BILI SO MED NAMI
Franjo Remskar
Jesen nam je iztrgala Se enega izredno priza-devnega in pozrtvovalnega druzbeno politiC-nega delavca Franja RemSkarja.
Bil je to eden najstarejsih komunistov v na§i obcini, saj je bil v vrste zveze komunistov sprejet ze Ieta 1926.
TovariS Franjo je vse do smrti ostal zvest svojim idealom, katere je ze dodobra izobliko-
val v mladosti. Ostal je trden lik revolucionar-ja, ki se je do zadnjega boril za bolj§i jutri malega delavskega Cloveka.
Njegova zivjjenjska pot se je vila po Sirokih poteh sveta. Ze kot petnajstletni otrok je zapustil rodno hiSo Lukovico pri Ljubljani in se vrnil v Kozarje sele Ieta 1970.
Njegbvo povojno delo je veliko in plodno. Njemu se moramo zahvaliti, da ima KS mocno krajevno organizacijo Rdecega kriza, saj jo je on postavil na noge. Bil je sekretar 00 ZK Kozarje in le. cela vrsta pomembnih funkcij je odlikovala njegov elan in pozrtvovalnost za delo. Vse do smrti je bil Clan castnega razso-diSda OK ZKS Ljubljana Vic-Rudnik.
Za svoje delo je dobil celo vrsto priznanj, kot so Priznanje organizacije Rdecega kriza Podravska Slatina Ieta 1966, Srebrno priznanje OF Ieta 1981 in red republike z bronastim vencem Ieta 1981.
V naSih vrstah in v vrstah krajanov ga bomo ohranili v lepem spominu.
Albert Sirok
Pred dobrim letom dni smo prav v naSem glasilu objavili razgovor z njim, o njem in njegqvem delu ob 90-letnici, ki jo je prazno-val. Zal pa danes teh nekaj besedi namenjamo temu slovenskemu pisatelju, prevajalcu in zve-stemu sodelavcu Presernove druzbe v zadnji pozdrav. Njegovo literarno delo je bilo obsez-no, velja pa podCrtati naslednje: Zlata vrtnica, Primorska slikanica, Moja sreCanja s Cankar-jem, med prevodi izstopajo Ostiiek (mladin-
ska knjiga, ki je dozivela najveC izdaj) in knjigi Po sledovih Ane Frank ter Dnevnik Ane Frank.
Njegovo razvejano zivljenje pa je odlikovalo tudi prizadevno rodoljubno delo, ki ga je s svojim bratom in rojaki opravljal po okupaciji Primorske po prvi svetovni vojni^ko je kot ucitelj sluzboval v trzaJki okolici. Stevilna na oder postavljena slovenska dela, srecanja in veCeri so bile oblike in orozje za ohranitev slovenske zavesti. Na Primorskem je vztrajal in se kot kulturni delavec boril kljub preganja-nju in zatiranju, a vendar mu je neposredno pred osvoboditvijo po ilegalni poti uspelo priti v slovensko domovino. VkljuCil se je z vsem zarom v povojno obnovo, bil je soustanovitelj mladinske knjige. Bil je vseskozi zvest svoji veliki nalogi, kakrSno si je zastavil v imenu poStenja in svobode kot sin malega naroda. Zato mu tudi ni bilo pretezko nobeno delo, vse do konca svojega zivljenja. Za vse to se mu zahvaljujemo Clam Zveze komunistov, zveze zdruzenj borcev NOV, obCani obCine Ljubljana Vic-Rudnik ter Presernove druzbe.
Stane Skrlj
Predsedstvo obCinskega odbora zveze borcev, Stevilni borci, druzbenopoliticni delavci obcine in KS Milan Cesnik, prijatelji in znanci so se pred dnevi Se zadnjic posloyili od preda-nega borca in aktivista Staneta Skrlja.
»PogreSali bomo tvojo iskrenost in znacaj, ki sta ga kalila vsakodnevna borba za obstoj in prezivetje v tvoji mladosti, sodelovanje v NOB od pomladi 1942 Ieta pa do zmagovitega konca, koder si zaradi svoje sposobnosti na-predoval od borca, komisarja Cete do komisar-ja GubCeve brigade. Bogate izkusnje, ki si jih pridobil v vojni in povojni graditvi domovine so kalile tvojo osebnost. Vsestranska druzbe-
nopolitiCna aktivnost, ki je bila vseskozi opeta v tvoje zivljenje, je bila tvoja odgovorna opre-delitev. Dolgoletno sodelovanje v KS Milan Cesnik, na Celu nase borCevske organizacije, sodelovanje v predsedstvu Zveze borcev obCi-ne Ljubljana ViC-Rudnik, v organih sociali-stiCne zveze in Se vrsto drugih odgovornih funkcijah v graditvi nase socialistiCne druzbe nosi del tebe in tvojega ustvarjalnega prispev-ka. Zato je razumljivo, da je nasa boleCina ob tvojem odhodu za vedno pekoCa, in vrzel, ki nastaja v naSih vrstah nenadomestljiva. To bomo obCutili tvoji prijatelji, soborci, znanci in sodelavci, ki smo te cenili in globoko spo-Stovali«.
S temi besedami se je od Staneta Skrlja med zadnjimi poslovil Stane Vrhovec.
Dr. France Skerl
Pred dnevi so se borci, prijatelji in znanci se zadnjic poslovili od prvoborca dr. Franca Skerla. Ze v prvih tednih snujoce se Osvobo-dilne fronte je stopil v prve vrste aktivistov. Sprva je delal na terenu v mestu Ljubljani, nato v Dolomitskem odredu, pot pa ga je nato vodila na Primorsko, kjer je bil clan pokrajin-skega NO OF, na Dolenjskem pa je julija 1943 Ieta prevzel urednistvo Slovenskega poroCe-valca, leto dni kasneje pa Se podruznico Ta-njuga za Slovenijo. Na lastno zeljo je bil ze v Casu NOB dodeljen znanstvenem institutu, s katerimi je odsel v osvobojeno Ljubljano. Vse povojno obdobje se je z vnemo, zagnanostjo in
delom predajal znanstvenem delu. Za slovensko zgodovinopisje so dragocene zlasti njego-ve bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev, neSteto prispevkov pa je izslo v Borcu, zgodovinskem Casopisu in orbivistiCnih glasilih. Vse do upokojitve je opravljal delo znanstvenega ozirom visjega znanstvenega so-delavca v InStitutu za zgodovino delavskega gibanja.
Neprecenljive vrednosti tako ostajajo tudi razprave in Studije iz obdobja 1941 -1945, ka-terim je namenjal veliko pozornost prav v svojem bogatem znanstvenem delu.
Njegova CloveSka in druzbena opredelitev ter njegovo znanstveno delo dstajata tako traj-no povezana z osvobodilnim bojem Slo-vencem.