisov ob nevtralni podpori, ne po kakem razsodišču. Te stvari spadajo že k zakrkne-ni objestnosti, s katero se zagrešajo v An-liji proti vsemu, kar je nemško. Moramo jih pritegniti v obračun, ki ga hočemo izvesti proti temu otoškemu narodu, po-našajočemu se s svojo nenapadnostjo. Dobavljanje male obrti za vojsko. Z Dunaja javljajo: Organizacija, ustvarjena za oddajanje maloobrtnih dobav za vojaščino, se je popolnoma obnesla tudi v vojnem času. Poleg oddajanja usnjatih in druzib predmetov za obleke hi opreme se bavita ministrstvo za javna dela in pridruženi mu urad za pospeševanje obrti le s posebno akcijo, pri kateri gre za to, da se da za sedaj konfekcijonirati milijon garnitur vojaškega perila. Na Dunaju so za oddajo dela pritegnili zadruge izdelovalcev perila, obe veliki organizaciji šivalnic in pa krojaško zadrugo. Izven Dunaja so se postavile v službo stvari trgovske in obrtne zbornice, oziroma avtonomni instituti za pospešenje obrti. Če se vzame v podlago okroglo 50 delovnih dni, pride v račun 20.000 garnitur na dan. Socijalno-oskrbni značaj te akcije v lajšanje bede prihaja do izraza posebno Še s tem, da je zagotovljeno izplačevanje primernih minimalnih plačil od kosa, kar bo gotovo blagodejno uplfvalo na mezdne razmere tudi pri onih obratih, ki so izven te akcije. Minister dr. Trnka se je pred nekoliko dnevi na licu mesta prepričal o stanju del fli at z zadovoljstvom uveril o njih vspaiMfli napredovanju. dajajo pokvarjeno blago ali pa ga celo zatajujejo napram strankam v slučaju, če j upajo na zvišanje prodajne cene. Opozarjamo radi tega občinstvo ponovno, da je letos izšel nov zakon, ki popolnjuje zakon z dne 16. jan. 1896, št 89. drž. z. zb.; oba zakona Ščitita konsumente pred takim izkoriščanje®! od strani brezvestnih trgovcev. Iz zdravstvenih ozirov je v smislu imenovanih zakonov prepovedano prodajati: 1) zeleno ali gnilo sadje; 2) ' pokvarjeno črvivo moko; 3) zatajevati blago, ki je za vsakdanjo rabo absolutno potrebno; 4) kruh vseh vrst (razun luksusnega pe civa) se sme prodajati le na vago (Četudi je v štručkah, obliko, ki jo v zadnjem času nekateri peki izrabljajo v svoje špeku lacijske namene). Posebno z moko se eksperimentira prodaja se lanjska moka za letošnjo; na vadno je okopela, polna majhnih črvov posebno ajdova. Taka moka ne le da je skrajno škodljiva, ampak je tudi izgubila aroma (živčno hrano), je, kar se redilno-sti tiče, polovico manj vredna, ker te ži valice nje redilne snovi požrč ter jih na domeščajo s svojimi — odpadki. V interesu javne higijene in skupne narodne ekonomičnosti je, da tu posega vsak posameznik v svrho kontrole v to sebično in pogubno počenjanje takih brezvestnih trgovcev, ki jemljejo na ta način ugled trgovskemu stanu, ter podkopujejo ljud sko zdravje in oškodujejo materijelno od jemalce. Treba si je takoj zapomniti ime in naslov takih brezvestnežev ter jih na znaniti c. kr. okrajnemu sodišču za ka ženske zadeve ali pa policiji« ki že na pri meren način skrajša predolge prste teh špekulantov. ss HALI OGLASI :: po i Btofc ne besed« se računajo Mastno tiskane Btot* besedo-se rača-am)o enkrat Tej. — Kajmanjla pristojbina mala 40 stotink. : Nebtovna sobo sgsrk^jftssj ▼ ulici CommeretaU štr. 11, m. nadst. 4000 HebUime sobe ▼Tata 32. - Gena O se oddajo takoj t ulici Commerciele 9, pritličje. -4011 Vtsfl Iz Mre. Domače vesti. Razne politične vesti. Interesi Ukrajincev in Turčije. Iz Carigrada javljajo: Povodom predstojećega prihoda ukrajinskih odposlancev piše „Jeune Ture": Odposlane! bodo gotovo sprejeti tu s simpatijami, ker so Interesi Ukrajincev tesno zvezani z onimi Turčije. Ukrajinska država, kakor Jo zahtevajo Ukrajinci, bi turška ozemlja ob Črnem morju ločila od Rusije. Ustanovitev neruske slovanske države bi feiila Turčijo od politike intrig in pohlepnosti carske države, ki gredo za tem, da se Rusija polasti Carigrada in morskih ožin. Nemška uprava Belgije, — Bruselj, 6. otffova pisarna). Nemška uprava po-ira v zasedenih krajih na podlagi člena Vnformacft to pOBPČ ženskam« Ženske, in posebno tfta^ U ootrebujejo informacij o podporah, U Jh aiava daje družinam vpoklicanih, o raaj jjnofc podporah, o ranjenih cli bolnih odnosno o vojnih ujetnikih, o naČimL tafeo odpošiljati istim pisma, kakor tu zmožna slovenščine, italijan-UUlfltt ščine in nemščine išče primerne službe v kaki restavraciji ali hotelu. Naslov: Via del Toro štv. 6, H. nadst., vrata 5. 4013 Oglase, poslano, osmrtnice in vsa naznanila Je pošiljati »Inseratnemu oddelku« •Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 riBMHMU ■■■Maa namaana Toine ure prodaja iEmillo MOller najuglednejša in n reji* prodajaln le* Trstu, ulica S. (vogal ulice S. NkoTS) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ar vsake vrste f. t d. UstanavUanal. 1IM. ±1 v I Prvo tržtfka tovarni! brusnih kamnov, smirim m „coruntfom" G. Pllottl-Trst Pisana: Hva Pestafari 14. Tel. 15-25 Dnevnik „EdinosT o Trstu je iadal in založil naslednje knjige t 1- »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Siergje-vič Turgienjev. Posloveni! dr. Oustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevei F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. Perhavec. — Cena K 2.50. n. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevei Ferdo Karel Delaml po vlMkM C. fer. namaataiitoii koncesijonirani zobotehnik Trs«, ulica Mvadtre i«. 4. m. n. ORDINACIJA od 9 do 1 fn od 3 do 4 Edin* priaumJu tovarna dvvkolcs .TRIBUNA" Goric«, TrtaMtaul. 98 pnj pivovarna Oartapl Zaloga dvokolaa, iivaloih in koMttjsktt atrojev, gramofonov, orkaatron. iti P. BATJEL Gorica, Stolna mi. 2-4 Plačuje aa aa obroke. CcniM franko. Ivan Krie Trst, Plazu S. Glovansti H kuhinjskih in kleUrakih potreb-MIOBO SCin od lesa ln ple&aaio, »kafov vre nt, iabrov in kad. sodčekov, lopat, rt*«t, git ln bsakovretnih koBor, ierbasav ln metal ter mno^o dragih t to stroko spadajoVJih predmetov. nadalje pasamantorje, kletke itd. Za go pipe, kroglje, Beštije ln stekleno posedo k a vino, EmiSia Ceregst® Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pisarniških m Šolskih potrett Prodaja razglednic in igrač vseh vrst* Prorf&InJo se tuđi molitvenik! v slov. Jezika, OeUba zaloti o Crsta ViaCampanile 20 Novi dohodi!! Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA L CATERINA $TEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: Il^r—1 in 7—7Ya Snfllk SMUnl SNU k svom I Dolino« vsakem Slovan«, U stanuje na Greti, Rojaaa aNkje drugje J«, da »e poslužuje v edini narodni trgovini l«Mn Anton Požar = Trft-PoJan it. 2= Velika zaloga testenin iz It Bistrice ter likerjev, " --*- rlža. kave CtrH- vtaa, __ __ ovrstno Metodovo Mago po naumiti cenah. Točna postrežba na dom In po pofttnen povzetju od 5 kg. naprej. Bolne Muze po K TZO Rožne bluze „ „ TZO Bolno krila „ „ «'50 Modro ln frngRrllfl tf 12'-- VestaUe iz torhnia (feJtonjc) in flanele w H 8,10,12.14,16, li - Volnene vestoUe od K18-45. NOVI DOHODI PLAttEV dolgih In kratkih ioJ»o ograjo iz mfoiov pohištvo Solozno In iz modi datevlja, kakor fe dokazano^ TiLMMGIM ORADEC Podružnica Trst A Rim šl S9. N. 19-79. OrmJk it 1 unoij. 4- G1ULI0 REDDERSEN + Trst, ulica Glosuč Carducci štev. 23 Telefon Stev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparati, Prodtiflliftfl nr In dragocenosti _ BUCHER mt^VHcoSTfl. 35. Bogrti tiber »Utanine, srebraine, drsgoce- "St ^ SS?4 to menja »taro gate in tidi »rebro z novi*i predmeU. -Sprejema nmrotbe in poprava vsakovrstne srebnune, ziatanine, kakor tudi žepne nre. inhalacije. Skladišče potrebMin za kirur. zdravljenja. Potrebićlne Iz gomlfa ln neprodirn. blaga. HENRIK PUBUm Trat, ulica S. Laszaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako prSI©ira©$t. IGNRZI0 P0T0CMI Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (p#tfru^o^(rf'a3&rri#rlk) Velika Izbera moških In deških oblek. Črni |n modri oaietot^Ran^ian Ul-ster v sivih ta "U-vJh tarvah Sukn.e s koiuhov^' ^ma^izbera^mo^K.h tehM. —ple-e°- .modr1e obleke za delavce. Maaa u mesKeepieke. toreiamain .. .—.m-. M —