Glas Zaveznikov Leto I ■ St« 12 Dneonik P. W. B. 'VOJflSA. JD^lLJT^E^ VZHODU Izkrcanje pri Balikpapanu Nadzorstvo na vsem južno-zahodnem Pacifiku Težko bombardiranje letalskega oporišča v Chiranu New York, S. julija General Mac Arthur je javil, da ■o se avstralske kopne in pomorske sile izkrcale pri Balikpapanu, petrolejskem središču na južno-vz. hodni obali otoka Bornea, ter tako praktično izvedle «našo taktično kontrolo na vsem južno-zahodnem Pacifiku*. Pomen izkrcanju Zavezniško izkrcanje na področju Baltkpapara v jugovzhodnemu delu Bornea Ima namen ponovno zavzeti zadnje petrolejsko središče na otoku, ki js se v sovražnikovih rokah. Med otoki Nizo • samske Vzhodne Indije je bii Borneo že pred vojno drugi z ozirom ne važnost petrolejske proizvodnje. Ballkpapan, ki je eno izmed treh glavnih mest Bornea na vzhodni obali, Je bilo najvažnejše petrolejsko srediSče otoka In eno Izmed najvažnejših na svetu. Balikpapen, ki je imel pred vojno 30.000 prebivalcev, se nahaja manj kot 480 km Južno od otoka Tarakana na sever-novshodni obali Bornea, ki je bila že prej osvobojena in približno 240 km Jugovzhodno odi Bruneja, bivšega japonskega Oporišča na severozahodni obali, ki Je bila že tudi osvobojena. Ballkpapan, ki je bil več mesecev stalni cilj ameriških bombnih napadov, j« S. oktobra leta 1944 oz. na'11 general Mac Arthur kot e-nega izmed glavnih vojaških objektov na vsem Jugozahodnemu Pacifiku. Za to vojaško važnost se mora Ballkpapan zahvaliti pred vsem rafinerijam «Royal Dutch Shell*, ki so imele letno kapaciteto 30 milijonov 248.000 sodov surovega petroleja. Navzlic temu so uporabljali že pred vojno samo polovico navedene kapacitete. Japonci niso mogli več proizvajati kot četrtino predvojne proizvodnje, ker so Nizozemci uničili številne naprave, ko so se umaknili ob začetku vojne in ker so kasneje zavezniška letala brez preptank« napadala Ballkpapan, Japonci pa so se nahajali »e pred veSijml prevoznimi težavami pri odvažanju petroleja iz Ballkpapana v kraje, kjer so ga potrebovali, ker zavezniška letala v teku preteklega leta skrbno nad. zirala morje in petrolejsko središče. Ballkpapan sam po sebi ni petrolejsko polje, ker so bili njegovi petrolejski izvozi močno izčrpam Se pred vojno. Toda v njegove rafinerije vodijo petrolejski vodi »s velikih petrolejskih vrelcev Iz Sa-marlnge, ki se nahaja 96 km severno od mesta te iz Sambodje, ki se nahaja na polovici poti med Sama-ringo in Balikpapanom. Kazen rafinerije ima mesto dobro pristanišče, številna in velika letališča, radijsko postajo, direktne kabelske »veze s sosednimi otoki, tovarno sa proizvodnjo žveplene kisline, katere proizvodnja odgovarja vsem potrebam vseh rafinerij Nizozemski v Vzhodni Indiji in železniško progo. 4.000 ton zažlgalnlh bomb na otoka Honšu ln Klušu. »Letala »o napadla Kuro, ki se nahaja jugovzhodno od Honšuja. ftlmonoseki na »krajni Južni točki otoka, Ube na vzhodni strani južne obale otoka ln Kuma-moto na zahodni obali Klušuja. Letalski napadi iz Okinave Današnje poročilo admirala Ni- mltza Javlja, da oo srednji bombniki tipa «MitoheH», ki prvlktat delujejo iz oporišč na Okinavi, napad- li letalsko oporišče japonskih lctal-cev-samomortloev v Chiranu, na Južnem delu otoka Klnšuja. General 6tillweM, poveljntk X. ameriške armade, je Izjavil, da so Japonci na Okinawi po zlomu organiziranega odpoTa na otoku, irgur bili še 16.000 maž. »Pokopališča na Oklrrawt — Jo rekel Stlllrvell — predstavljajo ttlio priznanje ostrosti naše naloge in vzgled, kako težko je uničiti izdajstvo Jn napad. Dolžni smo mo- žem, ki so tu žrtvovali svoja življa, nja storiti, da Japonska ne bo več grozila imlru na Pacifiku.* Poročilo generala MacArthurje sporoča o delovanju patrol ln o očiščevalnih operacijah, ki se vršijo na otokih Luzon in Mindanao v filipinski skupini. Ameriške izgube v istem: času znašajo 491 mož. Skupne sovražnikove Izgube štejejo 410.035 mož. Vrhovno kitajsko poveljstvo naznanja da so kitajske sile zavzele trdnjavo Kvvelplng, kij znana tudi pod Imenom Khunchovv ali Sun-chow. S padcem Kvvelptega, Važnega prometnega srediSča, imajo zdaj Kitajci v svojih rokah najbolj važno postojanko, ki je branila de-hod v notranjo luko Wuehow, 144 km vzhodno od obale Wast. Severno drugi kitajski odredi ograja Jo mesto Kvveiling v pokrajini Kwa-nsl, ki je bilo nekdaj oporišče 14. ameriške zračne skupine. To mesto se nahaja severno od osvobojene-1 ga Liucho-vra. V vodah pred kvvang. tunsko obalo zahodno od Llucbow-skega polotoka, so kitajske čete za. sedle majhne Walchowske otoke. Oparoci|a v Burmi Senator Vandenberg za mednarodno sodelovanje Washlngton, 8 lugllo List »Evening Star*, ki izhaja v Wa»hingtonu, je včeraj dejal, da je spremba, ki jo je izvršil senator Arthur Vandenberg in sicer, da je zapustil izoladonlzem in začel iskreno stremeti za mednarodnim sodelovanjem, kot je to splošen pojav med ameriškim ljudstvom. Članek pravi med drugim: »Michiganski republl. kanski senator, ki je včeraj v senatu govoril o listini Združenih narodov, je mož, čigar mišljenje je v zadnlh petih letih doživelo globoko spremembo. Senator Vanderberg je bil eden ltomed tistih, ki je vztrajal na tem, da se vodi nevtralna politika Združenih držav ln je podpiral upanje, da bo takšna nevtralna politika prava obramba proti vojni. Ko je tako mislil, ni bil samo glasnik samega sebe, temveč glasnik milijonov Američanov. Sedaj je michiganski senator drugačnega mišljenja. Ko je včeraj v svojem govoru zagovarjal listino in prevzem mednarodnih obveznosti, ki jih nalaga, ni govorit samo zase, temveč za milijone ameriških državljanov, k' so opustili upanje v varnost, ki jo nudi izoladonlzem.* Cena 2 liri Nadzorstvo nad cenami v Ameriki se nadaljuje IVashlngton, 3. Julija Predsednik Truman je izjavil, da bodo morale Združene države še naprej nadzorovati cene, če hočejo uspešno končati vojno ln rešiti vprašanje o demobilizaciji industrije. Predsednik js naznanil, da je podpisal načrt zakona, ki podaljšuje za eno leto nadzorstvo nad cenami. Predsedniška izjava pravi: »Vesel sem, da sem podpisa) načrt zakona. Tri leta nam je uspelo držati kljub največji vojni vseh časov v ravnovesju iivljenske stroške. To predstavlja neprecen. ljlvo korist ne samo za nas v domovini, temveč tudi za velik vojni napor v tujini. Potrebujemo nadzorstvo ne samo za konec vojne, ampak tudi za rešitev vprašanj o demobilizaciji, katero smo. Se začeli Izvajati. Čestitam kongresu, ter je izvedel razumno ln pravično ureditev, na podlagi katere bomo lahko premagali teškl problem oskrbe ln načrt za predelavo nas« vojne Industrije. Zadovoljen sem-da ni kongres motil ureditve načrtov ln rešitve spornih vprašanj. Vem. da bodo vsi podpirali načrt o nadzorstvu. Vsi moramo skušati varčevati z blagom, ki primanjkuje. Vsi moramo vpisati dim več vojnega posojila. C« bomo to sto. rili, se bomo približali dnevu zmage ln mir nam bo prinesel uravnovešeno in trajno blaginjo. TRST, torek, 3. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: š te Silvio Pellico n. 8. — Telefoni št 93854, 7853, 9385L OGLASI: Cene za milimeter višine (šlrokost ene kolone): trgovski L 7. Mrtvaški L. 18 (Zalovalna obvestila L. 38). Porodite L. 9. Finance, pravni oglasi L. 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Unlone Pubblicltš, Italiaaa S. A. Trst, via Silvio Pellico št. 4. — Telefon št 94044. Cena vsake številka L. 2 (zastankl L. 4). Današnje poročilo poveljstva za jugovzhodno Azijo Javlja, da je bil preprečen poizkus Japoncev, ki so sc hoteli umakniti iz Burme preko reke Slttang. Poročilo javlja tudi o japonskem napadu na zavezniške topniške položaje v južni Burmo! 40 km severovzhodno od Peguja. Po- _____ ____ _ ______ _______ _ rodlo dodaja: »Naše čete so sovraž 1 Norveška predstavlja važno stra nlku zadale izgube, kt niso ugotov-j tegično točko. Kot narod, kt ima ljene. Letala vrste »Moscpuito* so na-: !>hod na Atlantski ocean, »e mc*a 1'adla v soboto sovražne zvaze v Norveška čutiti zainteresirana na Govor norveškega ministra zunanjih zadev , . . • London, 3. julija Radio Oslo je včeraj zvečer prenašal važne govor norveškega ministra zunahjih zadev Trygve Lle-ja. Minister je predvsem poveličeval delo treh velikih, zaveznikov: Sovjetske zveze. Velike Britanije in Zsdrufcnlh držav ln prlkličal v spomin dolg hvaležnosti Norveške i do njih, Lie je nato govoril o po. modi, ki Je dal norveški narod skupni zmagi te o žrtvovanju tudi majhnih drugih zaveznikov za njeno dosego. j statutu. V razpravi o norveški zunanji I V izjavi, ki je bila objavljena politiki je Trygve Lle dejal: »Na- j danes je ameriško zunanje mlni- Vprašanje Tangera IVashlngton, 3. julija Zunanje ministrstvo Združenih držav je objavilo, da je sprejelo vabilo Velike Britanije in Francije za sodelovanje pri predhodnih ra-j zgevorih o bodočem, tongerskem Ameriški senat Je potrdil James F. Byrnesa za zunanjegajninistra Washington, 3. julija | puctU kongres 1«.»e posvetil svojemu Senat je soglasno odobril poklicu; a kmalu potem je vstopil imenovanje Jamesa F. Byrnesa I o stnat. Kot senator je podpirat za ministra zunanjih zadev na mesto, ki je ostalo nezasedeno po odstopu Edvarda R. Stetti-nuisa, ki je postal vodja ameriške delegacije v odboru za varnost v novi svetovni mirovni organicaiji. Glasovanje v senatu se je vršilo le nekaj minut po sporočilu iz Bele hiše, da je predsednik Truman imenoval Jamesa F. Bymesa za zunanjega ministra. Tako je senat ukinil navado v ameriškem političnem življenju, da mora preteči vsaj štiri in dvajset ur od predsedniškega imenovanja do se-ratove odobritve. Senat je hotel s tem počastiti moža, ki je bil toliko let njegov član in podpreti predsednika Trumana pri njegovi zunanji politiki. —f---- James Francis Byrnes je pričel s svojim delom, ki ga je poneslo do visokih političnih mest, ko je imel H let. Njegova energija In zdrav razum sta mu bili v velike pomoč tekom jo let ko je kot odvetnik začel politično karijero v zakonodajnem zboru za južno Karolino, pozneje kot senator, najtHšji sodnik pravosodnega sodišča, ravnatelj ekonomske stabilizacije ln ravnatelj mobilizacijskega in demo-bilizacijskega urada. Rodil se je v južni Carolini t. maja 1879. in v 1$. letu starosti končal učenje ter kot ša starodavna politika nevtralno- j strst.vo dalo sledeče pojasnilo: «14.: deček začel pisarniško službo. B sti Je bila razbila v aprilu leta 1940. i junija 1.940 so po enostranski od-Norveflka si s takšno politiko ne j ločitvi španske vlade, španske obo. more zagotoviti varnosti. Ta vojna nas je še enkrat poučila, da južni Burmi, severno ln Južno od Moulmeina. prisrčnem sodelovanju atlantskih narodov, velikih 8S«~> Podrobnosti o Izkrcanju Čete, katerim je osebno poveljeval general MaoArthiir, so sl zagotovile široko mostišče ln »o prodrle 800 m v notranjost. Med prvimi urami izkrcavanja so se Japonci branili le z lahkim orožjem. Bred izkrcanjem se Je vršilo silovito pomorsko ln zračno bombardiranje, ki je trajalo več kot dva tedna. Več dni so mino-lovci čistili minirana polja, katere je sovražnik pripravil za obrambo pristanišča, ki je eden najvažnejših sovražnih izvoznih luk ra petrolej. To je tretje važno »aveaniško izkrcanje nra Borneu. General MacArtihiur pravi v svojem poročilu: »Po zavzetju Brunejskega zaliva ne severno-zahodni obali in Tarakana ob severno-vzhodni obali Bornea, niso sovražne sile več zmožne učinkovite strateške akcije, ker so dezorganlzirane. Nase oborožene sile obvladajo ožino Makassarje, kt je važna pristopna pot za Javo in Floreaovo mo. rje. Zavzetje Ballkpapana bo omogo Čilo našim letalom, da dcsorganlzl-rajo ves sovražni pomorski ln suho-•cmski promet od Timorja do vzhodnega dela Sumatre.* Poročilo generala Mac Arthurja javlja nadalje, da so bili izvršeni napadi na »ovražna letališča in druge naprave na Celebesu, na vzhodnem delu Jave to na Malih Sundeklh otokih. ( Poveljstvo 31. ameriške zračne skupine je javilo, da j. največja skupina letečih »veletrdnj^, kt je bila kdaj koli .poslan*. nM eko, 560 do 600 letal, danes odvrgla Popolno soglasje med De Gaullecm in Reynaudom Pariz, 8. julija Poročilo, ki ga Je izdal urad predsednika začasne francoske vlade, Je razjasnilo vprašanje nesporazuma, ki naj bi bil nastal med generalom De GaulPem ln Paul Reynaudom v zadnjih dnevih pred premirjem leta 1940. Vpra. aanje je vzbudilo veliko zanimanje v političnih krogih glavnega mesta. Stvar je izvirala Iz članka, ki ga je list »France Soir* objavil 18, junija. Članek Je poročal o tistih dnevnih 1940 leta, v katerih naj bi bil general De Gaulle podal razne Izjave o Reynaudovem stališču. Poročilo, ki ga je izdal urad generala De Gauila, pravi: »Članek je bil objavljen, ne da bi Se posvetovali s predsednikom francoske začaene vlade, ter je netočen. Opozarjamo, da Je general De Ganile, ko Je bil še član Reynaudove vlade. vedno povdarjal, da se mora boj v severni Afriki nadaljevati, ter j« v pismu, ki ga. j« februarja meseca 1941 leta objavila »Franca Libre*, izrazil svoje občudo. vanje do bivšega ministrskega predsednika Reynauda s sledečimi besedami: «Ohranil sem nedotaknjeno svoje spoatovanje do Paula Reynauda, ki je bn v te;j žaloigrl moj poveljnik in prijatelji. Čeprav ga je končno preplavila plima, vendar morem pričati, da ni ta jasnovidni te pogumni mož za trenotek prenehal delati za čast in Interese Franclje*. Dim dni do angleških volitev i Župan La Guardia Delovanje v koncentracijskih taboriSčih v Nemčiji Vatikan, 3. julija Iz poročila, ki ga je podal svetemu očetu član državnega tajništva Monslgnor Carrol po vrnitvi '* Nemčije, smo izvedeli, da je Papeško odposlanstvo ustanovilo tri središča: na Monakc-mu in Linzu. Iz teh središč pošilja-ujetnikom v raznih taboriščih pravnike in duhovnike- V nekaterih taboriščih je Več kot 200.000 oseb. Odposlanstvo pomaga seveda vsem brez razlike narodnosti in vere, čeprav posveča svojo pažnjo pred vsem najpotrebnejšim. Navz. lic temu bo treba več mesecev, preden se bodo vrnili v domovino vrt oni, ki se žele vrniti; ostali bodo številni ljudje, ki jih lahko smatramo, da so ostali brez domovine In katerih končna ureditev bo zelo trnjeva ln naporna za tvorce bodočega miru. Zavezniške oblasti so povsod postopale z papeških odposlanstvom izredno po-■orno. Churchillova zaključna kampanja v Londonu London, 3. julija [kljub temu, da so nacisti skušali Čeprav se je v Veliki Britaniji motiti vsa evropska radijska po- ti ustanovni listini,. !!!i!|ismm 4; zaključil radijski volilni boj se propaganda v tisku nadaljuje., Liberalni Ust «Manchcster Guar. dlan* zatrjuje, da je sobotni Churchillov radijski govor znak »precej nevarne novotarijo v britanskih političnih metodah: premišljeno prekomerno povdarjanje voditeljskega načela*. To načelo je lah. ko velikostno, posebno v vojnem času, lahko pa je tudi izredno nevarno v miru. Konzervativni «Dally Mali* tol-•inači sedanje volitve in pravi, da imajo tudi mednarodni značaj ter zatrjuje, da gre za odločitev, ali naj ohrani Velika Britanija lastno enotnost ln moč: ter svoj vpliv pod vodstvom Churchilla ali pa poveri svojo usodo taki upravi, kot je la-bouristična, ki še nima izkušenj in Je zasnovana na teoretični politiki, ki še ni bila. razložena javnosti,čeprav «bo Jo brez dvoma odobrili osrednji organi stranke na tajnih sejah«. Časopisje pravi, da labouristl kot konservativci bolj ali manj zaupajo v zmago. Churchill, ki je včo. raj počival, bo posvetil zadnje dni svoje volilne kampanje londonskemu mestu, kjer je obiskal danes ^utra.j severne in zahodne, popoldne pa južne okraje. Jutri bo imel na stadionu govor pred približno 25.000 osebami. Obnovite? radijskih oddaj Združenih držav za Evropo Washington, 3. julija Elmer Dawte, ravnatelj urada za vojna poročila, je Izjavil, da bodo evropski poslušalci lahko še Slišali domači »Glas Amerike* tudi potem ko bo ob polnoči 4. julija ameriška radijska postaja v Ev. ropi prekinila svoje oddaje iz Londona. Davvls je razložil, da so ameriške radijske poetaje v Evropi ročlla, vršile svojo službo ves dan na srednjih bi kratklr valovih. «Zdaj ko evropski poslušalci lahko nemoteno poslušajo vse radijske oddaje — je rekel Dawls — se bodo programi urada za vojno poročilo vrstili vsak dan po evropskem času od 12. do 24. ure. Programi, kt so določeni za 21 dežel, se bodo vsak dan menjali. Programi, ka. ter ih večji del bo oddajate radijska postaja v New Yorku, bo oddajal tudi »B.B.C.* preko omrežja Združenih narodov v Hamburgu, Stuttgartu, Monakovem, preko avstrijskih radijskih postaj v Salzburgu, Insbruoku in Linzu, kakor tudi preko radia v Luksemburgu ln preko radijskih postaj o «WI» v severni Afriki. Turški glasovi o vprašanju iranskega petroleja Ankara, 3. julija Radio Ankara je včeraj dejal, da bo po splošnemu mišljenju v teku bližnjga sestanka, s Trumanom in Stalinom, Churchill zahteval jasno izjavo'o sovjetskih namenih na Srednjem Vzhodu. Radio pravi, ča Je Bllžr.ji Vzhod trdno povezan i nadzorstvom petrolejskih težišč, in da morajo turške oblasti poskrbeti, da bo zagotovljen v prihod-njosti petrolej, ki ga mora v bodoče dobiti Turčija iz drugih virov, kajti uvoz rumunskega petroleja je ustavljen. Radio Je dejal: »Zatrjujejo, da morajo turški predstavniki, da se Turčija odtegne izključni odvisnosti od Sovjetske zveze, kar se tič« petroleja, razpravljati z Anglijo in Ameriko, da sl zagotovi zadostno preskrbo z angleškim in ameriškim petrolejem. Ob tej priliki lahko omenimo, da leže v neposredni bližini naše države petrolejski vrelci v Iraku, katerih proizvodnja se prevaža preko francoskega ozemlja*. rožene sile zasedle mednarodno področje Tanger; španska vlada je obvestila Sile, da je bilo to dejanje v skladu s špansko željo obraniti nevtralnost ne. tem področju v času vojne, ki so jo ta-, krat bojevale druge velike zaln-| teresirane sile kot n. pr. Velika ! Britanija, Francija in Italija. Združene države niso sodelovale pri mednarodni upravi, ki je takrat j upravljala Tanger , toda z ozirom na njihov poseben položaj v Maroku, ki je izviral iz vrste pogodb, ki so jih podsptsale, Je ameriška vlada sporočila španski vladi, da sl med začasno špansko zasedbo pridržuje vse pravice, ki jih vsebujejo imenovane pogodbe. Z ozirom na to, da je vojna končana, izgleda, da ni nobenega pravega opravičila za nadaljno zssedbo tega mednarodnega področja od strani Španije*. Britanski zunanji minister je javil, da je Sovjetska zveza prosila za udeležitev angleško-francosko- ameriških razgovorov o vprašanju Tangerija. Zunanji minister je dodal, da se zahteva še proučuje. svojim priletnim učenjem je dosegel, da mu je bilo poverjeno mesto sodnega krpnista, ko je imel tl let in dovoljeno izvrševati odvetniški poklic. Bil je član predstavniške zbornice od leta 1910 do in je kot tak v zadnji vojn* sadelovnl x. Rooseveltom, ki je bil takrat podtajnik ministrstva za vojno mornarico. Od Uta ltts do 1931 ja zn- KTT.-— Rooseveltovo administracijo, čeprav se je večkrat upiral Rooseveltu v notranjih zadevah. Leta 1911 ga je Roosevelt imenoval za najvišjega sodnika provosodnega sodišča. Pozneje je postal ravnatelj za gospodarsko vodstvo vojne In je uredil in prilagodil vojaški napor notranji ekonomski strukturi. Ta posel ga je privedel meseca maja leta 19J3 do mesta ravnatelja mobilizacijskega urada. Byrnes je podal ostavko kot ravnatelj mobilizacijskega in demobilizacijskega urada t. aprila 1915, ko ja bila zmaga nad Nemčijo zagotovljena. Se predtem je izrazil željo, da se v najkrajšem času odstrani. Ka je Truman prevzel mesto pokojnega predsednika Roosevelta, se je včkrat razgovarjal z Bgrnesom podrobno glede uspehov konference v Jalti. Trumanov povratek v Washington Washington, 3. julija Predsednik Truman se je včeraj s posebnim letalom povrnil iz Kan. sas City-ja v Washlngton. Danes bo predsednik predložil senatu ustanovno listino Združenih narodo Razvoj javnih lotallii v Združenih državah WaShlngton, 3. julija Odbor za zunanjo trgovino pri reprezentančni zbornici je včeraj rotrdil splošni nažrt za razvoj javnih letališč, ki predvideva izdatek 650 mlljonov dolarjev. Zakon določa, d« bo fond uporabljen v 10 letih in. pooblašča ravnatelja družbe z« civilno letalstvo, da pripravi ln uredi narodni načrt ca razvoj javnih letališč Ney York, 3. julija Novojorškl župan Florello La Guardia meni, da je najvažnejši del ustanovne listine Združenih narodov člen, ki prevideva ustanovitev gospodarskega ln socialnega sveta. La Guardia je govoril v četrtek zvečer preko radia in dejal: »Ta člen obljublja mnogo, ln če bo svetovna organizacija delovala, nas ne more nobena stvar skrbeti. Ce se nahajajo med narodom lačne osebe, bo zaradi tega trpel narod. Ce se nahaja na svetu tečen narod, bo zaradi tega trpel ve» svet. Za to ne smemo izgubiti 1» vida gospodarskega ln socialnega sveta. Ce bo svet deloval, če bo naša država ln če bodo druge države iskrene, če nam. bo uspelo odpovedati se sebičnosti In če bomo pripoznall pravjco do življenje ln dela, ne bomo imeli skrbi.* La Guardia je pozdravil srečni zaključek dela konference v S. Franciscu ter je izjavil da pomaga konferenca državljanom na vsem svetu v njihovi dobri vert. Izjavil je, da je naslednji korak, ki ga morajo storiti Združene držav«, ratifikacija listine pred senatom, Dodal je, da se popolnoma strinja s tem, kar je rekel senator Connally, ki je dejal, da ne bodo Izgubljali časa, čeprav razpravljanje senata o listini ni nikakor omejeno. Amarlikl Izvos 1944 Wa»hlngton, 8. julija Urad za statistiko je včeraj objavil, da so skoraj dva tretjini blaga v vrednosti 14 milijard dolarjev, katerega so Združene države Izvozile, šle v Vtellko Britanijo in v Sovjetsko »vezo. Bavarska uprava v kratkem popolnoma v nemških rokah Monakovo, 3. julija Vojaški upravitelj Bavarske, polkovnik Charles Keegan je danes dejal, da bodo mogli Američani prvega novembra predati vso bavarsko upravo v nemške roke, »Na Bavarskem bodo lahko vladah Nemci sami, seveda pa bodo ostale ameriške čete za nadzorstvo električnih central, vojne industrije in podobnega«, je dejal Kee. gan. Dardanele na dnevnem redu London, 3. julija Dopisnik «Daily Telegrapha* iz Carigrada brzojavlja v zvezi s sovjetskimi zahtevami do Turčije, da so vsi turški komentatorji soglasni v mišljenju, da more Sovjetska zveza doseči spremembe v nadzorstvu nad dardanelskimi morskimi ožinami samo sporazumom vseh držav, ki so svoječasno podpisale tozadevno pbgodbo v Montreux-u, med katerimi je bila tudi sama Sovjetska zveza. Glede zahtev o spremembi vzhodne turške meje v sovjetsko korist pišejo turški listi, da okrožja, katera zdaj Sovjetska zveza zahteva za sebe, niso bila pridobljena kot vojni plen, ampak jih je odstopil Lenin brez kakršnih koli omejitev. Ne moremo toraj nikakor govoriti o vrnitvi, dodajajo listi in pripominjajo, da je avgusta 1941 Sovjetska zveza poslala Turčiji noto, v kateri jo zagotavljala, Hiuasgin Štirje novi ministri v novi bavarski vladi London, 3. Julija Luksenburški radio je objavil Imenovanje štirih novih ministrov bavarske vlade na ameriškem o-kupacijskem področju. Vladi predseduje dr. Friedrich Scliaeffer. Vlada je bila sestavljena z dovoljenjem zaveznikov. Novi ministri so notranji minister dr. Karl August Siler, minister za gospodarstvo -dr. Karl August Lange. Prvi je bil uradnik bavarskega ministrstva za vzgojo, drugi pa je bil pravni svetnik družbe bavarskih plvovaren v Monakovem. Imenovana sta bila tudi ministra (Jr. Otto Sitt, ki je bil župan v Regensburgu do prihoda nacizma v letu 1933 in bivši predsednik. bavarskega soclal-demokra. tskega izvršnega odbora Albert Retzhafter. Odlikovanja poljskih vojakov Zavezniška poveljstvo v Italiji. 3. julija General Mark Clark, poveljnik XV. armadne skupine, je včeraj n« trgu Vittorio Emanuele v Bologni odlikoval mnogo vojakov poljskih odredov. Na koncu slavnosti je general Andera, poveljnik poljske ■ vojake, oallkoval dva ameriška čaet-I nika, KRATKE VESTI Radio Moskva je poročal, da je v Berlin sklican kongres sindikatov, na katrem je sodelovalo 300 voditeljev, ki so se po večini vrnili iz koncentracijskih taborišč. Ob *a-kljusku 'kongresa je bil poslan delavcem Berlina sledeči poziv: »Naši sindikati morajo postati organizem velikega pomena, ako hočemo, da nam bodo drugi narodi zopet naklonili svoje spoštovanje in zaupanje*. Cesoptme agencije poročajo, da s-- petrolejski vrelci na otoku Tara-kanu severo-vzhodno od Bornea včeraj pričeli delovati. Brigadir! general Whitehead, poveljnik avstralskih sil, ki se nahaja na otoku na povabilo nizozemskega častnika ki pripada vojaški upravi za obnovo petrolejskih vrelcev v Noizozem; ki vzlodni Indiji, je uradno prisostvoval otvoritvi vrelcev. Anglija hi Amerika sta ponudili sirski vlsdi, da zgradi v Damasku mogočno radijsko postajo. Ponudili sta ji tudi, da zamenjata sedanji sirski telefonski sistem z novim avtomatičnim modernim sistemom. Pariški mestni svet je sklenil, da bo ena od glavnih apriških ulic PAvenue Viotor Emanuel prekrščena v Avenue du President Roosevelt v čast pokojnemu predsedniku. da ne namerava zahtevati nadzorstva nad ožinami in da bo spoštovala nedotakljivost turškega ozemlja. V sedanji mednarodni razpravi o turlko-sovjetskih odnošajih gre v bistvu za moHnost samovoljne spremembe pogodbe o nadzorstvu dardanelskih morskih oHn, ki je bila sklenjena 1936 v Montreuxu. Pogodba v glavnem določa, da Turčija zopet prevzame nadzorstvo nad Dardanelami. Po prvi suetovni vojni so bile morske oHne med Sredozemskim in Črnim morjem razorožene in podvržene mednarodnemu nadzorstvu. Sklenjena je bila o tem pogodba v Lausani 1923. Takšna odločitev je sledila porvazu centralnih sil, med katerimi je bila tudi Turčija. Nadzoratvo nad Dardanelami je vršila posebna komisija Društva narodov. OHne so bile razorožene, carigrajska posadka ni smela presegati 12.000 mof. Pozneje se je pokazala potreba spremeniti položaj Dardanel in tako so Velika Britanija, Sovjetska zveza, Francija, Jugoslavija, Rumunija, Grčija, Bolgarska, Japonska in Turčija sklenile v Montreuxu v Švici 1936 novo pogodbo, ki je predala nadzorstvo nad Dardanelami zopet Turčiji. Montreuski sporazum je razveljavil mnoge omejitve, ki jih je določala pogodba sklenjena v Lausani 1921. Po novik določilih niso smele vojne ladje in vojaška letala, ki plujejo oziroma prelete oHne na poti in Sredozemlja v Cmo morje, biti številnejše kot sile največje drlo«« ob črnomorski obaK. Vojne ladje črnomorskih držav so smele pluti skozi ožine kadar koli, medtem ko so smele vojne ladje tujih držav to storiti samo u miru in pod gornjimi omejitvami. Vprašanje Dardanel je zopet stopilo v mednarodno politiko v marci* t. I., ko je Sovjetska zveza odpovedala sovjetsko-tur-ško pogodbo o večnem prijateljstvu in nevtralnosti, katero je podpisala dne 17. decembra 1925. Svoje ravnanje je opravičevala, češ da sklenjena pogodba ne odgovarja več današnjim razmeram ZDRAVIJO POLISITEMIJO Zdravnik madlolnske klinike pri wa»h ing tonski univerzi daje bolniku Injekcijo radioaktivne snovi V tem primeru zdravijo na ta način obolenj* kostnega mozga — bokse* Imenovano poHMtesntja —, kjer m pojavlja preveliko število rdečih krvnih taleno. Zdravnik modlubisk* klinike pri waehlngton*kl univerzi meri z nnpravo, katero imenujejo Geigerjev merilec, količino radioaktivnega fosforja v ledvicah. To merjenje m vrat, ne da bi se merilna naprava dotaknila bolnikovega telesa. Dolgotrajna Iba Nen zasedba Nemčije New York, 3. julija NemSld časnikar Leopold Bohawarz*child, ki je žival po hit-lerjevam n a »topo na oblast v tujini, j« objavil v današnji posebni It*vilki -«New York Timesa* članek, v katerem pravi, da mora ■svetniška aaaedbs Nemčije trajati najmanj 50 let, kajti zasedba je aajbolila vzgoojno sredstvo za Nemce. Sehsrerachlld, ki ee Je žekom svojega pregnanstva trdo boril proti hitlerlzmu, razčlenja v ovojem članku ukrepe, ki M Jih morale tavam iške oblasti pod vzeti, da odstranijo m vedno nevarnost nem-Ikega militarizma. Problem reli, po časnikarjevem mnenju le popolna sprememba miselnosti nem-ikega naroda. Iapromembo pa lahko izvršijo ilvljenski pogoji. Na. sllje nemškega naroda bo premagano le, če se narodu dokaže, da ga ne mor« izvjatl nad drugimi. Taka prisiljena miroljubnost se bo sčasoma spremenila v resnično miroljubnost. Tl ukrepi morajo trajati v Nemčiji najmanj dve generaciji. Najvažnejši ukrep je ra. ■erožltev in popolna demilitarizacija, nekaj čisto raallčenega od delne ln navidzne raporožiitve Nemčije na konou prve evetovne vojne. Nova razorožitev pomeni uničenje kakršnega koli militarizma, bodisi na organizacijskem polju bodisi na proizvajalnem polju doseže ta cilj samo dolgotrajna zavezniška zasedba. Komentar ameriške revije Nevzdržen položaj Japonske Hermetična zapora na morju in v zraku New Tork, 3. julija Julijska številka revije »The A-tlantlc Monthly Magazine* prinaša uvodni članek, v katerem ugo-tovlja, da velika uničenja v celi Japonski predstavljajo ceno, katero mora Japonske plačevati zaradi zavlačevanja sprejema brezpogojne predaje. V članku beremo med drugim: »Blokada Japonske gre od Cušimejske ožine pa do morja ob obali južne Kitajske. Zaporo vršijo na morju ln v zraku pomorske ln zračne sile, ki imajo svoja oporišča v krajih, ki so bili pred nedavnim časom osvobojeni na Pacifiku. Približno 2 milijona ton sovražnega brodovja smo potopili v samih Južnih vodah tn skupno število potopljenih ledij znaša preko 4 milijone ton. Japonska ne more nadomestiti teh Izgub _ in tudi ne more ponovno zavzeti oporišč na otokih, ki so nekdaj tvorila maginotvo črto preko Pacifika. Vojne ladje, ki še pre, ostajajo Japonski, ne morejo zavarovati Cušlnske ožine niti dolgih preskrbovalnih prog. Strategično bombardiranje bo popolnoma ustavilo delo v pomorskih oporiščih In večjih japonskih lukah; uničilo bo japonsko letalstvo, tako kot je uničilo nemško, ko so bile uničene vse tovarne letal. Takšnega strateškega bombardiranja Japonci gotovo niso pričakovali, ker Je Izvedeno • pomočjo naprav, ki jih ni poznal noben narod leta 1941. Napredek v Izdelovanju letal «B 29», ki predstavlja sedaj zelo učinkovito orožje. Je mo. ral vplivati na Japonce kot lznena. d en udarec; Japonoi sl pravtalio niso mogli predstavljati, da bodo letsla namenjena za strateško bo 'rdlranjo vzletela z letaiono-»kU,, ki sedaj predstavljajo udarno silo, ki lahko nosi 1000 letal. Japonski voditelji ne bodo dosegli bolišega uspeha kot Nemci e poskušajo Izogniti se brezpogojni prodaji. V primeru Japonske se lahko naslanjamo na nemški primer. Predsednik Truman Je pojasnil pomen, ki ga bo imela brezpogojna predaja za Japonsko. Ta r.e bo pomenila uničenje Japonskega naroda, temvč vrnitev vojakov k njihovemu delu na polju, kar predstavlja mir ln ga tudi zagotavlja. ZNANOST IN TEHNIKA S5elo je bil videti razkačen Valentinčič, ki je bil pozneje aretiran. Vojak Willte Smith, ki . ^ e* ra ^ is« s* is* pripada Zavezniški vojaški policiji, je povedal, da je ponovno potiva! množico, naj se razide. Spoznal je Sfeltivi-rr.a, katerega Je ptntiagnh aretirati, ker se je slednji upiral odstraniti se. Smith je označil Beltrama kot posebno nasilnega. Vojak zavezniške vojaške policije Le Roy Faraesa je Izjavil, da^so nekateri manlfeetahtl skušali napasti vojak* z zastavami ln koli. Spoznal Je Scsola, Vendrafolnovo lr Valentinčiča, ki so se na poziv za ra zid uprli to branili g silo. Valentinčič ln Sosol, poslednji je bil zelo razburjen, so se obrnili k njemu to mu kričali: »Fašist*, prav tako tudi Vendraminov*, ki ni bila nič manj razkačena kot Sosol. Obtoženi Beltram je Izjavil, da je šel od doma, da bi prisostvoval demonstraciji, toda rta s« j« ni udeležil aktivno, ker je sol na trg Vit-torla samo iz g°'e radovednosti. Zanikal js krivdo, ki mu jo očita obtožnica. Sosol je izjavil; d* Je bil aretiran v ulici IX Agoeto, kjer e« Je znašel mahom« v gruči ljudi. Valentinčič priznava, da je Ml n« trgu Vittoria, toda zanika, da bl bil kričal »Fašisti* vojakom, o katerih pravi, da »o njegovi prijatelji. Vendramiirova priznava, da s« je udeležila demonstracije in kričal* »Smrt fašizmu in fašistom*, prav tako kot »amo »Fašisti*, tod* to ni veljalo vojakom. Josip Trlbusson, stanujoč v \rilel Leoni 25, priča v korist Bosdl* ter Ar«l«ci|« namikfh teroristov DIREKTOR: Por. ALFRED L O-RlGlS Sef Tiska Glavni Urednik: VITTORIO S6ANABONI DONALD WILHELM Naprava radar skrivnostno oko Letalci angleškega vojnega letalstva so prizadejali 1940 nemški »Luftv-affe* prvi poraz, četudi je prišlo na deset nsmšklh komaj eno angleško letalo. Kjer koli, na Kateri kdll višini in na katerem koli kraju, so Hitlerjev« letala napadla, *o bila maloštevilna angleška letala vsdmo na mestu, da jih sprejmejo. Celo ponoči so našli Angletl velika temna sovražna letala m jih uničevali, v takem številu, da je moral sovražnik končno priznati svoj pora*. Radar, naprava aa ugotavljanje položaj« letal, j« rešil Anglijo. Lahke bl bil reali tudi Američane pri Pearl Harboru. Saj je deloval radar ameriške obveščevalne službe tako zanesljive, da Je lahko služil kot obveščevalec, ki se nikdar ne moti. Tudi tistega usodnega jutra, T, de-etmbra 1941, J« našel, ugotovil položaj to takoj dal potrebne podatke o bližajoči e« veliki »kup ni letal, ki •o bila takrat oddaljena še več kot pol tur« poleta. Poročnik Leok-hard, takrat še navaden vojak, k’ js bli za to svoje delo odlikovan, je takoj obvestil svojega poveljnika o bližini letal ter ostal v službi, d« bl videl njihov prihod. Toda poveljnik, ki je vedel, da je na potu za Pearl Hatbor, večja skupina ameriških letal, ni sumi! ničesar. Po vsej verjetnosti so bili tudi Japonci poučeni o pričakovanem prlhodti ameriških letal. Posledica Je bil naj-vtc.ll poraz, katerega je kdaj koli doživela ameriška vojna mornarica. Znano j«, da ao Hitlerjevi vohuni na vse načine poizkušali odkriti tajnost, ki jo je kril v sebi radar. Nekega mrzlega Jutra v marcu 1935, ko »o mogli še svobodno šariti po Angliji, bi bili lahko odkrili to tajnost v tihem kotičku Anglije, v bližini Davenfryja, Ob cesti, rta zmrzli semljl, Je stal Star tovorni avtomobil. Na nebu je letalo sem In tja letalo ang^škeg* vojnega letalstva. Na avtomobilu st* bili dve mladi tehnični pomočnici tri to štiridesetletnega Roberta Aleksandra WztsonsWatta, ki Je i*umll kiju« do tajnoati, katera nam je dala pozneje radar. IznajdL t«!J radarja, kt so mu zaradi njego-\-fh znanstvenih aaetug podelili plemiški naslov «Slr», je potomec znamenitega Watta, čigar Iznajdba parnega kotla je pomenila prevrat v industriji. Razen naštetih treh oseb so bili prisotni že drugi fiziki in tehniki. Vsi so pazljivo opazovali, sklonjeni nad okornimi, v nHgllei sestavljenimi električnimi napravami. Ko Je bil poizkus končan, ao se dvignili ln se razburjeni pogovarjal; o čudežu, ki so ga pravkar videMs njihove naprave, četudi okorne, so mogle ugotoviti približevanje se oddaljenega letala ln mu slediti kot s prstom, kamor koli je letelo. To Je hll začetek angleškega radarja največjega »tajnega orožja* v tej vojni. Amerika Je takrat že imela dobro Izpopolnjeno napravo, ki Js temeljila na letih tehničnih načelih, toda v tistih časih države še niso izmenjavale svojih vojaških tajnosti. Wataen-W*ti je vstopil 1988 v službo letalskega ministrstva kot ravnatelj oddelka za razvoj obveščevalno službe; 1940 jr poaial strokovni svetovalec za cbvuVicvalno slu&to n* velik« razdp.fi«. Bil je vo. idja odlične delavne skupine, ki je •ama izdelala mnogo svojih začetnih naprav. Komaj dve leti po izumu radarja bo izdelovali to napravo že kar po 24 ur na dan za zaklenjenimi vrati neke tovarne. Ves ta čas Je zelo malo ljudi vedelo, da so iznašli tako napravo; toda te osebe niso 0 tem rrlkoii govorile, le kadar J« bilo nujno potrebno to Še takrat s posebnim tajnim besedilom. Tudi vsa pismena poročila so bila pisana s tajno ples vo. To Je bila najboljše čuvana vojna tajnost —do 17. Julija 1941. Toga dne so odgrnili zastor, ki je dotlej skrival to tajnost. To se je zgodilo lz posebnih razlogov. Pied-tem so namreč Nemci že zaplenili nekaj prvotnih primitivnih radarjev m na podlagi teh zgradili podobne naprave, 1^1 pa so bila mnogo- Slabše od angleških. Angleži so čakali, (la so zgradili Nemol tako radarsko pbstajo na obali Rokavskega preliva pri Bruncvalu. Ko je bil« goto-v,-., so poslali apecijalrio četo, imenovano »Comat^oa*, ki je pobrala vse do zadnjega vijaka z osebjem radarske pdstaje vred. Toda pravi vzrok m objavo je bila nujna potreba po rp.diotehnikih, k) naj bl služili v Angliji v radarski obveščevalni aluŽbi. Minister lord Beavečbrook je pozval po radiu vse radiotehntke v angleškem im- periju in v Združenih državah ter rekel med drugim: »To Je radio, ki uničuje sovražnika v mraku in ga najde celo v me gii, v oblakih, Tb je radio, kt pošilja lovska letala tja, Kjer lahko srečajo zakritega sovražnika, d* »e nad njim maščujejo in g* uničijo.* Kako deluje ta skrivnostna naprava? Akoravno j« taka radarska naprava tako zamotana, da zamorejo sarmo strokovnjaki z njo delati, so vendar načela, na katerih Je zgrajena, popolnoma enostavna; eno Izmed teh načel je n. pr. odmev. Ameriški znanstveniki »o že 1922 odkrili, da n. pr. ladja, ki pluje med radijsko oddajno to prejem no postajo, -vpliva na prenos. Ko so raziskoval! naprej, »o ugotovili, da ni nujno, da se giblje predmet med oddajno ln prejemno napravo, a g« je mogoče navzlic temu ugotoviti; ladja ali letalo pošilja nazaj, ali bolje odbija visokofrekvenčne radijske valove, ki na njo zadenejo. Zaradi tega Je mogoče imeti na istem mestu oddajno ln prejemno postajo. To mesto je lahko na ladji, po potrebi pa tudi na letalu. Raziskovalni inženirji, ki so uporabili ta odkritja, so mogli Izdelati ze 1930 napravo, ki Je ugotovila leteče letalo, Leta 1934 pa Je mogla ugotoviti naprava ne samo »mer poleta, ampek tudi oddaljenost letala. Ameriška vojna mornarica je -isme-stlla radarje na nekaterih vojnih ladjah to na obalnih postajah. Večji oel poizkusov je izvršil urad radijskega oddelka družbe Standard pod vodstvom dr, Johna H. Delllngerja. Dtnasnj* radarska postaja oddaje kratke radijske valov«, ki ee gibljejo s hitrostjo svetlobe na kilometre daleč v vseh smereh. Toda v nasprotju • svetlobnimi žarki, radarskih valov ne ovirajo megla, dim, dež in niti sneg; ne morejo pa ti valovi skozi vodo. Kadar zadenejo radarski valovi ob ladjo ah ob letalo, »e odbijejo ln pridejo nazaj, kjer 1ih ugotovi preje,mn* naprave. Ta prenese svoje ugotovitve takoj v Zbirno pisarno, kjer ugotavljajo za vsako letalo ali skupino letal položaj to označijo višino, hitrost in smer. Te podatke vnašajo na veliko risalno desko, tako da morejo dati Cestniki protiletalske obrambe takoj navodila svojim topničarjem ah pa poslati levska letala ns mesta, kjer prestrežejo sovražnika mnogo prej, pifsden pride nad svoje cilj«. V območju radarska postaje ne mora ostati neopažena noben« ladja nad morsko površino in nobeno letelo pod nebom. Ko pa radarska postaja ugotovi prisotno«! letala, da obenem tudi tako točne podatke, da J* mogoče uravnati topove to žaro- mete takoj v pravilno »mer, četudi 1,1 bili njihovi otljl nevidni, za oblaki. Zaradi radarske službe je postala nepotrebna patruljna letalska služba. S tem Je prihranie država tollV, letalcev, letal, bencina, olja ln drugega materiala za oskrbo letalske službe, da vseh teh prihrankov ni mogoče niti isračunati. »Megleno oko*, o katerem »e je toliko pisalo v angleških ln lme-1-sklh časopisih kot o sredstvu za odkrivanje podmornio na morski površini, ni nič drugega kot radar. Mnoge izmed naprav, o katerih se danes govori ln piše v Ameriki, vP» da so sposobne »videti, slisatl to migi. ti», »o radarske naprave. 8 pomočjo radarja morejo »videti* posadke vojnih ledij več kilometrov daleč, podnevi in ponoči, brez ozira na vremenske razmere; morejo »videti* sovražno ladjo to z nenavadno točnostjo poslati hta-lu ali pa streljati na cilj, na katerem mogoče nihče hiti ne sliši topovskih strelov in niti ne ve, od kod prihajajo krogle ali letata. Ko so se letala nemško »Luft-vvaffe* vrnila nad London, da bl s« maščevala za napade na Berlin, ao doživela strahoten poraz. Novi pro-tlletaiskl topovi niso več Šarili po nebu streli, ampak »o g pomočjo novih rfdarsklh postaj za ugotavljanje položaja sovražnih letal tade* J vali s neverjetno točnostjo, trdi, da je bil prisoten njegovi aro-tncljl v ulici IX Agoeto. Besedo povzame nato odvetnik Tonkli lz Gorice, zagovornik vseh Štirih, obtoženih, ki Je branil obtožene v dolgem govoru, v katerem podajo zgodovino zadnjih tvldo-setih let. Sledi govor javnega tožilca k-.pe-tkna Joriesa, ki zatrjuje, da je Izven vsakega dvoma, da so obtoženci so- kot s krivci, ker razglas ne dola nobene razlike med demonstracijo, manifestacijo ali zborom, ter prepoveduje vsako Javno »ostajanje brez Izjeme. Odgovoril Je tudi zagovorniku odvetniku Tonkliju, ki je tal zanimivo in spretno obrambo, ki pa nima nobene vrednosti z ozirom na strogo utemeljeno obtožbo proti h-tčženoem, zaradi česar je končal »voj govor ž .zahtevo da sodišče Izreče obsodbo. Po končanem sodnem postopku J.: sodni zbor izrekel obsodbo, oa podlagi katere so vsj Štirje obtože. ni bili »poznani krivi dejanja ,-o obtožnici tn obsojeni na Sest mesečev zapora' pogojno ln na 2000 lir globe za vsakega posameznika. Oslo, 3. julija Objavljeno Je bilo, da so britanske, ameriške ln norveške sile ara tirale veliko Števila 2manlh nemških terorlstov-gestapovoev. Teroristi so mučili Jetnike kottoentra oljskega taborišča pri Oslu, Ko so biti aretirani, so nosili kroj nemških letalcev, ter so Imeli pri sebi ponarejene listine. R«d»r js rešil Angljo prad porazom. Angleški minister aa istalttvo j* izjavil, da bl Anglija brez odkritja radarje izgubila bitko,' ki je bila ena izmed najodiocilnejših bitk v njeni zgodovini. To novo sredstvo je zagotovilo zmago v tej vojni in rešilo našo Civilizacijo. Radarske naprave »o dali v shtž-bi< zavezniške mornarice v takem številu, kot «o Jih le mogli izdelati. Družbe, ki »o izdelovale radijske aparate, so pozvali, naj pomagajo pri reševanju vprašanj za izboljšanje in zvečanje proizvodnje. Narad.-l so toliko, kot ni nihče v začetku liti mislil. Radar sam p* ne pomaga, če nima na razpolago zadostnega :. trakovnega osebja. Danes štejejo rime radijske industrije tisoč« tehnikov p. med temi mnogo Zena. Tečaje, ki eo trajali prvotno dve leti, so »krajšali na dvanajst do šestnajst tednov. Kader je povzročil prvi Hitlerjev poraz nad Anglijo; na žalost pa Je Znana danes rijegoVa skrivnost tudi Hitlerju, ki ga obenem z Japonsko vzeztransko Uporablja v velikem i b-»egu. Tako je nastala tekma za premoč v tem važnem tajnem orožju. Amerik«, ki je bil« v mirnem č**u domovina to središče radijske proizvodnje, se je vrgla z vsemi svojimi silami in z vsemi sVojhnl ananstve-hlmi izkustvi v t« tekmo, v kateri bo zmagala, kot je zmagnlA in zmaguje tudi v vseh ostalih tekmah. /