List 40 :__ A? Tečaj XLIX i J* I « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 9. oktobra 1891 Dolenjskega, 6. oktobra 1891. so toisKraz- Na eni strani katoliško-politiško društvo, katerega glasilo sta „Slovenec" in za priprosto ljudstvo , ka- slaba stvar zma ohuišati. nego poboljšati, ter se nahajajo povsod tudi ljudje, ki slabo raje verjamejonego dobro^Vpraša se le, bo li vse to dobro za vero, dobro za našo narodnost? „Domoljub" ; na drugi strani posvetna inteligencija, tera ima na razpolaganje „Slovenski Narod" ter si je po vzgledu nasprotne stranke kot protitežje osnovala „Slovensko pol. dt'uštvo" in za priprosto ljudstvo „ vemo, res mno omenjali, da ima kaJto^šk*^ hudih j&vražnikov, zlasti, kakor smo že z alstvo v zvezi Ro- kateremu služi toliko doljuba". povprek gotovi; ^ zelo razširjenih in nemško arod framazonstvo, protestantovstvo, ki se že jç^^npjb^tr^a^^ kar je pomankljivega ) zlasti gapšŽ&pa, čpriprostoga kmeta. In potem, kedar koli bo razpisana kaka volitev drzne celo v drugi polovici naše države govoriti o konfiskaciji katoliškega cerkvenega premoženja. Naj ne var najnovejši nasprotnik » ki skuša odpra za deželni ali državni zbor, ali za občinski zbor ljjb- ljanski i. t. y začno kakor na dano bojno zuamenje vse viti vsako pozitivno vero in posega najbolj v maso pri-pr08tega ljudstva. Vzemimo še vrh tega muoge pozitivni te priprave delati. veri sploh nasprotujoče znanstvene teorije, n. pr. Darvi-novo in druge podobne, fci jih zširjajo knjige in časniki , ki jih imamo Slo- med vse stanove. razmere nam v sem zrane y venci od svojih domačih razprtij, remirje, za katerim morala po m naj mnogih remisliti. da vsemu temu duhovščino in izgubah šele nesreča zopet jediniti. politični kateri izpodkopava eno nost katerim mora z od panje ti. naših sedanjih prepirov nftizngjftpj ohujšanje. ki ga pri nadaljevanji po pravici imenujemo steber svojega i naroda, ako o, kakor je že, vero proti brezverstvu. ga bodo domačini vlekli eden na eno, drugi na drugo stran, ter mu oboji obetali hribe in doline, veliko več, nego se potem more izpolniti, aveličan varan krivično ; on je označeval hinavstvo, katerim emu in se utegne nazadnje doželjnost, ter bo z vso odločnostjo in kot razžaljen v svojem čutu in poštenji z vso srditostjo nasprotoval. Tako bo skišala ena stranka drugi izpodkopati in vzeti veljavo z vsemi sredstvi, ki jih iznajde človeška strast, slovens katera je, kakor vsi iz skušnje vemo, slepa in zima ter divja naprej, če prav v svojo pogubo. nc-navdahnenega širokoustneža, kakor kako na Češkem pripravlja, in se nam tako tudi ta s omaje ini spridi. brezob vera je naša âvo in mo- vender zgodovina, da zna i ona ne imela vsaka stran_p^_svojih uspeha y O posameznim ljudem, tudi celim pokrajinam, deželam in narodom vzeta biti. Kaj pa naša narodnost? Ona je še zelo šibko drevesce, ki je vzraslo iz sto in sto KI'' l^jbto. Is 316 zanemarjenih domačih a nikdar Vladna azna prete brez- tevilni sovražniki z n o tra,j zovejo nale1, „Sudmark", „Gustav-Adolf Verein" i. t. d., nobene korist dane 8ijajneje ravno letošnja češka razstava v Pragi. Ali da bi sedanji kolovodje čeških Nemcev, kakor Plener, Chlu-metzky to spoznali, je skoraj neverjetno. Dal Bog, da nazio- bi nemški narod spoznal, da sedanja politika njegovih kolovodij ni prava, ter si izbral drugih trezno mislečih ljudi, ki so popolnoma preverjeni, da je vse „humbug" ? stave. števi število svoje mm uze kar se govori in piše danes o nevarnosti k preti av rtvovalnih slovenski oliubov. malo strijskim Nemcem od Slovanov, ampak da zahtevajo Slo namesto bi združilo vse vani svoje, kar jim treba tudi dati, ker nima nihče brambo napadene narodnosti ter zjedi- njene postavilo proti sovražnikom, naj se kolje med seboj pravice do tujega Libercah potem bode šele mir. 80 pretepali tisti dan, ko je bil pre in v bratomornem boji potroši in uniči svoje najjiiiljše svetli cesar tam, nemški turnarji češke kmete pred ob- nam bodo ličjem samega cesarja in tako blizu njegovega voza je predobri vladar očitno pokazal svojo nejevoljo. ? da kosom O) hočemo naprej tako? sveta dolžnost, narodnosti, edino me naše združene moči bodo koliko Cesarski namestnik češki grof Thun je razpisal 10.000 gold, kot dar onemu, ki bi zasledil ali naznanil tistega, ki je položil bombe pri Rosenthalu. Baron Lei-/3enberg je k temu še dodal 2000 gld. iz lastnega žepa. V zadnji števiki našega lista smo poročali, da se toliko kos nevarnostim, ki obdajajo naš narod v narod- bode povečala naša stalna vojska ter da je bilo to skle uem in verskem oziru od vseh strani. Sapienti sat ! neno pri zadnjih skupnih ministerskih konferencijah. mačen prepiru z isKreno prošnjo in željo, naj večni Bog, ter da se bode število stalnih vojakov edino tem sklepamo za zdaj/7te razprave o • / V • • v 1 ^ pridržal sodbo in maščevanje, potolaži našem do- „Politik" pa piše prav za gotovo, da ni ta vest resnična povišalo pri novo ustanovljenem 15. polku dragoncev morebiti za naše blagoslovi delo vsakega od nas, namenjeno kakih sto mož. prid in pro8peh najdražih naših 8ve- Melku so blagoslovili j ene t. m. spomenik, uarodnosti. se Politični pregled. Domače dežele. Presvetli cesar je vzprejel dne 5. t. m. Dunajskega župara Prixa in se mu zahvalil za prisrčni vzprejem ob povratku na Dunaj. Vse časopisje pripisuje zdaj, ko se je povrnil presvetli cesar v svojo prestolnico, njegovemu potovanju po katerega je dal napraviti car na čast vojakom ruskim, ki so tam padli leta 1805. Svetnik ruskega poslanstva e zahvalil mestu, ker je prevzelo v svoje varstvo grobove, vojaški attaché Žujev pa v imenu ruske vojske zastopnikom avstroogerske vojske, ki so bili navzoči pri tej slavnosti. Generalni major Beck je odgovoril, da avstro-oger8ka vojska goji prijateljske čute zaveznikov iz leta 1805. do hrabrih Ogrski finančni minister je predložil ogrskemu državnemu zboru državni proračun za leto 1892. Da je prebitek 12 tisoč in nekaj 8totic jako neznaten pri Češkem eminentno važen pomen ter pravi » da je hotel proračunu, ki šteje na sto in sto milijonov stroškov in javno dokazati, koliko mu je do mira med obema narod » nostima na Češkem. Da mu je do tega mnogo, razvidno je tudi iz pisma, katero je poslal te dni češkemu namest- dohodkov mora biti človek, pri sedanjih slabih časih zadovolj da izhaja ter da ne rine v dolg Tudi en sam krajcar prebitka samo deficita ne ! niku grofu Thunu in se v njem najprisrčneje zahvaljuje za odkritosrčne dokaze udanosti in zvestobe, o katerih v • se je prepričal sam osebno. Na konci tega pisma izraža presvetli cesar željo, da bi bili še nadalje obe narodnosti tako složni, kakor sta bili ob njegovem vzprejemu. Kdo bi ne verjel, da je vladarju veliko do tega, da se spo- Ogr8ki parlament se je formalno odprl dne t. m redne seje pa se bodo šele začele. Tudi to zasedanje ogrskega razumejo Cehi in Nemci, ker je prepir med njimi očividno na kvar posameznikom in celi kraljevini. Ali da se dožene to sporazumljenje, treba je, da se postavijo Nemci na stališče cesarjevo ter da ne žele, da se enim dovoli vse, kar hočejo, drugim pa odreka to, kar jim gre po pravici. Nemci treba, da se postavijo na stališče ravno- parlamenta bode ne le samo živahno, marveč celo burno. NeKateri listi so celo poročali, da se hoče skrajna opozicija tudi pri posvetovanji o proračunu posluževati obstrukcij8kih sredstev, kar ni sicer verjetno, ker tega pač n« bo storil noben količkaj razsoden politik, posebno pa ne madjarski. Te dni sta se pripeljala na Dunaj orgrska ministra Szapary in Szôegyeny. Vnanje države. Rusija. Ruski minister za zunanje reči Giers je pravnosti, treba da spoznajo da se dandanes rado- bival zadnji čas nekaj dni na Italijanskem To priliko voljno ne da tlačiti več nobeden narod ter da je Čehom je porabilo italijansko časopisje, da je pisalo o prijaznih najmanj treba nemškega jerobstva, kar je pokazala naj- in srčnih odnošajih med Italijo in Rusko. No rusko ča- 31? sopisje pa ili ostalo dolžno italijanskemu, marveč mu je Kitajska vlada se je vender le ustrašila pomorske povedalo > kar mu gre » ter reklo naravnost da mu nič demonstracije Nemške, Francoske in Angleške ter za ne veruje, omenjajoč dopisa italijanske vlade do svojega čela baje postopati z vso ostrostjo proti preganjalcem zastopnika v Sofiji na Bolgarskem, v katerem mu je bilo kristijanov ter uže odstavila več mandarinov. rečeno, da ni treba, da se nasproti Koburžanu tako re- servir&no vede, ampak naj mu odkrito kaže svoje vlade prijaznost in naklonjenost. Pouène stvari. Carska obitel ter grški kralj in kraljica so se odpeljali na Dansko. Virtemberški kralj Karol je umrl te dni v Stuttgartu v 69. letu svoje dobe ter v 27. svojega vladanja, katero je dobil po svojem očetu Viljemu I. Oženjen je bil z rusko veliko kneginjo Olgo, s hčerjo rajnega cara Nikolaja. Bolehal je uže dalje časa ter prebil več let zaporedoma s svojo soproge zimo na jugu v Florenci ali pa na ligurskem obrežji. Lansko leto je pritisnila naduhi še druga težka bolezen, ki je pa zdaj provzročila Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 237. Gutenbergova druga Fust in Schoffer. Tiskarski pomočniki se razkropé po svetu. Povrnimo se (Konec.) našemu Gutenbergu. Mogunci smrt kraljevo. Kralj je bil jako dober in ljubezniv ter je takrat bil dr. Humery, sindik mestni, človek ugleden, živel zelo skromno. Ljudstvo je ljubilo njega, a on ljudstvo. Otrok ni imel, zato mu bode pa naslednik njegov strijčnik, sin princa Friderika, ki je umrl leta 1870. Rodil se je učen, bogat. K njemu se je Gutenberg zatekel, in Humery je res posodil potrebnih novcev, da je mogel novo mu 25 februvari 1848 Poročil se uže v drugi ter ima iz prvega zakona eno hčer, namreč princezinjo tiskarno ustrojiti. No za to je bilo treba dosti časa, ker je moral izumilec s svojima rokama vse delati. Prešlo-je torej šest let, predno je prvo Pavlino. Virtemberško kraljestvo ima sicer svojo upravo in vojsko, ali spada kakor druga majhna [nemška kraljestva k nemškemu cesarstvu. delo v Gutenbergovi tiskarni ugledalo beli dan. To delo je latinska gramatika in besednjak, ima 374 listov ia folio in natisneno je bilo 1460. 1. Drugo delo te tiskarne ni prišlo do nas, ali ve se. Francoski romarji so se v Rimu ponašali pre- da je Gutenberg tiskal do 1465. 1. sam, a ko ga je tega leta knez-izbornik Nasavski Adolf imenoval za lahkomiselno ter bi bili prav kmalu skupili kaj hudega. Obiskali so namreč tudi pantheon, to je kraj, kjer je Bechtermiinzu svojega dvorjana, dal je tiskarno svojo v najem položeno truplo pokojnega kralja rojaku najemnino pa je dobival Humery na račun Viktorja Emanuela. Gutenbergovega dolga. Za Gutenberga se ve, da je v tej Tamkaj pa je vedno pripravljena knjiga, v katero za- novi časti umrl s početka 1468 p.še lahko vsak obiskovalec svoje ime. Namesto svojega imena je zapisal neki Francoz: Živio papež. Straža, ki je to zapazila, očitala je dotičnikom to, na kar so se pa jako razžaljivo izrazili nekateri romarji o pokojnem kralji. Bliskoma se je raznesla novica po mestu, da so francoski romarji skrunili pokojnega kralja spomin. Nabrala Fust in Schoffer sta predovala tu Guten se je takoj velika množice ljudstva, ki bi bilo v svoji razburjenosti Francoze gotovo naklestilo, da niso bili takoi došli vojaki in policija. Ljudstvo je hodilo po ulicah ter živio Viktor Emanuel. Do resnih berga v svoji umetnosti tako uspešno, da sta uže čez poldrugo leto po ločitvi od Gutenberga dala na svetlo mojstersko delo, kateremu se vsak tudi danes čudi. To delo je latinski „psalterium" na 175 listih. Sedem od-tiskov tega dela hranijo po knjižnicah kot izredno dragocenost Fust iu Schoffer sta veliko zaslužila s ker so bile vse knjige latinske in lepš od vpilo: Dol s Francozi pretepov sicer ni prišlo. Nekega Madjara so s tiskanjem, vsakega rokopisa. Sle so po vsem svetu, in v samem Parizu sta imela posebno založnico prav PO- svojih knjig. No 1462 šteno pretepli, ali ko so doznali, da je Madjar, smilil se jim je revež ali prepozno. Zaprli so tri osebe, med njimi enega advokata in enega dijaka i pa so jih bai u2e izpustili. Vsi listi, tudi oni, ki so Vatikanu prijazni, obsojaje odločno to nepremišljeno dejanje vročekrvnih romarjev. je zadela velika nesreča njeno tiskarno. Nadškofija Mogunška je bila podeljena Adolfa Nasavskemu. Ker pa so se Mc- gunčani upirali temu odloku, navalil je Adolf nenadoma z vojno na mesto, osvojil je s silo, opustošil, pobil ali pregnal cvet Mogunškega meščanstva, in tako je to popřeje tako cvetoče mesto do celega propalo. Pri tej priliki je zgorela tiskarna Fustova in Schofferova, a Guten- umrl Irska. — Znani vodja irske stranke Parnell je bergova je za dolgo ustavila svoje delo, najbrže zato dne m. v Brightonu. Zvezda Parnellova je 80 86 njeni delavci razkropili po svetu y Fust m zadDji čas[otemnela zaradi nekaterih ne baš lepih dejanj Schoffer sta obnovila tiskarno, ki je potem še do sto let posledic človeške strasti. Morebiti bode Irski njegova delala do 350 del natisnila smrt v srečo, kajti ž njim bo morebiti nehal tudi stran- karski prepir > kateri Razdejanje Mogunca je raztrgalo zagrinjalo, s ka hudih in mučnih naporov v kratkem času. uničil pridobitve dolgotrajnih terim je bila zagrnena tajnost tiskarstva. Vsi pomočniki Gutenbergovi in Fustovi morali so se, predno so bi 318 da ne bodo fnobenemu pokazali tajnosti Tišova natisnil najeti, zakleti, tiskarstva in da ne bodo zapustili svojih gospodarjev Ali strahote, ktere so Mogunec zadele, prisilile so jih več čeških knjig. Nekateri češki pisa telji dokazujejo, da je prva češka knjiga bila tiskana 1468. L, torej še za Gutenberga in Fusta. Vsakako je da so pobegnili, kamor so vedeli in znali. krenili na jug, (1468 Strasburgu (1460 Kolinu (1462 nove tiskarne ustrojili. . Nekateri so Italijansko in so v Subiaku (1465 jo Večinoma so uže 1476. 1. bila tiskarna v Plznu, in je ondi bilo na- ; knjiga ima 60 listov v mali četvrtki. Črke so podobne črkam čeških rokopisov takrat pisanih, ker so prvi tiskarji, da ugodé so po nemških mestih Avgaburgu tisneno delo „Statuta provincialia Ernes itd pobrali na v Rimu, v Be- deželi, kjer so se nastanili, svoje črke navadno priravna- netkah in v Milanu prve tiskarne postavili. Izvestno je, vali ondišnjim rokopisom. Eden odtisek te knjige ima da so tudi v Pariz 1470. 1. došli Fustovi pomočniki. V cesarska knjižnica na Dunaji. Ne ve se za več knjig iz obče se mora človek čuditi brzini, s katero se je ta te Plzenske tiskarne. Morda se je preselila v Prago. povsem nova umetelnost po Evropi razširila. Kako videli, bila je prva tiskarna ustrojena v Mogunci smo 1450 tej dobi se je češki jezik lepo razvijal, in mnogo se je pisalo češki. Videti je, da je prva češka tiskovina zbornični odlok z leta 1478., a druga z leta 1483. a do konca tega stoletja, torej v petdesetih letih, ustro jilo se je po raznih zemljah čez 1000 tiskáren, izum se ni tako brzo razprostranil. To velja še posebno „Trojanska historia Kvida s Kolumnau. Početkom šest Nobeden bila Prva češka knjiga, tiskaua mej 1478. in 1487 bila za Italijansko nost prinesla Jenson. zlasti za Benetke, kamor sta to umetel 1469 Ja von Speve najstega toletja so tiskali Cehi svoja dela večinoma v in Nikolaj Norimberku in v Benetkah, najbrže zato, ker so on je umrl takoj naslednj leto drugi pa je dotne tiskarne bolj bile bil jako vešč graver ali vrezovalec, in tako so zdelki izdelki lepši Trij urejene od čeških meščani so dali in njih 1506 Beneških tiskáren 1482. kmalu zasloveli. Po njegovi smrti v Benetkah ob svojih stroških natisniti češki prevod sv. je dobil njegovo tiskarno Andrej Thoresanus de pisma. Asola, po njem pa Prva Aldus Pius Manutius , najslavnejši uže 1488. 1. češka biblij pa bila tiskana v Pragi tiskar tistega časa, ki se je vrlo mnogo trudil za lepoto črk in tiska. Zato ona velika cena „aldinskim tiskovi- " katero imajo do danes po knjižnicah. Nemci so Mnogo so se trudili za tiskanje čeških knjig o po Al nam. tiskali grške zgol bogoslovna in slovniška dela, Aldi latinske klasike, in njih dela se odlikuj pa še četku šestnajstega stoletja tako zvani „češki bratje", najslavnejši tiskar tega stoletja je bil Adam iz Velesla vina 9 por 1546 v Veleslavínu Ko je izvršil vse šole J dosegel bakalaureat, postal je profesor na Praškem natančnosti. dandanes ne samo po lepoti, temveč tudi po osobiti vseučilišči. Leta 1576. se je oženil in pustil učiteljsko stolico pa se posvetil tiskarstvu, ker je njegov tast Jurij Melantrich iz Aventina imel vrlo dobro urejeno tiskarno v Pragi. S pridnostjo našega Adama se je ta tiskarna 239. Tiskarstvo na Češkem. Kako se je tiskarstvo po svetu širilo, tega ne bo razpravljali, pogledimo samo, kaKo se je udoma kmalu razvila tako » da bil njen gospodar zaradi mno demo ras čilo po slovanskih zemljah žine krasnih del, katera je natisnil, zvan „Architypo Čehom, ki so sosedje graphus Prage Do 30 let je vodil Adam svojo ti Nemcem, doselilo se je tiskarstvo najpreje. Oni imajo skarno v korist in slavo svoje domovine. Rekel je več celo starih prič, da ta inetelnost pognala v njih do- potov da hoče ajši vse svoje imetj žrtvovati ? inovini Toma Mitis, profesor na Praškem vseučilišču v da bi nehal delati za s voj o domovino. Nj nego trud petnajstem stoletji, pripoveda da mu Je to povedal Martin Kuthen letja. ki živel v prvi polovici istega sto e obrodil res tudi premnogo sadu. On je s tolikimi krasnimi in izvrstnimi deli obogatil češko knjigo in tako Jezuvit Janez Kořinek pa piše v svojih letopisih povzdignil češki jezik, da se njegova dooa do danes zove a . . . i ..... — -----u jQ V8a domovina češkega mesta Kutne Gore naravnost to Ceh i me nijo j in smatra „zlatim vekom češke proze je priznavala njegove velike zasluge, zato mu je češki zbor 1585. 1. podelil češko plemstvo s pridevkom „z Ve-koristno umetelnost objavil v Mogunci. leslavina". Njegova dela bodo vedno uzor krasne in čiste , da se je Janoz Faust (Fust) porodil v Kutni Gori a slučajno prišel v Strasburg, kjer je izumil tiskarstvo in potem je to In da reši čast svoje domovine, klical se je in podpi saval namesto Janez Fust „Janez Kuttenberger Kutnogorec, i ker se Kutna Gora zove nemški n to je Kut- J tenberg it Ta podobnost imen Gutenberg in Kuttenberg je dala bržkone povod tej pripovedki češčine, s katere naj bi se tudi današnji naraščaj učil Blagodejno njegovo delovanje je pretrgala nagla smrt umrl je 1599. 1. za kugo v veliko žalost češkega naroda Kako se je širilo tiskarstvo in ž njim knjiga in prosveta bilo j j katera se je v spoznavamo s tega, da je v sedemnajstem stoletj našem času pomladila, ali se protivi dokazom nemške povesti, pa tudi češke. Bohuslav iz Hassensteina, ki je bil vrstnik Gutenbergov, ne omenja niti z besedico te pri- na Češkem 122 tiskáren. In bilo bi jih gotovo še več 5 da ni narod češki 1620. 1. pal in bil pobit pod Belo povedke dasi je poznal vrlo hvalil tiskarstvo ? — —-------------- Ni sumnje, da je tiskarstvo zgodaj dospelo na Češko Goro, knjige. in je potem nastalo izredno preganjanje češke > preporodom češkega naroda se je povzdignilo in to v Kutno goro » je uže okoli 1489. 1 Martin s tudi tiskarstvo j zlasti v Pragi, na visoko stopnjo. Ali 310 dandanes ni v vsej Češki še polovico toliko tiskáren, ko- likor jih je bilo v sodemnajstem stoletji. (Dalje prihodnjič.) Dne 1.1. m. se je odpeljal cesar iz Prage v mesto ter si ogleda oodctne tovarne. Liberce, da obišče Med potjo se je ustavil na štirih krajih, povsod slovesno pričakovan in navdušeno pozdravlj Sploh je zbiralo Predlogi in resolucije ljudstvo med celo potjo ob železničui progi v velikih j bile Yzprejete pri zadnji učiteljski trumah, da vidi in pozdravi preljublj vladarja. Zato konferenciji L j ubij ani je pa vozil dvorni vlak bolj počasi nego navadno Nobe (Dalje.) 12. Deželna učiteljska konferencija skleni na višem mestu prositi, da se šolsko leto po vseh šolah skrči deset mesecev in počitnice naj trajajo dva meseca, «tavljeno je bilo še tej resoluciji, da se učiteljem, ki po- nemu pa se ni niti 5 da se bode pripetilo, kar na Do- žali Bog zgodilo ter užalilo vse narode širnega cesarstva, ki so spremljali cesarja v duhu na njegovem potovanji ter se veselili nad veličastnim vzprejemom mu katerega zlata čez postavno število otrok, pripozna primerna učujejo nagrada. 13. načrt zakona, po katerem bi se izpremenil občinski red Predloži naj se prošnja visoki c. kr. vladi za 5 priredilo glavno mesto kraljestva Češfcega, , veselilo tem bolj, ker je bila preljubljenemu via-prilika dana? prepričati se, da mu je Češki narod in zvest ter da so prihajala vsa sumničenja neka- Praga darju udan terih židovskih listov od nekake zavidnost» in škodo z dne 17. februvarja 1866. 1. toliko, da bi imeli vsi željn08ti. Pri Rosenthalu namreč, zadnji postaj pred uadučitelji, učitelji in učiteljice volilno pravico, kakor jo imajo na Štajerakem celo podučitelji. 14. Na Libercami, postavila je nečloveška zlobna roka pod most nedaleč od postaje, preko k.terega pelje železnica, dve bombi, ki sta se razpočili malo pred prihodom dvornega , da odločilnih mestih je izprositi, da dobodo viajja ter zei0 poškodovali most, a vender ne toliko učitelji z meščansko skušnjo osebno doklado. 15. a) Učni načrt za učiteljišče naj se pregleda ne bi bil v kratkem času toliko popravljen, da se je dvorni vlak brez strahu po njem peljal. Brzojav je raznesel ta popravi » osobito naj se veča važnost poklada na kme- dogodek, ki je hva Bog ostal brez vsake tijski pouk in praktično uravna, da bodo gojenci lahko po celem svetu bliskoma, in vse časopisj vstopili v kako višo kmetijsko šolo. Dunajski učitelji se posledice, e ž njim so sicer sklenili menda iz lokalnih ozirov da kme bavilo. Ali nesramnež ostane le nesramnež. Akopram se to dogodilo na nemških tleh sredi nemškega prebi- tijski nauk na učiteljišči omeji, a na Kranjskem bi bilo valstva, akopram vladal v Pragi za cesarjevega bi- koristno, da se ta pouk bolj razširi v ka terem se učiteljišči naj se osnuje nekak tečaj, pripravniki vadili v fizikalnih poskusih vzgleden red, čemur se je čudil sam presvetli e bil cesar na Čeških tleh v Pragi s vanj cesar, akoravno takim nosom priučili izdelavati priprave za nauk v naravoslovji. Pri teh predlogih se je vnela obširna debata in sta naposled odklonjena. Vsaka šola imej potrebna učila, kakor to učni in navdušenjem vzprejet, da so bili celo protniki češkega naroda presenečeni, — vender je bil 1 i s t Plenerj stranke prvi » ki ugibal bi bilo 16 red veleva. Sicer je deželni šolski svet leta 1874. od redil, poučevanj iskati zločincev, ter je, če tudi le od daleč, pa vender le rekel, da ni nemogoče, da bi ne bili zločinci češki šovinisti, ki so hoteli preprečiti cesarjev prihod v Liberce. kaj mora vsaka šola ogibno imeti za uspešno Ta list j ki se zove „Neue Freie Presse", sklicuj se to pa ne zadostuje, kar potrjuje ministerski Sla deželn razpis iz leta 1876. Zato se priporoča : šolski svet naj a) izda potreben opis učil vsad šoli potrebnih, b) naj ukaže, da krajni šolski sveti postavijo za učila primerno vsoto v vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine. sicer na madjarske li*te, ker si je svoje nesramnosti uže toliko v svesti, da se sramuje sam sebe. Mi v resnici nimamo najmanjšega povoda, da bi sumili, da so Nemci storili to. kar bi rad židovski list zapisal rovaš čehom f to pa uže danes izpovedamo, da bi tudi tedaj, ako bi bil ta nesrečnež v istini Nemec, nikdar ne sodili Nemcev ploh Pa pustimo ta žalostna razmotrivanja ter povejmo Razne reći. našim čitateljem, da se mnogo govori o nekem znanem socijalistu, ki se je zadnje dni baje po tamošnji okolici klatil še z drugimi pajdaši ter čuj na ime dr. Adler Cesarjev god dne t. m Ob slovesno praznoval v Ljub-10. uri je daroval prevzvišeni je Gotovega pa ni še nič. C se seveda vse eno peljal gospod knezoškof v stolni cerkvi slovesno mašo tere so se udeležili vsi načelniki tukajšnjih v Liberce, kjer je bil izvenredno navdušeno vzprejet ter si ogledsl tam znamenitnejša industrijska podjetja. Zve- civilmh čer se je vrnil v Prago ter se drugi dan ravno tako ka oblastev z mnogimi uradniki Unski cerkvi vojaška sv. Ob uri je bila v uršu- navdušeno pozdravljan pri odhodu kakor pri dohodu maša katere sta se udeležila odpeljal na Dunaj, kamor je došel zvečer okolo 11 ure generala s častniki. Ljubljanski veteranski ko se pa ter se podal v Schonbrunn. Ulice, po katerih se je udeležil maše v Petra cerkvi, kamor od koder na Dunaji bile so raz8vetlj ter nebrojna mno ga je spremljala Domžalska godba. žica ga je čakala, da je pokazala neizrecno veselje nad 320 tem da ga je milostni Bog obvaroval ter da se je zdrav o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. vrnil med svoje Dunajča Dne litev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast. . Vo- člane t. m. so se pripeljali na lov v Miirzsteg uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležé saksonski kralj Albert, bavarski princ Leopold ter knez Hohenlohe. Tega lova se bode udeležil tudi presv. cesar. Odbor. „General Karte von Krain." Pod tem naslovom Škof Marketski (sev. Amerika) naš rojak Janez Ie Prišel na svetlo v komisijski Kleinmav Vertin, porojen v Dobličah v Črnomeljskem okraj je prišel te dni v Ljubljano Za faro Ribnico je prezentován preč Povše, župnik v Šenčurji pri Kranji. je Bambergove knjigarne zemljevid Kranjske dežele, raz rejen po okrajnih glavarstvih in davkarskih okrajih, ki Martin 80 natančno razvidni v barvotisku. Izdelan je zemljevid v litografskom zavodu Jul. Hiïhna v Zagrebu. Delo je Cena Matij » Župnijski izpit so te dni delali čč. gg. Erzar sestavljeno dobro in bode zlasti uradom koristilo kaplan v Ribnici, Koritnik Jakob, kaplan v Sta- zemljevidu je 80 kr., po pošti 83 kr. rem Trgu pri Loži, in Krek Fran, kaplan v Cerkljah. ^ — „Slov. Gospodar" poroča, da je letos polno sadja. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko glede na Štajerskem, a da prav malo povprašujejo za nje, ter dolenjskih železnic z dne 1. oktobra 1891 Visoko c. kr se glasi ima zato nizke cene. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne ljudem Tudi „Slov. Gospoda u priporoča 5 naj si napravijo sadnega mošta, ki bode leto& 23. sept. 1891.1., št. 43.682, naročilo politični obhod delne najbrže imel dobro ceno, ker bode prav malo vina proge dolenjskih železnic od Grosupljega na Kočevj Mi smo o tej stvari v našem listu uže govorili ter priporo- 8 tem vred šitev razlastitvenih obravnav in ognje- ^amo še edenkrat našemu ljudstvu prav živo, naj si na za varnih naprav. Podrobni načrti te proge in načrti odkup dotičnih zemljišč so razgrneni na pogled v razglašenih obrokih pri c. kr, okrajnih glavarstvih v Ljub- pravlaj saden mošt Nemški Schulverein na zadnj Spod. Štajerskem številki „Slov. Gosp/ smo brali V da so začeli in Kočevji, oziroma pri občinskih uradih na Gro- Nemci v Ljutomeru in okolici, katerih ni baje niti toliko » upljem, v Slivnici in v Račini dalj Vidmu. Velikih da se ne mogli h kratu odpeljati na enem divji Laščah » Sv Gregorji, Velikih Poljanah > Sušj Jurj Ribnici, Dolenji Vasi, Srednji Vasi Kočevj Prej drži lov na slovenske otroke, katere němčili s svojo „schulvereinsko vedno radi kar čez noč po " šolo. mislijo, da bodo sčasoma vender Nemci torej zgradili most omenjana delna proga se pričenja na Grosupljem, čez Slivnico in Čušperk ter se vrača pri Zdenski Vasi do Trsta. Mi se sicer tega ne strašimo, ker smo popol- proti zahodu na Dobrepolje, od tod čez Velike Lašče na noma prepričani, da je ves njih trud zastonj ter da bi Ribnico in na Kočevje. Gori navedena komisijska opra bilo veliko boljše y ko se za nemške marke, ki tro vila se bodo, začenši vsakokrat ob uri dopolud si jo morebiti tudi v ta namen, kupilo rži in soli nemškim vršila po vrsti : dne 19. oktobra t. 1. od Stranske Vasi revežem doma. Sicer se pa nemškemu temu društvu do Predol v kat. občinah Stranska Vas, Grosuplj m daje preveč potuhe, kar je dokazalo ravno zadnje Slive meje 20. oktobra od Predol čez obči Čušperk do 80V0 zborovanje v Celovci. interesu države in nje- no- Račina-Zdenska Vas v kat. občini Rači tranjega miru bilo res želeti, da se temu društvu dne 21. oktobra od navedene občinske meje do Predstrug nekoliko bolj gledalo na prste. v katastralnih občinah Zdenska Vas in Cesta 22 Celovci so odprli 4. t. m. bolnico oktobra od Predstrug do Preserja v kat. občinah Videm, Franca Josipa. cesarja Cesta in Velike Lašče dne 23. oktobra od Prelesj do Gornjih Lazov pri Žlebnici v kat. občinah Dvorska Vas Male Polja in Velike Polj Novi kandidat, katerega je postavilo italijansko politično društvo v Istri za prihodnjo dopolnilno volitev 24. oktobra od v državni zbor, imenuje se marcheso Beneditto Polesini. Gorenjih Lazov do Gorenje Vasi v kat. občinah Sušje, Mož je jako bogat, inače pa drugi Vergottini. Da bodo Velike Poljane. Jurj in Gorenj Va dne 26. ok- Italijani uporabili vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena» tobra od Gorenje Vasi do Lipovca in Makoše v kat. ob činah Ribnica, Goriča Vas in Prigorica : dne 27. oktobri da dosegli svoj namen, to napovedujejo po svojih listih uže zdaj. Zato ni nemogoče, da doživimo zopet in sicer od Lipovca do Kovlerjev v kat. občinah Dolenja Vas, še več podobnih dogodkov, kakeršni so bili pri zadnjih K o vi er ji in Srednja Vas ; dne 28. oktobra od Kovlerj do Kočevja v kat. občinah Srednja Vas in Kočevje. državnozborskih volitvah v Poreči. Pri zadnjih občinskih volitvah v Pomjanu so Italijani vedoč, da jim gre slabo, se naznanja udeležencem 8 tem pristavkom, da jim je provzročili škandal, napadli kmete, tako da so se morali To dano na voljo pri teh komisijah vlagati ugovore zoper postaviti v bran tér je nastal pretep in se je morala zahtevane razlastitve ali opombe zoper železniční načrt volitev pretrgati, kar je bilo Italijanom jako po godu. sličnega se lahko pripeti tudi pri državnozborski sam. Vabilo na redni občni občni zbor r Glasbene Matice, v Ljubljani, kateri bode dne 10. oktobra 1891.1. ob uri zvečer dovedni smo v knežjem dvorci (II. nadstropje) Vzpored : 1. Nagovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo nasilstvo Kaj volitvi. Zato je pa državna oblast uže dovolj opozorjena Ra- bode ukrenila, da se zabrani vsako in se lahko uže zdaj pripravi na vsako slučajnost. kaj — Na Trsat se je odpeljalo minolo soboto iz Ljubljane in od drugod s Kranjskega kakih 400 romarjev. Pontifikalno sv. mašo je daroval drugi dan gosp. prošt tir. Jarc. Romarji so bili prav zadovoljni s postrežljivostjo in prijaznostjo oo. frančiškanov. Pri tej priliki je izročil preč. gosp. gvardijan Ljubljanski lepo mašno opravo, katero so poklonili samostanu na Trsatu dobri verni Slovenci, ker je tamkaj pred ne dolgim časom pogorelo mnogo cerkvene obleke. Preč. generalni vikar dr. Pauker je pa kot vodja družbe sv. Rešnega Telesa podaril samostanu lepo belo kazulo. — Slovenščina v Istri. Županstvo v Podgradu v Istri se je obrnilo do okrajnega glavarstva na Voloskem ter ga prosilo z ozirom na odlok ministerstva za notranje Teči, katerega smo uže omenjali v našem listu in vsled katerega ni nemški jezik deželni jezik v Istri, da bi mu dopisovalo v slovenskem jeziku. Glavarstvo je pa odgovorilo županstvu, da bode ustrezalo po mogočnosti njegovi želji, kolikor bodo dopuščale okoliščine. To je res lep odgovor na ministerski odlok. Mi se taki ravnodušnosti kar ne moremo prečuditi. To županstvo se je uže enkrat pritožilo v tem pogledu pri ministerstvu, in je baje ministerstvo tudi povoljno rešilo njegovo vlogo. Rešitev je prijavilo glavarstvo županstvu sicer v slovenskem jeziku, ali drugega slovenskega dopisa ni več dobilo županstvo od njega. — Slovenske propovedi po Tržaških cerkvah. Mi- noli teden je šla k Tržaškemu škofu dr. Glavini na njegovo posestvo v Skedenj deputacija odličnih okoličanov ter ga prosila, da bi se ne odpravila iz cerkve sv. Ju8ta slovenska popoved, ter mu predala tudi prošnjo enake vsebine s 6000 podpisi. Škof je seveda rekel, da ne more ustreči želji, ter pristavil, da ne bode slovenska propoved odpravljena s tem ukrepom iz Tržaških cerkva, ampak le preložena iz ene v drugo. Rekel je tudi, da ni on sam tega sklenil, marveč ordinarijatski svet, ki s© je tako hotel izogniti prepiru in pravdi s Tržaškim magistratom, ki mu je kot patron pretil, da bode odrekel vsako denarno podporo za cerfcev sv. Justa ter ne bode plačeval več niti organista niti pevcev cerkvenih. Slovenska propoved bode pa spet prenesena v cerkev starega sv. Antona, kjer je uže bila, in sicer do leta 1846. Mestni magistrat Tržaški seje sicer uže obrnil do njega, naj se ne uvede pri starem sv. Antonu slovenska propoved in slovensko petje, ali on — namreč škof — je magistratu uže povedal, kar mu je šlo. Zagotovil je depo-tacijo, da se ne bode nikdar odpravila iz cerkve starega sv. Antona slovenska propoved, dokler bode on Tržaški škof. Po našem mnenji bi ne bilo ravno konec sveta, ako bi se slovenska propoved ne umaknila tudi iz cerkve sv. -Justa, kjer je bila uže udomačena, ker vender ne gre, da bi se v tem oziru ustrezalo želji krščenih in nekr-ščenih Židov, ki imajo danes večino v Tržaškem mestnem magistratu. — Čehi v Zagrebu. Prve dni tega tedna so se naudili v Zagrebu Čehi, ki so prišli ogledat si Zagrebško razstavo ter vrniti ob enem tudi poset bratom Hrvatom. Nemško-židovskim listom ni to po godu. Njihova bedasta pisava polna sumničenj — postaja od dne do dne sme-šneja, in kaže, da se Nemci Slovanov vender le boje. w Sicer je pa njih strah prazen. Nemci naj si izbijejo enkrat za vedno iz glave misel, kakor da bi mi Slovani potrebovali njihovega jerobstva, izbijejo pa naj si tudi iz glave misel, kakor da bi bili pripravni avstrijski Slovani tlako delati na enej strani Nemcem na drugi Madjarom. Je li more biti to kaj posebno lepo in pošteno kar počenjajo Nemci z njih „šulferajnom". Namen tega društva je nam dobro znan in nas je v tem prepričanji potrdil letos trdi Nemec iz „rajha" z njegovim govorom pri občnem zboru tega družtva v Celovci. Se ve da enega po enem slovanskih rodov v Avstriji bi bilo lagje pohrustati nego pa — vse ako so vsi združeni v bran postavijo takim nakanam. Ka&or je pa naravski nagon v vsaki stvari ter pri najmanjšem črviči, da brani svoj obstanek z vsemi sredstvi, kako naj bi drugače bilo pri posameznem človeku ter pri narodih. Važnega pomena je pato, da Slovani živeči v Avstriji, čuvajo braneči lastni obstanek, ob enem tudi obstanek Avstrije. Kdor drugače misli, se moti. — 100.000 goldinarjev in 50.000 goldinarjev sta glavna dobitka%velike Praške loterije. Opozarjamo naše č. bralce, da bode srečkanje uže drugi teden. — Dobava za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministerstvo si namerava dobavo sukna za potrebe vojaških akademij, vojaških realk in vojaške sirotišnice zagotoviti za prihodnjih 6 let, t. j. od 1. 1892. do 1897. potom pogodbe. Dotične ponudbe je vložiti najkasneje do 30. novembra 1891. 1. pri vojnem ministerstvu. Vzorci se lahko pogledajo v monturnem skladišči št. 1 v Brnu, od koder se proti plačilu tudi dopošljejo. Pogodbeni načrt se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Znižanje tovorne voznine. Generalno ravnateljstvo avstrijskih drž. železnic je dovolilo naslednje v na-redbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice iu brodarstvo objavljene znižane tovorne voznine, in sicer : za cement iz Kamnika v Trst j. k., Trst sv. Andrej inTrst prosta luka, dovolil se je vozni postavek do preklica, toda najdalje do konca decembra 1891. 1., če se plača voznine najmanj od 10.000 kg., za rabljeni voz in vozni list 40 kr. od 100 kg., iz Kamnika v Rovinj 51 kr. in iz Kamnika v Pulj 52 kr. Za drva so se dovolili naslednji vozni postavki : Iz Trzina v Trst j. k., Trst prosta luka 318 kr., v Trst sv. Andrej 34.8 kr., v Pulj 43 kr., v Rovinj 42 kr., v Kanfanar 40 kr.. v Pazin 38 kr., v Buzet 34 kr., v Herpelje 31 kr. ; iz Domžal v Trst j. k., Trst prosta luKa 32*8 kr., v Trst sv. Andrej 35*8 kr., v Pulj 44 kr., v Rovinj 43 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 39 kr., v Buzet 35 kr., v Her-pelje 32. ; iz Jarš-Mengiša v Trst j. k., Trst prosta luka 33'8 kr., v Trst sv. Andrej 36'8., v Pulj 45 kr., v Rovinj 44 kr., v Kanfanar 42 kr., v Pazin 40 kr., v Buzet 322 36 kr., v Herpelje 33 kr. ; iz Kamnika v Trst j. k., Trst prosta luka 35*8 kr., v Trst sv. Andrej 38*8 kr., v Pulj Kanfanar 44 kr., v Pazin kr., v Rovinj 46 kr. v dalje za les 47 42 kr., v Buzet 38 kr., v Herpelje 35 kr. (razen dry), kakor ga navaja točka 247. I. dela prena-re^enih tarif do postaj Trst j. k., Trst sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 34 kr., iz Domžal 35 kr., iz Jarš- Mengiša 36 kr. in iz Kamnika 38 kr. ; slednjič za les, kakor ga navaja točka 246. I. dela prenarejenih tarif do postaj Trst > Trst sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 38 kr., iz Domžal 39 kr., iz Jarš-Mengiša 40 kr. in iz Kamnika 41 Zniža se potom kartiranja Budimpeštanske tržne cene z dne 7. oktobra 1891. Pšenica gld. 9 95 do 10.60, rž gli. 9 40 do 9.55, ječmeni gid. 6.05 do 6 15, oves (nooi) gld. 5.90 do 6.15, proso gld. 5.75 do 6.0S. Kurzi na Dunajski borzi dne 8. oktobra Papirna renta...........gld. Srebrna „ ...............„ Zlata „ ......... . „ Mareijeva renta...... .... „ Napoleondori (20 frankov)........„ C. kr. cekini............„ Nemške marke...........„ 91.20. 91. 109.30 102.20. 9.31. o.o/. 57.771/ 2 h Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cvieće i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko šumarska m à kolovoza 1891. 15. listopada Šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva / t M literatura gospodarstva i šumarstva. Kućni obrt. Slike i umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nć. I i I < Velika Praška razstavna loterija. ■ ■ dobijo se pri Lj ubij ani Odgo rednik Gustav Pire Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki