KRANJ,  16.  OKTOBRA 1956 LETO IX. — ST. 82 DIN 10.—
Glasilo SZOL za Gorenjsko
Izdaja: OO SZDL / Direktor: Slavko Bczrvik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. urednik: Miro Zakrajšek Tel .uredništva 475/397 — Uprave 475 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj  št. 61-KB-1-Z-135 —
Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din
KONFERENCA KOMUNISTOV V JESENIŠKI ŽELEZARNI
I
V razpravo je posegel tudi tov. Miha Marinko
Petkove konference v jeseniški Železarni so so udeležili tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, član CK. ZKS Tomo Brejc, sekretar Okrajneg?. komiteja ZKS Kranj Mirko Zlatnar in drugi. Sekretar tovarniškega komiteja Ivo Saksida jo v zelo obširnem poročilu obravnaval pestro problematiko iz dejavnosti komunistov v Železarni. Potem ko Jo omenil ogromen napredek samoupravljanja v tovarni v zadnjih  letih, je ugotovil  v  upravljanju v tovarni dvoje slabosti.
CK ZKS tovari? Miha Marinko. Med drugim je omenil škodljive uravnilov-sko težnjo v plačni politiki in dejal, dr. jo trebr. doseči, večje diferenciacijo v plačah. To je najbolj žgoč problem v plačnem sistemu. Ko pa je tovariš  Miha  Marinko  govoril  o uve-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ALI BO NAS VOZ NAJLEPŠI? Veliko jih je bilo, ki so se trudili, da bi bil njihov voz naj-skrbneje urejen. Njihov trud je bil viden; vendar, nekdo pač mora biti prvi.
Pri tem gre — pri nekaterih tovariših — za zmanjševanje osebne odgovornosti na posameznih delovnih mestih in skrivanje lastne nesposobnosti in oportunizma za organe upravljanja ter s tem v zvezi za pojave anarhizma in liberalizma. V manjštm obsegu   pa   je   še   čutiti odtrganost
Jeseniški železar pri delu
"upravnega in tehničnega aparata od organov samoupravljanja. Poseben problem predstavljajo pojavi neskladnosti v delu uprave in samoupravnih organov. Pri odpravljanju teh slabosti gre za pravilno razumevanje demokratičnega centralizma, za razdelitev in ureditev pristojnosti organov samoupravljanja in organov uprave podjetja, za to, kako združiti maksimalno sprostitev pobud celotnega kolektiva ter uveljaviti delavsko upravljanje ob istočasni maksimalni disciplini.
NALOGE PRI NADALJNJI KREPITVI SAMOUPRAVLJANJA
Tovariš Ivo Saksida je opozoril dalje na to, da so nekateri komunisti odrekajo kontroli nad celokupnim družbenim upravljanjem v tovarni, da se odrekajo svoji odgovornosti za dogajanja in da so svoje prejšnje ostro reagiranje na pojave zamenjali z liberalnim popuščanjem. Da bi organi samoupravljanja pri razvijanju socialističnih odnosov lahko hitreje napredovali, bo treba opraviti še nekatere naloge. Razviti in precizirati bo treba upravni postopek s poudarkom na pravice in dolžnosti slehernega de-
lavca ter z okrepitvijo osebne odgovornosti. Urediti je treba obstoječi interni zakonodajni sistem v tovarni, ker je postal dokaj nepregleden. Razmejiti je treba pristojnosti posameznih organov upravljanja od pristojnosti poslovno - upravnih organov ter sestaviti ustrezne poslovnike. Delo družbenih organov v tovarni je često suho formalno in ne upošteva dovolj družbeno - ekonomskih -ciljev. Rešiti kaže tudi vprašanje, kako bi bilo moč najbolj okrepiti stike med organi samoupravljanja in kolektivom.
ODLOČNEJE ZOPER URAVNILOVSKE TEŽNJE
Dokaj pozornosti je referat posvetil borbi za večjo proizvodnost dela. Dejal je, da je refren, ki preveva debate v tovarni okrog proizvodnosti, češ da je v Železarni glede tega težko še kaj več doseči, povsem neupravičen. To ugotovitev je referent utemeljil z obširnejšo analizo. Glede politike nagrajevanja v Železarni pa je sekretar Ivo Saksida sodil, da so vse možnosti, da bi obstoječo maso plač razdelili pravičnejše, po socialističnih načelih. Dejal je, da pri tem nikakor ne gre za zmanjševanje vrednosti in družbene pomembnosti kateregakoli dela, temveč za pravilne odnose med kvalificiranimi delavci oziroma uslužbenci, med odgovornejšimi in manj odgovornimi delovnimi mesti, lega posla so se v Železarni lotili in upajo, da jim bo analitska ocena delovnih mest do konca leta že omogočila sestavo boljšega, principielnejšega tarifnega pravilnika.
LOKALNA INICIATIVA LAHKO  DOKAJ PRISPEVA K STANDARDU
V razpravi je k problematiki Železarne in jeseniške občine sploh prispeval  nekatere  misli  tudi sekretar
TEDEN ZADRUŽNE MLADINE GORENJSKE ZAKLJUČEN
Za večje sodelovanje med delavsko, šolsko in
Zabnica, 14. oktobra.
Danes je bil v Zabnici zaključen Teden zadružne mladine Gorenjske. Obiskovalci so ves dan ogledovali razstavo pridelkov aktivov mladih zadružnikov. Dopoldne je bila razstava in ocenjevanje živine, kjer so sodelovali kmetje s svojo živino iz Zabnice in Bitnja. Komisija je podelila prvo nagrado kmetu Antonu Kuraltu iz Zabnice za njegovo kravo Bohinjko. Za telico Polo je dobil prvo nagrado Franc Hafner iz Zabnice, pri bikih pa je bil nagrajen bik »Nero«, last Kmetijske zadruge Zabnica.
Popoldan se je pričelo veliko mladinsko zborovanje na travniku nasproti Zadružnega doma. Mladi zadružniki z vseh krajev Gorenjske so na paradi sodelovali z okrašenimi vozovi, na katerih so prikazovali najrazličnejša kmečka dela — ribanje zelja, stiskanje sadja, kovanje, peko kruha, mletje pšenice in koruze in drugo, zadružniki z Velesovega pa so prikazali življenje na kmetih nekdaj in danes.  Na paradi so sodelovali tudi
Tudi na Jesenicah so proslavili Teden muzejev
Jesenice, 14. oktobra.
Teden muzejev je bil važen tudi za Jesenice, kjer obstoja pri Železarni »Tehnični muzej«, ki prikazuje razvoj železarstva na Gorenjskem. V Tednu muzeja je bil jeseniški muzej odprt dnevno dopoldne in popoldne in omogočal ogled muzeja domačinom in tujcem ob vsakem času. Muzej je zabeležil v tem tednu lep obisk, ki bi bil pa mnogo večji, če bi uprava muzeja pravočasno obvestila prebivalstvo.
U.
zadružniki s traktorji in Drevesnica iz Podbrezij, ki je prikazovala boj proti kaparju.
Zborovanja, ki ga je otvoril tijnik odbora mladih zadružnikov pri Okraj-in zadružni zvezi Kranj Jaka Bogataj, se je razen številnih domaČih in okoličanov udeležil tudi predsednik odbora mladih zadružnikov pri Glavni zadružni zveza Božo Jurah, član zadruž. zvezi Božo Jurah, član predsedstva Glavne zadružne zveze Anton Peternelj - Igor, sekretar OK ZKS Kranj Mirko Zlatnar, predsednik OK LMS Slavko Zalokar in drugi.
Tovariš Bogataj je v svojem govoru naznačil pomen praznovanja dni zadružne mladine, kjer naj se še bolj utrdi in razširi enotnost med delavsko, šolsko in kmečko mladino. Ti dnevi so hkrati manifestacija vse gorenjske mladine in prikaz doseženih uspehov. Član predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije Anton Peternelj - Igor pa je prikazal vlogo kmetijstva pri izgradnji celotnega gospodarstva. Naznačil je nekatere nedostatke pri delu na kmetih. Za naše kmetijstvo je danes še vedno karakteristično, da je proizvodnja majhna,
VREMENSKA NAPOVED
ZA CAS OD 15. DO 21. 10.
V prvi polovici tedna manjše poslabšanje vremena s krajevnimi padavinami. V drugi polovici tedna še sončno in čez dan toplo vreme, v zadnjih dneh tedna pa močna ohladitev *n padavine — sneg skoraj do nižin.
Kai va%govov
»Naporen je moj poklic, toda lep...«
Vidite, tako gre iz dneva v dan. Popravljam in popravljam, pa dosti ne pomaga — voz je do-služil,« jo tarnal šofer kranjske reševalne postaje, Franc Cimžar, ko sem ga ondan našel pri popravljanju rešilnega avtomobila.
»Menda imam tudi nekaj sreče«, jc dejal. »Doslej še nisem obtičal na poti v bolnico.«
»Sto žo kdaj doživeli, da vam je bolnik med prevozom v bolnico umrl?., sem vprašal.
»Da — petkrat se mi je to pripetilo,« jo po kratkem premisleku nadaljeval reševalec. »Bili so brezupni primeri. Ni jim bilo pomoči. Tudi takojšnja zdravniška pomoč jim ne bi rešila življenje.«
»Ali ste kdaj — kako bi dejal — dirjali na »življenje in smrt? Saj me razumelo — ali ne?«
»Menite — ko visi človeško življe-njo na niti in more le takojšnja zdravniška pomoč oteti človeka smrti?« jo dopolnil tovariš Cimžar moje vprašanje. »Seveda, tudi takšnih nujnih primerov se ne manjka, zlasti ponoči. Vidite, tu je zopet tista občutljiva stran naših avtomobilov, ki niti s polnim plinom ne presežejo hitrosti CO km na uro.
»Kaj pa storite v primeru, če porodnica rodi v avtomobilu?«
»Moja naloga je, da čimprej dosežem porodnišnico. To je vse, kar mo-
rem storiti. Kaj več o tem bi vam utegnil povedati moj spremljevalec — bolničar.«
FRANC   CIM2AR POPRAVLJA
»Zato sem tu, da nudim porodnici oziroma novorojencu med vožnjo pomoč.« je prijazno vskočil v besedo bolničar reševalne postaje, tov. Vili Rozman. »Zlasti moram zavarovati otroka   pred   udarci   in prehladom.
Ostalo store v porodnišnici. Priznati pa moram, da ni posebno prijetno, če zajoka takole sredi pota. Odkar imamo porodnišnico v Kranju, primerov, da bi porodnica rodila med prevozom, skorajda ni.«
Rezko zvonenje telefona je prekinilo razgovor. Cerklje naročajo prevoz porodnice.
»Pojdite z menoj!« me je povabil šofer — reševalec. Boste videli - prej ko v uri bomo nazaj.« — In že je rešilni voz brzel skozi Frimskovo in daljo skozi jesensko pokrajino proti Cerkljam.
Ko smo dosegli cilj — porodnišnico na Laborah, in oddali porodnico v skrb sestram, je minilo 50 minut.
Tovariša Cimžarja sem še nazadnje povprašal, kako je s prevozi nalezljivo bolnih.
»Za takšno primere bi morali imeti posebni avto, ker pa tega ni, moramo pač vselej po opravljenem prevozu avtomobil razkužiti. Vsekakor se obetajo boljši časi. Pričakujemo nov rešilni voz, morda celo dva. Tudi kranjska podjetja smo poklicali na pomoč — vsi upamo, da bodo dojela našo stisko.
Obema reševalcema sem zaželel obilo sreče in se poslovil. Se dolgo sem premišljeval o malih ljudeh — reševalcih in o njih velikem človekoljubnem delu.
Sa-Sa
uporaba delovne sile pa pri tem visoka. Treba bo stremeti za tem, da se izboljša mehanizacija, da se odpravi nesmotrno izkoriščanje obstoječih kapacitet in da se s smotrnim delom naredi čimveč. V Sloveniji je danes le 12% vseh kmetijskih posestev last socialističnega sektorja, medtem ko z 88% še vedno prevladuje zasebni sektor. Našim današnjim pogojem za razvoj kmetijstva najbolj ustreza splošno - kmetijsko zadružništvo.
Ob koncu so posamezniki in aktivi mladih zadružnikov prejeli še denarne in praktične nagrade. Nagrajeni so bili za razstavljene predmete in za sodelovanje in delavnost pri doseženih uspehih aktivov mladih zadružnikov. Prvo nagrado je dobil aktiv mladih zadružnikov iz Naklega, drugo Cerklje, sledijo Javorje, Velesovo, Kranj in Mlekarska šola Kranj. Za najlepši voz v paradi je dobil nagrado aktiv mladih zadružnikov Naklo, drugo pa Zabnica; razen tega so bili nekateri posamezniki, organizacije in KZ Zabnica tudi javno pohvaljene za vse dosedanje delo. Lj.
Ini zbor Svobode »Slavku ta"
Kranjska Gora, 14. oktobra.
DPD Svoboda Slavka Cerneta v Kranjski gori se pridno pripravlja na svoj prvi redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 15. oktobra. Društvo je še zelo mlado, saj je za njim šele dobrega pol leta življenja — ustanovljeno je bilo v marcu — vendar že lahko pokaže nekaj uspehov. Zlasti delaven je bil pevski' zbor, pa tudi folklorna in igralska družina ne zaostajata za njim.
S SEJE ObLO KRANJ
Nove najemnine za poslovne lokale
Kranj, 12. oktobra.
Občinski ljudski odbor je na današnji seji sklepal o predlogu odloka o tarifi najemnin za poslovne prostore in med drugim potrdil predlog pravilnika o delu sveta za stanovanjsko skupnost in predračun stanovanjske uprave za leto 1957.
S predlogom za poenotenje najemni-ške tarife, ki ga je danes sprejel ljudski odbor, smo bralce dedoma že seznanili v zadnji številki našega lista. V povprečju se bodo nove najemnine za poslovne prostore zvišale za 30%, to je za 3,300.000 dinarjev. Povišale se ne bodo v vseh lokalih, ampak se bodo tam, kjer so bile do sedaj pretirano visoke, tudi zmanjšale. Ves ta denar bo šel v sklad za kom. grad. in v'dr/., hiš. Odborniki so v razpravi ugotovili, da bo poenotenje najemnikih tarif preprečilo prekupčevanje s poslovnimi prostori, kar se je do sedaj pogosto dogajalo. To malenkostno povišanje pa v nobenem primeru ne bo smelo vplivati na zvišanje cen. Potrošniški sveti bodo morali pri tem odigrati važno vlogo. Njihova dolžnost bo, da zasledujejo gibanje cen :.n tako posameznim špekulantom ipre-prečijo izkoriščanje potrošnikov.
J. O.
2183
Uspela konferenca ZK »Tiskanina« v Kranju
Treba je dosledno izvajati vse možne izboljšave delovnih pogojev v tovarni - Izčrpna razprava o problemih mladine
Kranj, 14. oktobra.
Danes dopoldne je bila v kranjski »Tiskanini« konferenca aktiva Zveze komunistov. Izmed 103 članov ZK v podjetju se je konference udeležilo 76 komunistov, med gosti pa so bili član CK ZKS France Perovšek, sekretar OK ZKS Mirko Zlatnar in član ObK ZKS Ivo Majdič. Referat konference je prebral sekretar tovarniškega aktiva Tine Rojina. V živahni diskusiji, ki sta se je udeležila tudi France Perovšek in Mirko Zlatnar, je kolektiv pregledal gospodarsko stanje podjetja, zlasti s stališča dviga produktivnosti, analiziral delo komunistov v podjetju in poudaril nekatere poglavitne naloge, ki čakajo komuniste kranjske »Tiskan ine«.
Sekretar Tine Rojina je v referatu med drugim ugotovil, da je delavsko upravljanje v podjetju doseglo določen napredek. Medtem ko včasih zaradi socialno demokratskih teženj bivšega delavskega sveta niso vedno najbolj uspešno delili n. pr. ustvarjenih skladov dobička, je tovarna letos iz tega fonda dodelila 21 mili j 0-aov dinarjev za dograditev objektov r podjetju, 5,500.000 pa je namenila za izgradnjo stanovanj. Komisije delav-■kega sveta so razen komisije za racionalizacijo, delavne in uspešne. Tovarna je znižala proizvodne stroške za 3,5% in kljub izpadom električne energije skoraj v vseh obratih dosegla začrtane planske naloge; čeprav kvaliteta izdelkov še ni zadovoljiva, je iz-toz že doslej precej večji, kot so planirali za vse leto, do konca leta pa predvidevajo preseči planirani izvoz za več kot enkrat. Produktivnost se je dvignila, vendar še ne v zadovoljivi
meri, kar gre delno na rovaš izrabljenih strojev, delno pa neodgovornega odnosa delavcev do njih in pojavov gospodarskega kriminala.
Tako sekretarjev referat, kot tudi razprava o njem sta ugotovila, da je ideološka raven članstva ZK na prenizki stopnji, vendar konferenca v pogledu ideološke vzgoje članstva ZK ni sprejela konkretnih sklepov in tudi ni izdelala določnih napotkov. Posebno pozornost so posvetili vprašanjem mladine. LMS v tovarni zajema samo nekaj več kot polovico mladih delavcev, zato bo treba posvetiti vzgoji mladine v bodoče več skrbi, saj lahko Zveza komunistov le iz vrst mladine obnavlja svoje članstvo.
V diskusiji so komunisti »Tiskani-ne« obsodili odnos nekaterih obratnih vodstev, mojstrov in drugega strokovnega vodstvenega kadra do pojavov gospodarskega kriminala in malomar-
S konference Zveze komunistov Železarne Jesenice
(Nadaljevanj« ■ 1. strani) Ijavljanju komunistov iz Železarne v delu in življenju lokalne skupnosti, j* med drugim poudaril, da je z lokalno iniciativo moč marsikaj pripomoči k izboljšanju standarda. Jesenice nimajo kmetijskega zaledja, kar znižujo realno vrednost plač. Temu je torej trebr. posvetiti posebno pozornost. Tovarni so splača dati eventu-elnr. razpoložljiv,-, sredstva na primer za opremo jeseniško trgovino (za kak kamion, za skladišča itd.), da bi trgovina lahko dobavljala na trg več blaga, kar bi vplivalo na cene. Komunisti morajo take probleme skrbno proučevati in spremljati, kako posluje trgovski aparat, kakšne so marže, stroški ali so no bi dalo čemu odpo-moči in podobno.
Prav tako naj bi, na primer, vzpostavili izdatnejšo družbeno kontrolo nad poslovanjem menz. S prizadevanjem bi bilo moč doseči, da bi hrano v takih menzah pocenili. To je zlasti razno vprašanje za tiste, ki se vsakodnevno vozijo na delo. Na ta način bi pomagali reševati tudi nekatera politična vprašanja. Zdaj so n. pr. včasih težavo pri sklicevanju sestankov, ker ljudje hitijo domov. Ce pa bi imeli ljudje možnost, da bi prišli do cenejšega obroka tople hrane v menzi, bi so stvar nedvomno olajšala.
Tov. Miha Marinko je nadalje poudaril, da je pri reševanju takih in podobnih problemov treba imeti pred očmi to, dr. jc tovarna središče, osnovni steber komunalno skupnosti. S smotrno presojo jo nedvomno moč marsikak problem urediti v splošno
zadovoljstvo. Ce so, denimo, cene visoke, potem poglejmo, zakaj so visoke — ker je premalo blaga — Če so prevozni stroški preveliki, je treba nekaj ukreniti za zmanjšanje, modernizirati prevoz itd. To stvari jo tovariš Marinko navajal v ilustracijo, kako naj komunisti obravnavajo probleme tudi izven tovarne. Mnogih problemov namreč ni moč uspešno rešiti, čo jih obravnavamo samo znotraj tovarne, nekompleksno. Komunisti naj se uveljavljajo v vseh oblikah notranjega upravljanja v tovarni, toda hkrati naj dajejo ton socialistični koncepciji življenja tudi izven tovarne.
MLADINO UVAJAJMO V SOCIALISTIČNO STVARNOST Z BOLJ SMOTRNIMI PRIJEMI
Razen tega je tov. Miha Marinko povedal tudi nekaj misli glede dela z mladino. Dejal je, da je treba skrbno uvajati mladino v našo socialistično stvarnost, vendar pri tem ne smemo stvari preskakovati, siliti mladino v suhoparnost in delati iz mladih resne, stare ljudi. Približati se je treba mentaliteti mladine in ji omogočiti tudi primerno razvedrilo in zabavo ter hkrati vzbujati v njej stremljenja po izobrazbi, da bi mladi ljudje zapuščali razno negativno oblike izživljanja, katerih ni moč uspešno napadati z nekakšnega visokega piedestala morale, marveč se je treba v ta namen lotevati praktičnih, smiselnih prijemov.
Konferenca bo v prihodnjih dneh delo nadaljevala po skupinah, v katerih komunisti obravnavajo posamezna področja dejavnosti. Z.
nosti pri delu. Nekateri tehnični strokovnjaki celo prikrivajo okvare na strojih in z neodgovornim ravnanjem dovoljujejo malomarnost, ki povzroča uničevanje že tako iztrošenega in slabega strojnega parka. Na konferenci so poudarili, da bo treba take pojave neusmiljeno preganjati, zlasti še, ker se obeta modernizacija obratov in nabava novih strojev.
Sekretar OK ZKS Mirko Zlatnar je med debato spregovoril o številnih zunanjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih ter med drugim poudaril, da ne bo mogoče doseči dviga proizvodnosti dela, dokler ne bodo organi delavskega upravljanja čvrsto vodili tehničnega vodstvenega kadra. Zlasti se je zadržal pri obravnavanju skrbi za delovnega človeka in dejal, da se naj skladi za prosto razpolaganje uporabljajo predvsem v te namene, to je za zboljšanje higiensko tehnične zaščite, delovnih pogojev, prehrane delavstva in podobno. Poudaril je, da hi bilo v Kranju s skupno akcijo tovarn mo-; goče storiti mnogo več, kot je bilo na tem področju doslej storjenega.
Nazadnje se je oglasil k besedi tudi član CK ZKS France Perovšsk, ki je uvodoma poudaril, da je »...bitka za jasen prodor socialističnih odnosov pri nas doma, bolj kot kdajkoli prej odločilnega pomena za stvar socializma v svetu sploh.« Potem, ko jc govoril o mednarodnem pomenu izkušenj jugoslovanskega delavstva v zadnjih desetih letih, je dejal, da je treba z vso energičnost j o in doslednostjo reševati vsa vprašanja, ki zadevajo izboljšanje stanja delovnega človeka — saj je višji življenjski standard končni smoter borbe za dvig produktivnosti v naših tovarnah. mm
Velika manifestacija gorenjske mladine v Zabnici
luš je II zavzet po hudih bojih...
Mengeš, 14. oktobra.
V okviru velike taktično - strokovne vaje, ki jo je za danes pripravil Okrajni odbor Zveze borcev v Ljubljani, so sodelovala tudi vsa Združenja rezervnih oficirjev, ZB in obvezniki predvojaške vzgoje ter protiletalska zaščita iz Kamnika, Domžal in Mengša. Ta je bil velik dogodek za prebivalstvo teh krajev, ki vaj v tako velikem obsegu še ni videlo.
Mi cesta in popravljena pota
Gozdna uprava v Mojstrani je letos opravila pomembno delo. V dolino Kot je zgradila gozdno cesto, že pred leti, za 60-Ietnico slovenskega planinstva pa je bila taka cesta zgrajena v dolino Vrata. Nova cesta v Kot še nj speljana do konca doline, vendar ne manjka veliko. Gozdne parcele so s to prometno žilo pridobile na vrednosti, pa tudi v turističnem pogledu je to pomemben uspeh. Skoda le, da je dolina brez turistične postojanke.
Kamniški polk, razdeljen v dva bataljona, kamniškega in domžalskega, je imel nalogo, da zavzame Mengeš, v kterega se je spustil desantni bataljon »sovražnikov«. Vlogo poveljnikov so imeli rezervni oficirji. Stab polka s poveljnikom — rezervnim majorjem Stanetom Pečkom, se je neopazen v zgodnjih jutranjih urah nastanil v Šmarci in razporedil čete za napad. Kamniški bataljon je zavzel sektor Preserje — Moste, domžalski bataljon pa južni sektor od Preserja do Trzina. Naloga je bila, da obkoli in uniči nasprotnika v Mengšu
Napad se je začel točno ob 9. uri na vsej črti. Obe krili, ki sta prodirali od Trzina in Suhadol proti gozdovom nad Mengšem, sta skušali skleniti obroč okrog »sovražnika«. Od železniške proge pa so prodirale čez polje glavne sile. Izvidnice so na obeh straneh živahno raziskovale teren. Odločilni spopad ni bil več daleč. Prvi streli so naznanili napadalcem, da je sovražnik odkrit...
»Sovražnik« se je v Mengšu dobro utrdil. Skrbno je zavaroval mostove in prehode, ker pa ni mogel odkriti, od kod bo Izvršen najhujši napad — dva obveščevalca sta. bila ujeta — je preveč razredčil svoje sile. Desno kri-
TRZNI   P U E G L E D
ŽIVILSKI TRG V KRANJU
»Petek je slab začetek«! — Tako pravi pregovor. Tega se bržkone zavedajo tudi branj evke iz okolice Kranja, saj jih je bilo v petek na živilskem trgu v Kranju bore malo. — Morda je imela pri tem prste vmes tudi zoprna megla.
Cene se od ponedeljka niso bistveno spremenile, razen pri jajcih, katera so prodajale nekatere že kar po 23 dinarjev.
Bilo pa je nekaj novega blaga. »Merico« motovilca so prodajali po 40 dinarjev, hruške - medenke prav tako po 40, zgodnjim jabolkam pa je cena od ponedeljka narasla na 25 din.
Se nekaj je bilo moč opaziti: Ker se približuje Dan mrtvih, so bile na trgu v prodaji svečke za grobove in
LJUDJE IN DOGODKI
Različna pojmovanja borbe proti kultu osebnosti
Nedvoumna odločnost, s katero so se na Madžarskem lotili rehabilitacije Laszla Rajka in tovarišev, nas vodi k vprašanju: do kuu .->o države vzhodne Evropo dospele v de-■talinizacijl svojega političnega življenja v času po dvajsetem kongresu Komunistične partije Sovjetske Zveze.
Čeprav še ne bi mogli dati določ-aejšo sodbo o vprašanju destaliniza-eije, pa nam posamezni, čeprav površinski pojavi lahko nakažejo, kaj se dogaja v državah vzhodno Evrope. To, na primer, kar jo bilo v teh dneh rečeno in napisano ob prenosu posmrtnih ostankov Laszla Rajka in tovarišev, kaže, da so v tej državi šli sajdlje v odstranjevanju težke stalinistično dediščine. Trenutna razpravljanja na Poljskem o delu Sejma, poljsko skupščine, in o drugih politič-mlh ln gospodarskih vprašanjih, nam aa drug.', strani kažejo, da se tam aajmočneje trudijo, da bi našli nove •rganizacijsko oblike, ki bi bile stvarno jamstvo, da bo življenje državo stek'o po novi poti. Ne bi pa mogli r: (■'-, da tudi v Češkoslovaški in Romuniji s tolikim prizadevanjem odstranjujejo posledice Stalinovo doba. Zd\ cf\ dn v teh. državah poskušajo izvesti vso skupaj na mirnejši način in da zaradi tega, na primer, ne do-
volijo, da bi v javnost prodrli glasovi o političnih tokovih v Madžarski ali na Poljskem. V Bolgariji je borba proti poveličevanju osebnosti spočeta preko plenuma Centralnega komiteja, vendar z zelo ozkega političnega izhodišča, ki dejansko onemogoča vsako živahnejšo pobudo članov Partijo ali državljanov sploh. Albani-'ja pa so ne more pohvaliti niti s takimi oblikami borbo proti kultu osebnosti, ker tam spet določene predpostavko začenjajo služiti kot povod za sumničenja ljudi, ki skušajo prilagoditi logično posledice dela dvajsetega kongresa KP SZ svoji državi in tamkajšnjim pogojem.
Toda, čeprav je primerjanje razlik V razvoju posameznih držav vzhodne Evrope zanimiv., J3 politično mnogo bolj zanimivo ugotoviti, katere sile delujejo v tem gibanju naprej. Ce s: želimo ustvariti celovito sliko in ne samo sliko postranskih pojavov, potem lahko precej določno pripomnimo, da v Poljski in v Madžarski kažejo najširšo pobudo v tem gibanju naprej široki družbeni sloji na čelu s partijskimi množicami in delavskim razredom. Ta pobuda, kar je ne samo zanimivo, ampak tudi politično važno, jo v obeh državah dobila določene obliko  iskanja  novih  nacionalnih poti
v g'banju k ustvaritvi socialistične družbe.
V drugih državah vzhodne Evrope iz teh ali onih razlogov tako izražene pobude množic ni. V teh državah, posebno v Albaniji in v Bolgariji, prihaja pobuda za destalinizacijo, za odstranjevanje poveličevanja osebnosti, od spodaj. Tam neprestno iščejo neko visoko izhodišče, na katerem bi zadržali razpravljanje o teh vprašanjih.
Vendar se je že izkazalo, da določanje ostrih mej razpravljanju, oziroma šablonsko predpisovanje, kaj je politično oportuno, kaj pa jo neprimerno, no vodi k aktivizaciji množic za demokratizacijo političnega življenja, ampak nasprotno, v paslvizacijo ln celo v indiferentnost.
Te' razlike v političnem gibanju v posameznih državah izvirajo pravzaprav iz dvojnega tolmačenja borbe proti poveličevanju osebnosti. Tam, kjer to borbo tolmačijo kot potrebo, da so z važnih položajev odstrani ta ali ona politična vodilna osebnost, za-padajo v Idealizem in je razumljivo, da rezultatov ni. Nasprotno pa je opaziti pravilna gibanja v državah, v katerih iščejo nekemu negativnemu družbenemu pojavu globlje družbene vzroke in ne ostajajo samo pri boroi proti kultu osebnosti.
(JUGOPRES)
to po 30 dinarjev za komad, medtem ko jih prodaja trgovska mreža po 25 dinarjev...
ŽIVILSKI TRG V TRZlCU
Tržnica je bila v petek dobro za ložena zlasti s sadjem. Največ je bi lo naprodaj jabolk in hrušk. Cene jabolk so se gibale od 25 in 30 dinarjev za kg, cene hrušk pa med 30 in 40 dinarjev. Cešplje so bile po 50 dinarjev, paradižniki pa po 45 dinarjev. Kg zelja so branjevke prodajale po 25 dinarjev, kg kumar po 30 dinarjev in kg krompirja po 15 dinarjev. Endivije v glavicah je bilo le malo na izbiro. Glavica je stala 20 dinarjev.
ŽIVILSKI TRG V KAMNIKU
Tudi v soboto je bil živilski trg zelo živahen. Največ je bilo na trgu sadja, ki ga prodajalci nosijo kar v koših s palovške in tunjiške strani. Naprodaj so bila samo jabolka in hruške po 25 do 30 din za kg. Cešpelj ni bilo, pač pa dosti orehov po 60 din liter. Gospodinje so jih hitro pokupile.
In živila?
Jajca so bila po 22 .do 25 dinarjev za komad, zelje po 20 din za kg, česen glavica po 5 do 10 din, čebule . in krompirja pa sploh ni bilo naprodaj. Dobro je bil trg založen z endi-vijo, ki so jo prodajali 40 do 50 din za kg.
Ta teden je bil v Kamniku tudi semenj, na katerem je bilo naprodaj posebno mnogo mladih pujskov, zato je bila tudi cena nižja kot pred mesecem dni. Kljub temu pa jih je ostalo precej neprodanih.
JESENIŠKI ŽIVILSKI TRG
Četudi so Jesenice eno največjih industrijskih krajev, ki je brez naravnega kmetijskega zaledja, še nimajo ustreznega trga. V soboto je bil trgj upoštevajoč zadružne stojnice, še primerno založen in je nudil povrtnino in ostalo po sledečih cenah: paprika 50 do 70 din, endivija 50 din, krompir 14 din, paradižnik 42 din, zelje 34 din, pesa - rdeča 32 din, čebula 92 din. korenje 45 din, gobe - lisičke 40 din, jabolka 42 din, grozdje 80 do 100 dinarjev, jajca komad 20 din, kurja pi-ča 45 din itd. Jeseniški trg zalagajo v glavnem branjevke iz Primorske in okolice Ljubljane, zato so tudi cene temu primerne.
lo ga je od Topole potisnilo proti Loki, kjer je bil obkoljen in uničen. Ob 10. uri je bilo vaje konec. Po vaji so se vsi udeleženci — okrog 400 po številu — postrojili na trgu, kjer jih-je nagovoril komandant napadalcev tov. Stane Peček in izrekel priznanje za vestno izpolnjeno nalogo.
Istočasno je bila tudi v Kamniku velika vaja protiletalske zaščite s sodelovanjem vseh edinic in 4 tovarni-' ških kolektivov. Z.
Xratko, vendar zanimivo
V kamniških trafikah ni priložnostnih znamk
Kdaj bodo tudi trafiko v Kamniku prodajale priložnostne znamke? Niti v tednu Rdečega križa niti zdaj za Teden otroka nisi mogel dobiti v kamniških trafikah znamk, ki jih jo treba dodatno nalepiti na poštne pošiljke. Za tako znamke moraš posebej hoditi na pošto. Ali so ne bi dalo tudi tO urediti v zadovoljstvo občinstva?
»SVOBODA«SENCUR JE DOBILA KINO PROJEKTOR
Včeraj je bila v dvorani Svobode ▼ >enčurju otvoritvena kinopredstava zkotračnega filma. Otvoritveni pred-tavi jo prisostvovalo veliko število lomačinov, zlasti mladine, kar kažo posebno zanimanje in zadovoljstvo, da jo ta kraj dobil lastno kino aparaturo.
RADOVNA BO DOBILA OSNOVNO SOLO
Prebivalstvo Spodnje in Zgornje Ra-dovne. kjer je 25 šoloobveznih otrok, ki hodijo vsak dan v 8 do 11 km oddaljeno Dovje, so zaprosili za otvoritev šole v Radovni. Posebna komisija je izbrala prostore »Pri Lipovcu« 1 Zgornji Radovni in po manjši adaptaciji se bo pouk nemudoma pričel.
ZLAT* POROKA V KRANJU
V soboto dopoldan je bila v prostorih občinskega ljudskega odbora Kranj zlata poroka Jožeta in An« Hudobivnik, doma iz Kokrice.
Jože in Ana sta bila rojena istega leta 1882. Jože je bil rojen v Dvor-jah, Ana pa na Klancu.
Oba zakonca sta še čila in zdrava ter vsakodnevno opravljata vsa gospodinjska in gospodarska dela. K njihovemu jubileju jima iskreno čestitamo in želimo še mnogo let srečnega, skupnega življenja.
GORELO  JE...
V petek ob 2?.. uri je v Begunjah pogorela stanovanjska hiša direktorja tovarno »Elan« Rudija Finžgarja. Ogenj je izbruhnil v dimniku. Škodo cenijo na 50 do 100.000 dinarjev.
Včeraj ob 4. uri zjutraj pa je izbruhnil požar v strojnici Medzadruž-nega lesnega kombinata v Ccšnjicl. Ostrešje je pogorelo.
Škodo, ki jo je povzročil požar in to zaradi malomarnosti, cenijo na približno pol milijona dinarjev.
PROMETNA NESREČA
V petek ob 17. uri se je pripetila prometna nesreča v Sp. Gorjah S tovornim avtomobilom S-2626 in motoristom S-7914.
Motorist je utrpel težje telesne poškodbe. Nesrečo je sam zakrivil, ker zaradi prevelike brzine ni obvladal vozila.
II. gorenjski letalski zlet zaključen
Aeroklub Kranj dosegel največ točk
Zleta so se udeležili vsi aeroklubi Gorenjske - Pouk na šoli zaključen
Lesce, 14. ektobra.
Včeraj je bil na letališču t Lescah dejansko zaključen II. Gorenjski letalski zlet, na katerem so sodelovali vsi aeroklubi z Gorenjske. Razglasitvi rezultatov so prisostvovali tudi zastopniki Letalske zveze Slovenije, med katerimi je bil tudi generalni sekretar LZS Cedo Mokole; zastopniki radovljiške občine in drugi gostje. Podpredsednik ALC Pavle Tolar, Je poročal o izvršitvi plana, predsednik tekmovalne komisije Marjan Kokot pa je prebral poročilo o doseženih uspehih.
ba Tržič Antona Puhlja in Vlada Smagina z Jesenic, ki nista poklicna pilota in sta dosegla lep uspeh — 4. in 5. mesto. Prvi je bil Albin Novak, ki je dosegel od 700 možnih točk 655, drugi Kiril Zlatkovski 489 in 3. Marijan Kokot 484 točk; vsi iz »Aerokluba* Radovljica.
NOGOMET
Tokrat — presenečenja
Tokrat je bila bera gorenjskih nogometnih klubov, ki igrajo ▼ ljubljansko - primorski ligi vsekakor zadovoljiva. Vsi trije predstavniki: »Triglav«, »Mladost« in Tržič so osvojili obe točki. Zlasti zmaga »Mladosti«, sodi med največja presenečenja današnjega kola ljubljansko - primorske lige.
V  končnem   razporedu  Aeroklubov  primorske lige.
»TRIGLAV« : ILIRIJA 3:2 (2:2)
Ljubljana, 14. oktobra.
Z današnjo tekmo je »Triglav« odpravil zadnjo večjo oviro v jesenskem delu tekmovanja ljubljansko -
V letaski šoli je bil letos opazen strožji kriterij pri sprejemu učencev, ln večja disciplina, zato so tudi uspe
ni. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: 1. Anton Perčič (AK Kranj) 689 točk, 2. Albin Novak (AK Radov-
hi lepi. V jadralstvu je bilo izšolanih  ljica) 687 točk, 3. Štefka Orožim (AK
27 B Ln 15 C jadralcev, 19 jadralcev v aerozapregi, 2 pa sta osvojila srebrno C značko. V padalstvu pa je en tekmovalec dosegel celo zlato C značko, dva srebrno C, 5 jih je dobHo C,
Radovljica) 685 točk. Plasman aeroklubov: Radovljica 1937, Kranj 174G, Bled 1608, Jesenice 125 točk.
Pri motornem letenju si je osvojil največ    točk    Aeroklub Radovljica.
12 B in 12 A značko. Plan so presegli Vendar je treba poudariti, da so tu
za 18%. Najlepši so uspehi v jadrili Čarstvu, kjer je bil plan letenja z vitlo presežen za 26%, z aerozaprego pa 33%. V motornem letenju je bil plan dosežen 122%, v padalstvu pa le §2»/,. Vzrok temu je predvsem, ker je letalo PO-2 dalj časa zapraševalo gozdove na jugu. Skupno je bilo planiranih 3262, narejenih pa 3946 poletov (motorno letenje 392, padalstvo 274 skokov in jadralstvo 3280 poletov).
Vendar pa so bili v padalstvu prav tako doseženi lepi uspehi. Tekmovalo je 11 padalcev. Pri skoku na dflj je Matko Hudovernik skočil le 3 metre od cilja. Prvo mesto je osvojila Ivanka Jelene (AK Kranj) 247 točk, drugo Silvo Orožim (AK Radovljica) 230 točk, tretje Slavko Kajdiž (AK Jesenice) 216 točk. Vrstni red aero-kljubov pa je sledeč: AK Kranj 1188 točk, AK Jesenice C26 točk, AK Radovljica 608 točk in AK Bled 226 točk.
Pri modelarjih je bilo opaziti, da sc tekmovali pretežno mladi in neizkušeni ljudje. Sodelovali so modelarji iz vseh aeroklubov Gorenjske. Prvo mesto pri poedincih je osvojil Silvo Se-ražin (AK Kranj) 1562 točk, drugi Rudi Gee (AK Kranj) 1474 točk, 2. Milan Horvat (AK Kranj) 761 točk. Vrstni red aeroklubov: Kranj 949, Bled 89«, Radovljica 251 in Tržič 241 točk. Jedriličarji   so   tekmovali   v dveh
tekmovali predvsem poklicni piloti. Zato je treba omeniti člana Aerokiu-
je zasedel prvo mesto Aeroklub Kranj s 3883 točkami, drugo Aeroklub Radovljica 3280, tretje AK Bled 2226 točk, sledita še Aerokluba Jesenice in Tržič.
Prvoplasirani aeroklub je dobil zlato plaketo, prav tako tudi prvi trije tekmovalci v posameznih disciplinah zlato, srebrno in bronasto plaketo --in prvi v posamezni panogi naziv prvaka za Gorenjsko na II. letalskem zletu v letu 1956.
Lj.
V prvem polčasu je bila igra zelo živahna, kar dokazuje že število doseženih golov. Vodstvo so dosegli Kranjčani, in sicer po desnem krilcu Česnu. Ilirija je po tem golu zaigrala nekoliko učinkovitejše in je dvakrat zatresla mrežo Kranjčanov. Prvič je bil uspešen Potokar, drugič pa leva zveza. Za Kranjčane pa je izenačil Brezar I. iz 11-metrovke. V prvem delu igre se je poškodoval tudi levi krilec »Triglava« Rozman, ki je v drugem polčasu je štatirai. Ta izguba se je močno poznala pri vsem moštvu. Čeprav je imel »Triglav« izrazito premoč na igrišču, so se vsi njegovi napadi končali pred kazenskim prostorom domačinov. V 18. minuti drugega polčasa je bila sicer izvi'stna priložnost za dosego gola, toda iz gne-
Gorica« »Triglavu«. Krim, ki si je bil svest zmage, je razočaral, tako da je uspeh Mladosti popolnoma realen. Obe moštvi sta pričeli igro s precejšnjo nervozo in neresnostjo. Prvi polčas je minil brez hitrih napadov in učinkovitih strelov na gol. Mladost je igrala borbeno in požrtvovalno in s tem Krimu popolnoma onemogočila kako resnejšo akcijo. Tehnično so biii Ljubljančani sicer boljši, toda to je bilo premalo. Rezultat 0:0 popolnoma ustreza poteku igre. V drugem delu pa so bili domači uspešnejši. Napravili so nekaj lepih prodorov, ki pa jim niso prinesli zaželeni gol. V 15. minuti pa so končno le uspeli. Koš-nik je streljal prosti strel iz 15 metrov. Iz gneče pred golom pa je Dor-nik dosegel zmagoviti gol. Do konca tekme si je Krim prizadeval, da bi rezultat vsaj izenačil, toda ni mu uspelo.
TRZlC : IZOLA 2:0 (0:0) Tržič, 14. oktobra.
V zelo živahni tekmi so danes trži-
LESCE športno etalo Vlatajur lad
etališčem ' Lescah
če, ki je nastala pred golom, ni nihče ški nogometaši slavili zopet lepo zma-
znal  potisniti  žoge  v  mrežo.   Nekaj go  nad  ekipo  Izole.  Nasprotniki so
minut kasneje je v kazenskem pro- igrali zelo ostro in na trenutke tudi
štoru  »Ilirije«  njihov branilec   igral zelo grobo, tako da je dmel sodnik
z roko, vendar sodnik očitne 11-me- Goli precej dela.
trovke ni dosodil. Vse je že kazalo, Prvi polčas se je odigral v menja-
da bodo Kranjčani pustili v Ljublja- jočih se napadih z obeh strani, ven-
ni dragoceno točko, toda nekaj minut dar nobeden ni znal izkoristiti nekaj
I. odprto atletsko prvenstvo
Kranja
Pred kratkim smo že poročali, da se
ckupini.li - začetniki  in nadaljeval- Pf*  športnem   društvu   »Triglav« v
—««, Kranju snuje nova — atletska sekcija.
Minuli četrtek so imeli marljivi usta-^Jf novitelji svoj drugI sestanek in skle-^T-^L niLi organizirati prvo povojno atlet-M sko prvenstvo Kranja v atletiki. Tekmovanje bo dostopno vsem, nad 17 let Radovljica, 14. oktobra. starim atletom iz Kranja. Tekmovalci Naslov moštvenega prvaka Gorenj- bodo razdeljeni v dve starostni sku-*ke v letu 1956 je premočno osvojilo p"ni — mladinci od 17 do 19 let in rnoštvo SD  Kranja  z  20,5  točke  in člani od 20 let starosti dalje. Seveda eno prekinjeno partijo. Drugo in tret- bodo lahko nastopili izven konkurence mesto delita Jesenice in Radovlji- ce tudi atleti iz okolice Kranja (Na-
•a. Slednja ima v teku poročanja še eno neprekinjeno partijo.
klo, Duplje, Sk. Loka, Tržič itd.), katero prireditelji tudi vabijo. Pričakovati je, da bodo sindikalno organi-
TEHNlCNI REZULTATI Prvo kolo: SD Kranj: SD Jesenice I* Cuderman : Strumbl 1:0, Ziherl : : Suhelj 1:0, Misjak : Krajnik remi; fcukovac : Tušar 1:0; Pogačnik : Pri-Rtov 1:0; Kavčič : Strumbl 1:0; prvo-Irnenovani igralci so šahisti SD Kra-
aja SD Tržič : SD Radovljica 1:7. Kokrica, 14. oktobra.
er,           tf^ik        S0kliČ : dr' Ber" Strelska  družina  »Franc  Mrak« il
«o remi; Do žan : Pike j remi; Papo/ Predoselj je danes proslavljala drugo
iffSl fm i?!   ,re,]aVT!.ekx : ErŽen obletnico, odkar je razvila družinski
t-n *:a     c- Sli* nK1OČevar  :  Kaie prapor.   Meddružinskemu strelskemu
, Božič : Simčič0:1. tekmovanju najboljših strelskih ekip
6t?frUrVu° V        5   :  KranJ  1:7 ~ * Gorenjske je bil pokrovitelj pred-
W*:ZlierKl/,emnl'1 K°2 \xBavdek0:1> sednik    Občinskega    odbora SZDL
Joldi«  : Roblek 0:1, Dolžan  : Hren Kranj Martin Kog|r<
•I, Berovšek : Misjak remi, Meglic : Rezultati    današnjega tekmovanja
S*V*Cxr   k; ,? i6™" : Pogačmk efcipno in posamezno so bili proti pri-
°°ž.ič : Kavčič 0:1. ______... j„u_,   __i___«.f. "
Strelstvo
STRELSKA DRUŽINA Z JESENIC ZE DRUGIČ NAJBOLJŠA
zacije, ki so se udeležile ekipnega atletskega tekmovanja na čast 20. obletnice tekstilno stavke, spet prijavile vse svoje nad 17 let stare tekmovalce in zainteresirale še ženske. Predvsem delavska mladina naj se v večjem številu vključuje v vrste aktivnih športnikov!
Moški bodo tekmovali v tekih na 10C, 200 in 1000 m, v skoku v daljino in višino ter v metu krogle in diska, žensko pa v teku na 60 m, v skoku v višino in daljino ter v metu krogle. Prijave bo sprejemal pismeno ali te-lefonično tovariš Ošina na Srednji tehniški tekstilni šoli do petka 19. t. m. do 14. ure.
Zaradi izrednega zanimanja mladine za atletiko, ki so kaže zlasti v zadnjem času, je pričakovati dokaj številno udeležbe. Prvenstvo bo prvi izpit za bodoči sodniški zbor in za tekmovalce. Lahko smo prepričani, da ga bodo vsi uspešno opravili. Obenem bo tekmovanje pokazalo trenutno kvalitetno vrednost kranjske atletike.
So
pred koncem je Stular I. dosegel zmagoviti gol.
m.
MLADOST : KRIM 1:0 (0:0)
Kranj, 14. oktobra.
Danes je pripravila »Mladost« pr-voplasiranemu »Krimu« podobno presenečenje kot prejšnjo nedeljo >Nova
Uspešen nastop Eonciljeve v državni reprezentanci
Pred kratkim je jugoslovanska državna reprezentanca imela v Splitu in Dubrovniku dvoboj z reprezentanco Romunije v veaterpolu in plavanju. Na to tekmovanje je bila poklicana tudi plavalka kranjskega »Triglava« Barb-ka Koncilja. To je po šestih letih prvič, da jc slovenski tekmovalec dobil mesto v državni reprezentanci. Konci-Ijeva je nastopila dvakrat in to na 100 m metuljček in tudi obakrat zmagala. Pomemben je ta njen uspeh še toliko bolj, ker je premagala tekmovalko Krajtmajerjevo, ki ima naslov letošnje državne prvakinje. Madžarski trenerji, ki trenirajo romunske plavalce, so se zelo pohvalno izrazili o stilu Konciljeve ter s tem tudi dali priznanje našemu domačemu trenerju Dušanu Brozoviču. S svojim uspešnim nastopom si je Konciljeva zagotovila stalno mesto v državni reprezentanci. Upajmo pa, da v prihodnji sezoni ne bo edini predstavnik »Triglava« v najboljšem jugoslovanskem moštvu.
M.
ugodnih priložnosti za dosego gola.
V drugem polčasu pa so Tržičani ob bučnem bodrenju gledalcev izvedli nekaj hitrih in ostrih napadov, iz katerih je tudi padel prvi gol. Dosegel ga je eden najboljših mož na igrišču srednji napadalec Peternelj. Gostje so po tem golu zaigrali še bolj grobo, tako da je bil sodnik prisiljen nekajkrat energično posredovati. Tržičani kljub vodstvu niso zmanjšali tempa igre in so si 15 minut pred koncem z golom, ki ga je dosegel Zaletel, zagotovili zmago.
Po tej tekmi se je Tržič prebil na tretje mesto v ljubljansko - primorski ligi.
JESENICE : »KAC« CELOVEC 2:0 (0:0)
Zadnji športni dogodki
AVSTRIJA : MADŽARSKA 0:2 I. ZVEZNA LIGA
CRVENA ZVEZDA  : PARTIZAN 2:0 SARAJEVO : VARDAR 0:1 RADNIČKI  : DINAMO 4:2 (1:0) LOKOMOTIVA  : BUDUĆNOST 3:2 SPARTAK : VELEZ 2:1 ZAGREB : HAJDUK 0:1 (0:0) VOJVODINA : BSK 4:1
I. CONSKA LIGA
ODRED : ŠIBENIK 3:1 LJUBLJANA  : JADRAN 1:1 TRESNJEVKA  : TEKSTILAC 3:0 GRAFIČAR  : SPLIT 0:4 TURBINA : ULJANIK 1:0 REKA - METALAC 0:0 LJUBLJANSKO PRIMORSKA LIGA SLOVAN : NOVA GORICA 1:1 BRANIK  : GRAFIČAR 1:5
Radovljica : Jesenice 4:4 — Lešnik 'Strumbl 1:0, dr. Berce : ing. Sesek :1, Pikelj   :  Korošec 0:1, Ceferin
ta, Eržen : ffajnik 0:1, Kaše Clt 2 Slivnik 1:0. ^ Tretje kolo: Kranj £ (1) — Cuderman  :  Lešnik remi !herl   : dr. Berce prekinjeno, Bav-Jek : Pikelj 1:0, Roblek : Ceferin 1:0 ' rem  : Eržen 1:0, Misjak
0:1,
Suhelj  1:0, Mali
Radovljica «,5:
|*o vto
Si
Jej
1:1.
ienlca
Tržič 7:1 — Strumbl : 1:0, ing. Sesek : Kos remi, Ko-s°S*c : Soklič 1:0, Jan : Dolžan 1:0, ^helj : Brezavšek remi, Krajnik : ^Klič 1:0, Pristov : Hočevar 1:0, Sliv-^* : Božič 1:0.
čakovanju dobri, saj smo šele na za četku strelske sezone z zračno puško. Rezultati kažejo na zelo razveseljivo dejstvo, da ses trelke na Gorenjskem uvrščajo med kvalitetne strelke v re Pristov 1:0, Sim- publiki.
Vrstni red današnjega tekmovanj}' je naslednji: 1. SD Jesenice 390 kro gov od 450 možnih, 2. SD Predosljr 357 krogov, S. SD Primskovo 346 kro gov. Nato slede: SD »Tiskanina 332 8D »Sava« Kranj 330 itd. Posameznice: I. mesto je zasluženo osvojila lic lena Smolnikar s 133 krogi, 2. Albina Lokanja z Jesenic 130 in 3. Saša Po lajner s Primskovega 129 krogov od 150 možnih.  Prvo plasirani  ekipi je pokrovitelj  ob  zaključku svečanost, podelil pokal SZDL občine Kranj.
Mali 1:0,
Kaše 1:0, Pogačnik : Sim-
OBJAVA
*»ri
r*di dne 21.' oktobra t. 1. ob 8.30 n» igrišču TVD »Partizan«
L ignscu xvl» »ranizan« v Sk.
j       tekmovanje  v  atlet, mnogoboja vse smučarje - tekmovalce. k v^bimo cini
smučarske organizacije Številnejši   udeležbi. Prijave
°*lJlte najkasneje do 18. oktobra 1956
1»
fc^ Naslov: Smučarski
klub »Ločan«
ofia Loka.
Gorenjska smučarska podzveza
Jesenice, 14. oktobra.
Danes je bilo na Jesenicah tradicionalno strelsko tekmovanje med strelskima družinama Stefe Anton - Kost-ja iz Tržiča in Matija Verdnik z Jesenic za prehodni pokal 10-letnice osvobodiitve. Tekmovale so 10-članske ekipe iz vseh treh položajev po 3 strele (150 možnih krogov). Proti pričakovanju so zmagali Jeseničani. Prvo mesto je zasedel Karel Sekonja z Jesenic 108 krogov pred Seknetom in Pertcc-vo, ki sta dosegla po 103 kroge. Končni rezultat je naslednji: Jesenice 868 krogov, Tržič 804 kroge.
ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI
Koliko Kranjčani berejo
VLjudski knjižnici v Kranja smo zbrali nekaj podatkov o tem, koliko Kranjčani obiskujejo javne knjižnice, kakšen je sestav obiskovalcev ln kateri pisatelji, sc najbolj brani. Ljudskrs knjižnica na Titovem trgu Ima 16.567 knjig. Od 1. januarja do M. septembri*, letos jo izposodila 42 ti-•■oč 450 knjig 25.45* obiskovalcem. Med fbiskovalci po spolu daleč prevladujejo ženske, po slojih pa so na prvem •nestu delavci, nato sledi mladina, njej pa uslužbenci in drugi. Izposodili so lajveč del Franceta Bevka (741), na Irugern mestu je Tono Seliškar (471), •ir. tretjem Anton Ingolič (352), na četrtem P. S. Finžgar (322), sledijo F. Milčinski (318), J. Jurčič (271), Miško Kranjec (269), Ivan Tavčar (224) in drugi. Izmed tujih avtorjev je na prvem mestu Julcs Verne s 524 izposojenimi knjigami. Sledijo mu Sicnkic-wiec:j (174), J. London (447), H. de Balzac (405) in drugi. V knjižnici pravijo, da so obiskovalci najbolj zanimajo za moderno literaturo, domačo ln tujo. Od novejših knjig imajo po S do 10 izvodov, vendar so skoraj vedno vsi izvodi izposojeni. Veliko povpraševanje je po srbohrvaških delih, precejšnje po nemških in angleških, medtem ko zr, ruska in češka dela le redkokdaj kdo povpraša.
V sklopu Ljudsko knjižnico Kranj str. tudi knjižnici v Stražišču in na
Primskovem. V Stražišču imajo 1851 2354 knjig, 53 pa se jih je na novo knjig. V prvih 9 mesecih letošnjega vpisalo. Na Primskovem imajo sicer leta si jc 1576 obiskovalcev izposodilo  več   knjig (1876),
IZREDNO MOČNA TOČA JE ANGLEŠKO MESTO TUNBRIDGE V7E.LLS V NEKAJ MINUTAH SPREMENILA V ZIMSKO POKRAJINO. TOČA JE LEŽALA NA CESTAH DO 90 CENTIMETROV VISOKO. VES PROMET J3 BIL USTAVLJEN, VOZILA, KI JIH JE NEURJE ZATEKLO NA CESTAH. PA  SO  MORALI   IZKOPAVATI IZ NENAVADNEGA »SNEGA«.
S SODIŠČA
Umeddikav a&msimtec
Izmikanja niso uspela ►
A. P. iz Dolnje Dobrave pri Gorenji vasi ter F. D. iz Srednje vasi pri Gorenji vasi sta se pred kratkim zagovarjala pred sodiščem v Škof j i Loki zaradi kaznivega dejanja zoper družbeno premoženje. V drugi polovici leta 1955 je na dvorišču KZ Gorenja vas zmanjkalo okoli 120 m razne električne žice. Po enem letu so zvedeli za to zadevo ter se je v kazenskem postopku ugotovilo, da je to žico v vrednosti okoli 8700 dinarjev odnesel A. P., 70 m te ukradene žice pa je A. P. prodal F. D., ki je žico kupil, čeprav bi moral sumiti, da je žica ukradena.
Na sodišču sta se oba obtoženca na vse načine izgovarjala, zanikala in skušala odvrniti krivdo, vendar je sodišče na podlagi dokazov prišlo do zaključka, da je A. P. zakrivil kaznivo dejanje tatvine, F. D. pa kaznivo dejanje prikrivanja. Obsodba se je glasila: A. P. 4 mesece zapora, F. D. pa 2 meseca zapora, zadnjemu je odložilo kazen pogojno za dobo enega leta.
HOTEL JE NASPROTOVATI DRŽAVNIM ORGANOM
F. Z. iz Žiro v se je dne 20. avgusta letos v popoldanskih urah zoperstavil zastopniku Občinskega ljudskega odbora Ziri in njegovim pomagačem, ki so po nalogu Občinskega ljudskega odbora postavljali mejnike med zemljišči splošnega ljudskega premoženja
&&\ ima fe* sftoeofo
in privatniki. Ko so prišli do njegovega sveta, jim je rekel, da nimajo tukaj kaj iskati in ne dovoli, da se postavijo mejniki. Zagrozil je celo, da jih bo napadel. Zastopnika ljudskega odbora je colo udaril z roko. Odgovorni organi so z delom dejansko prenehali, dokler se F. Z. ni odstranil. Zaradi kaznivega dejanja poizkusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ga je sodišče obsodilo na 1 mesec zapora pogojno za dobo enega leta. Pri tem je upoštevalo, da je dejanje obtoženi delno priznal ter da je oče treh otrok.
NI DRŽAL BESEDE
F. Z. iz Valburge je v avgustu lani sprejel od F. C. razne deske v vrednosti okolr 5000 dinarjev z dogovorom, da bo napravil vbodna vrata. F. Z. pa se dogovora ni držal, ampak je deske uporabil v druge namene. Na glavni javni obravnavi je rekel, da je v zadnjem času napravil vrata in da jih bo F. C. takoj izročil. Oškodovanec pa je izpovedal, da mu je res ponujal neka vrata, ki pa niso ustrezala in so bila narejena iz slabših desk. Sodišče meni, da je obtoženi zagrešil kaznivo dejanje zatajitve in ga obsodilo na 14 dni zapora.
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6.00, 7.00, 13.00 in 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« poslušajte vsak dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12.30. uri.
ponedeljek, 15. oktobra
11.00 11.05
11.35
12.40 13.15 14.05
15.40
18.00 18.10
18.30
20.00
Vesele melodije.
Radijska šola za srednjo stopnjo — Milica B-artenjev: Med mostiščarji.
Ruske in slovenske narodne pesmi poje Slovenski oktet. Pohorski fantje poj o in igrajo. Pisan spored zabavnih melodij. Radijska šola za višjo stopnjo — Herbert Ruland:  Sredi  noči in ledu.
Utrinki  iz  literature  — Štefan
Sabo: Tri satire.
Družinski pogovori.
Kvintet Slavka Avsenika Vam
igra.
Radijska univerza — prof. Leopold Petauer: Kruh v zgodovini III.
Mladinska oddaja.
TOREK, 16. OKTOBRA
8.00 Operetne melodije.
8.50 Igrata trio Avsenik in Vaški
kvintet. 11.15 Za dom in žene. 12.00 Narodne pesmi pojo in igrajo solisti in ansambli. 13.30 Od arije do arije.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
17.10 Zabavna in plesna glasba.
18.00 Športni tednik.
20.00 Domače aktualnosti.
20.10 Pesmi jugoslovanskih narodov poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta.
sreda, 17. oktobra
12.40 Ciganske melodije izvaja Vereš Laj oš s svojim ansamblom.
13.30 s pesmijo in plesom po Jugoslaviji.
15.40 Utrinki iz literature — Corrado Alvaro: Gospa z otoka.
16.00 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
18.00 Kulturni pregled.
18.30 Zunanje-politični feljton.
18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov.
Četrtek, is. oktobra
11.00 Najmlajši pevci pred mikrofonom.
11.15 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Mrtvi vrabček).
13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe.
14.20 Pionirski kotiček.
15.40 Utrinki iz literature — Dva hrvaška humorista.
18.30 Ljudje na tračnicah (reportaža).
20.00 Tedenski notranje-politični pregled.
20.10 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov.
»Slaščičarna-Kavarna« Kranj sprejme mladega močnega fanta za pomožna dela, čiščenje in razvažanje peciva.
Prodam mladega volčjaka. Naslov v upravi lista.
Prodam cnostanovanjsko hišo, takoj vseljivo. Orehek 53, Kranj.
Prodam domačo negotinsko vino. — Cena ugodna, večjo količino dajemo s popustom po dogovoru. Proizvajalec Savski breg 19 — Kranj.
Preklicujem blok št. 31130, izdan v Komisijski trgovini Kranj dne 20. 7. 1953.
Motorno kolo »Triumph« — Sahara
250 cem, teleskopi, dobro ohranjeno poceni prodam. Radovljica, Gorenjska cesta 23.
Prodam rabljen šivalni stroj, okrogli čolniček. Naslov v upravi lista.
Prodam hišo s 30 arov vrta, potrebno malega popravila, cena 500.000 dinarjev. Poizvo se Zalog 42, p. Komenda.
Godbena sekcija Svobodo Kranj prično z 'rednim poukom za začetnike. Prijavo vsak torek in petek v godbe-ni sobi Sindikalnega doma od 18 do 20. ure.
Sprejmemo v službo dobrega šoferja za 3 t tovorni avto. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Ponudbe poslati na naslov »Klasje« Kranj.
Prešernovo gledališče v Kranju prodaja gledališke stole 356 po številu. — Interesenti naj so zglase na upravi gledališča dno 22. oktobra dopoldne ob 9. uri, ko se vrši licitacija.
Sprejmemo pisarniško moč z znanjem strojepisja in večletno prakso. — Nastop službe takoj. Ponudbe poslati Lekarna Kranj.
Iščem sobo v Kranju za nekaj mesecev. Plačam dobro. Za zahvalo instruiram vse predmete za nižjo gimnazijo. Naslov v upravi lista.
Gostinska zbornica za okraj Kranj razpisuje mesto referenta za statistiko, ki bi hkrati opravljal knjigovodstvo zbornice. Pogoj: srednješolska izobrazba ali odgovarjajoča praksa. — Prednost imajo absolventi gostinskih šol z znanjem knjigovodstva. Plača po dogovoru, nastop takoj.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek, 16. oktobra ob 2C. uri: — Red A ln izven, Anton Tomaž Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. — Opozarjamo občinstvo, da so za ta red vstopnice še na razpolago.
Četrtek, 18. oktobra ob 16. uri — red C. Ivan Cankar: »Hlapci«.
ROJSTVA IN POROKE V TRZlCU OD 1. DO 14. OKT. 1956
Rojstva: Borko Valjavec, roj. 3. 10. 1956, Loka 2.
Poročili so se: Mihael Svab, tovarniški delavec in Pavla Dovžan, tovarniška delavka, oba iz Tržiča; Jožef - Danijel Cotič, državni uslužbenec in Frančiška Carman, tovarniška delavka, oba iz Podljubelja; Janez Megiič, knjigovodja in Ivana Kavar, gospodinjska pomočnica, oba iz Cadovelj pri Tržiču; Rudolf Stelzer, lesni manipulant iz Jelendola in Božidara Savs, tkalka iz Cadovelj pri Tržiču; Franc Savs, skladiščni delavec in Marija Kuhar, tkalka, oba iz Cadovelj; Edvard Perka, železostrugar in Gabrijela Lup-ša, tovarniška delavka, oba iz Tržiča.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega moža JANA HAUPTMANA
iz Stražišča so najtoplejo zahvaljujem dr. Bajžlju za pomoč v dolgi in težki bolezni in vsem, ki so mu stali ob strani. Iskrena hvala za ganljive besede njegovemu sorojaku tov. Varžahu •in duhovniku, vsem darovalcem cvetja, pevcem in vsem sorodnikom im znancem, ki so ga spremili na njegov poslednji dom.
Žalujoča žena Marija Hauptmaa
■ 17. in 18. oktobra premiera češkega filma »Divja Barbara«, predstave olo 18. in 20. uri.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
16. oktobra amer. barv. film »Gog«, predstave ob 18. in 20. uri, dane« zadnjič.
18. oktobra ameriški barvni film »Žena iz Neapeljskih ulic«, predstave ob 18. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA
16. in 17. oktobra amer. film »Žrtvovani«. Predstave v torek ob 24. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta JANEZA STERNA se najlepše zahvaljujemo g. duhovnikom, pevskemu zboru, vsem darovalcem vencev in vsem, kateri so ga spremili na njegovi zadnji poti ali mu kakorkoli stali ob strani.
Žalujoča žena in otroci
► 6&iwe
► UikO
KINO »STORŽIC« KRANJ
16., 16. in 17. oktobra ameriški film »Upor na ladji Bauntv«. Ob 17.30 in 20. uri, brez tednika, v glavni vlogi: Clark Gable, Ch. Laughton.
18. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija« ob 16., 18. 'n 20. uri, v glavni vlogi: Gina Lollobrigi-da, Vittorio de Sica.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
16. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija« ob 19.30 uri. V glavni vlogi: Gina Lollobrigida, Vittorio de Sica.
KINO »SVOBODA« STRAŽlSCE
17. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija« ob 19.30 uri.
KINO »RADIO« JESENICE
15. in 16. oktobra amer. barv. film »Zena iz Neapeljskih ulic«. Predstave ob 18. in 20. uri. 16. oktobra — zadnjič.
OBJAVA
Občinski ljudski odbor Skofja Loka objavlja, da bo ▼ dneh od 17. do 27. oktobra Blaževa ulica v Skofji Loki, ki spaja Mestni trg cesto ii. reda preti Železnikom in kolodvoru, zaradi gradbenih del za ves vozni premet zaprta.
Ves vozni promet iz Selške in Poljanske doline se za ta čas preusmeri preko Spodnjega trga.
»TISKANINA« tovarna tiskanega blaga f/ Kranju
sprejme   zaradi   zaposlitve v skladišču gotovega blaga dva do tri moške
z ustrezno strokovno izobrazbo. V poštev pridejo le osebe s prakso kot trgovski pomočniki a*li skladiščni uslužbenci in to t tekstilni stroki. — Nastop službo takoj ali po dogovoru. — Ponudbe dostavito na upravo podjetja do 31. 10. 1956.
Komisija za razpis mesta poslovodje obrtne delavnice »Ključavničarstvo« Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53)
mesto poslovodje
samostojne obrtne delavnice »Ključavničarstvo« Kranj
Ponudniki za razpisano mesto poslovodje morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
1. Srednja tehnična šola — strojni oddelek z večletno prakso.
2. Visokokvalificirani delavec kovinske stroke z večletno prakso, najmanj 5-letno.
3. Delovodska šola kovinske stroke z večletno prakso.
Ponudniki za razpisano mesto naj vlože pravilno kolkova-ne prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi pri Občinskem ljudskem odboru Kranj do vključno 30. oktobra 1956.
35
»Caracho, Litvanec — hombre, obrni svojo ropotuljo in vžgi po njih! Počedi s svinjami!« so kričali na Litvanca. Velikan ni ničesar slišal, saj jih tudi razumel ni. In kot se je zdelo, ni videl ničesar. Zagrizeno je strmel proti Upravi in poslal zdaj pa zdaj salvo proti zidovju iz ilovice, za katerim je ležala platina. f
Divja radost je vzplamtela med našimi in nekateri so s prezirljivim smehom zaplesali v dežju svinčenk. Zamolklo pokanje in nato sledeče kričanje vojakov nam je oznanjalo, da so naši prišli do dinamitnih nabojev in jih metali med vojake.
Zgodilo se je to ravno o pravem trenutku in če bi bil naš upor količkaj organiziran, bi bil nedvomno uspel. Zdaj pa je bilo prepozno.
Ostrostrelci so odstreljevali iz zasede metalce dinamitnih patron drugega za drugim in vhod k skladišču smodnika je bi! pod stalnim križnim ognjem strojnic. Vedno bolj je medlelo divje nečloveško kričanje platinskih sužnjev in število tistih, ki so se predajali in ki so jih s puškinimi kopiti ter brcanjem gonili v barake, je neprestano naraščalo. Nekaj strojnic, ki so jih uporniki zasegli v prvem navalu, je kmalu utihnilo, ker je zmanjkalo municije. — Potem pa smo stali z visoko dvignjenimi lopatami, krampi in železnimi drogovi modernemu orožju nasproti! Naenkrat se je oglasilo nad nami brnenje in ko sem se ozrl, sem zagledal, kako plove čisto nizko nad pragozdom proti nam letalo, ki me je prineslo v Choco. Zakaj se je spustilo tako nizko?
Kajti devetsto platinskih sužnjev iz Choca -r celo" mrzlični bolniki, ki so količkaj mogli, so pobegnili iz bolnišnice in se nam pridružili, potem ko so pomorili paznike — je sledilo le svojemu instinktu, ko jih je razvnelo početje Litvanca. Sledili so škrta je z zobmi brezmejnemu srdu in obupu prokletih in trpinčenih bitij, ki so se želela brez cilja in vsestransko iz-divjati. Ubijati, samo ubijati so hoteli in maščevati se za vse krivice, a so vendarle že spoznali, da so izgubili igro. Iz naše jame je naenkrat pridrvela z blatom pokrita postava, za njo druga. Bila sta Don Pepe in oni vojak, ki ga je Litvanec od-
trgal od strojnice in zabrisal v brozgo in ki je zdaj nameščal na pripravnem mestu osvojeno strojnico. In kako sta tekla! In kako satansko so se možje režali!
Tu, nekdo je zavihtel lopato in jO' vrgel za njima. Zapletla se je vojaku med hiteči nogi in ga prevrnila, nanj se je prekucnil Don Pepe, potem ju je zagrnila divjajoča gruča kljub strelom, ki so padali iz poslopja uprave z namenom, da ju rešijo. Ko se je gruča umaknila, je obležalo tam nekaj mrtvih, nekaj težko ranjenih je poskušalo zlesti stran kot hrošči, če si stopil nanje in jih napol zmečkal, eden od njih se je še posled-njiČ vzpel visoko kvišku, predno je poginil.
Litvančeva strojnica je začela drdrati. Toda vojaki so prihajali od vseh strani in od zadaj ter iskali kritja za kupi gramoza in prevrnjenimi stroji, in streljali. Prokleto, tam so odrezali desetorico naših, ki so obstali visoko dvignjenih rok. In videli smo, kako je razkačena soldateska drvela nadnje, jih brcala, tega pobila na tla s kopiti, onemu pognala bajonet v trebuh, predno je ostale nagnala v koče.
Roka ml je legla na ramo in Samov zardeli obraz je strmel vame. Pokazal je na natrpane žepe svojih višnjevih hlač. »Dinamit! Dovolj ga imam! Pojdi v našo barako, tale letalec mi ni nič kaj všeč! Le spomni se, ta vrag ima pri krmilu strojnico!«' je pihal in pograbila me je pošastna groza. Kakor hitro sem mogel, sem hitel za Samom. Za seboj sem slišal, kako nejevoljno godrnjajo možje in na obrazih se jim je jasno bral namen, da bi naju zadržali. »Combate, borba!« mi je zatulil v uho suh možiček, doma nekje v Kataloniji. »Tu ostani, strahopetcev ne potrebujemo! Ali naj ti pobrskam malo po tvojem črevesju, kaj: je sikal drugi. Naenkrat pa je planilo vse vsaksebi. Nizko nad našimi glavami je zaplulo letalo, razločno sem videl na njegovih krilih bel napis »Platina - Choco« in zlokobno je iz njega zalajala strojnica. Nad glavami so zasikali izstrelki in v naši neposredni bližini je brizgnil v zrak pesek. Vojaki so veselo vzklikali.
S Samom sva pritekla do naše barake. Ne da bi se ozrl, je hitel razkopavati tla pod najinima mrežnicama in ni jenjal prej, dokler ni zagrebel dvoje dinamitnih patron, dobro zavitih v neprcmočljivo platno. »Tako«, je le dejal po končanem delu in si s trdim izrazom na obrazu nažgal pipo. Potem sva gledala ven. Zmagovito je krožilo letalo v vijugah nad Chocom. dostikrat je zatoktokala strojnica. Nikogar več ni bilo videti. Steze med platinskimi jamami so bile prazne. Mrhovinarji in
gavrani so se v krvoločnih trumah spuščali na trupla, ki so ležala naokrog. Potem je izginilo tudi letalo. Zmagoslavno so se oglasilo trobente. Čete vojakov z naperjenimi puškami so pa-truljirale po campu. Podile so skrivače iz lukenj in jam ter jih gonilo v barake. Za prevrnjenim bagrom je stala visoko-rastla postava Litvančeva. Obračal je cev strojnice sem in tja, a oglasila se ni, kajti municijski pas je bil že zdavnaj prazen. Vojaki so se približali in videl sem, kako so odvedli velikana, ki je gledal predse kot nekdo, ki se je prebudil iz težkih sanj.
»No, prav radoveden sem le, kaj bo sledilo. Jaz bi jo najraje danes ponoči popihal, pa ne bo nič, je premirno, prav gotovo bi naju zajeli!« godrnja Sam.
Nad trupli poskakujejo in se spreletavajo požrešne ptice roparice. Nenaravna vročina se kuha nad Chocom. In Choco, to gnezdo peklenskega ropota, je tiho, molči kot grob. Tako tiho je, da slišim, kako Sam hrope, slišim celo šum kril ptic nad trupli. Nenadoma pa je prihrumel iznad pragozda vroč sunek vetra, nabit z elektriko in sledil je grom kot bi se preklala zemlja. In zdaj je šumelo in pljuskalo ter lilo izpod neba v potokih. Hipoma se je dodobra zmračilo. Le rumeni, višnjevka-sti in oranžni bliski so od časa do časa bleščeče sekali temo. Z gromom in treskom, bobneče in zamolklo rohneče se je razlilo tropično neurje nad Chocom, drugim peklom Kolumbije. Prvi je Muzo. In zdaj bi brez pomisleka imel prvega za paradiž, po katerem hrepenim. Zunaj so se užigali bliski. Upor platinskih sužnjev, zadušen v krvi in svincu, je oprala ploha.
RAZMIŠLJANJE O VOJAKU
V rudnik Choco ne pridejo vsi delavci z letalom. Tiste, ki so jih po zadušenem uporu sužnjev iz Choca najeli agenti z mrzlično naglico, so natrpali kot živino v podkrovje napol razbitih parnikov in tako privlekli v Choco. Med potjo so dobili hrano enkrat dnevno in še to pičlo. Kajti agent prejme i* vsakega moža določen znesek navadno takrat, ko odda delavca ali ko pride po njegovem naročilu delavec do žične ograje. Zasluži tedaj tem več, čim manj je med potjo zanj potrošil. Le v izjemnih primerih odpremlja delavce na udobnejši način, Pa šo takrat ne na svoj račun, kajti udobnost mora plačati delavec," oziroma jo mora odslužiti z delom. Stodvajset mož je pri" Šlo zadnje dni k nam bodisi v parnikih, bodisi po močvirnem potu — po pragozdu.