IUSIL8. SOCiAUSTIClE ZYEZf OELOVNEIA LJU0STVA CELJE, 17. MARCA 1967 — LETO XXI. ŠT. 10 — CENA 50 Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi In naročniki: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85, novinarji: 22-34 in 23-32. Sergej Kraigher o gospodarskih problemih Izhodišče je samoupravljanje Izredno pomembna vloga bank Prejšnji teden je obiskal Celje Sergej Kraigher, kandi- dat za poslanca republiške skupščine, in odgovarjal na vpra- šanja delovnih organizacij in društva ekonomistov. Vpraša- ni ja so se nanašala na nekatere bistvene probleme našega go- spodarstva v sedanjem obdobju. Kot je med drugim dejal Sergej Kraigher smo že ob volitvah 1963 razvili osnovne postavke našega gospodarske- ga sistema, reševanje sedanje- ga položaja pa je v rokah de- lovnih organizacij. To velja še zlasti za letošnje leto, ko naj bi z revalorizacijo osnovnih sredstev ustvarili pogoje za realnejše formiranje dohodka. Vtem ko smo si doslej priza- devali, da bi s splošno zvezno zakonodajo urejali družbeno gospodarske odnose, bomo morali zdaj uskladiti celoten sistem predvsem na osnovi statutov, pravilnikov in dru- gih samoupravnih aktov de- lovnih organizacij, skratka, urediti samoupravno zakono- dajo, saj je uresničevanje re- forme najtesneje povezano z nadaljnjim razvojem samo- upravljanja. Po besedah Sergej a Kraig- herja gre za velike spremem- be zlasti v kreditnem siste- mu, kjer se spreminjajo do- sedanji administrativni odno- si in dobivajo banke novo vlo- go. Te bodo morale pravo- časno ugotoviti položaj svoje- ga poslovnega partnerja in skrbeti, da njeni komitenti ne bodo prišli na mejo rentabil- nosti. Intervencije naj bi izha- jale predvsem iz ocene kre- ditne sposobnosti podjetja. V bistvu pomeni ta princip ohranjevanje tistega, kar je zdravo, zato naj bi tudi skla- de skupnih rezerv v občinah in republikah vezali na samo- upravne organe podjetij. Tak- šen sistem bo po mnenju Ser- geja Kraigherja terjal večje sodelovanje in racionalnost v poslovanju bank. Ko je govoril o odnosih med delovno organizacijo in delov- no enoto, je dejal, da bi mo- rali vse zadeve urediti s sta- tuti in drugimi akti, da pa naj bi bil pri formiranju delovne enote odločilen delovni človek in njegov interes. Vsako na- silno formiranje pomeni kon- flikt. Nadaljevanje na 3. strani. SESTANEK PREDSEDNIKOV. V ponedeljek so se v Breznem pri Hrastniku sestali predsedniki občinskih skupščin Celja, Hrastnika, Laškega, Trbovelj in Žalca, navzoča sta bila tudi podpredsednika celjske in žalske občinske skupščine, in se po- govarjali o dosedanjem medsebojnem sodelovanju kakor tudi o možnostih sodelovanja v prihodnosti. Vsi so bili mnenja, da je največja ovira tesnejšega povezovanja geografsko dokaj blizkih regij zasavska cesta, za katero bi sicer upravičeno pri- čakovali podporo republiškega cestnega sklada, a bo ureditev odvisna izključno od lastnih sil. Desetletnica smrti Moše Pijade Pred. desetimi leti, 15. marca 1957, je v Parizu, na povratku iz Velike Britani- je, kjer je vodil jugoslo- vansko parlamentarno de- legacijo, preminil Moša Pi- jade, tedanji predsednik zvezne ljudske skupščine. Moša Pijade se je polnih štirideset let boril za ostva- ritev komunističnih idej, pri čemer je vnašal v ta boj vso svojo nadarjenost, bleščeč um, neizčrpno energijo in veliko ljudsko srce, polno razumevanja za človeka in njegove proble- me. O Moši Pijadu je pred- sednik Tito rekel: »To je bil človek, revo- lucionar, komunist, ki v svojem štiridesetletnem re- volucionarnem boju ni poz- nal predaha. Njegova og- romna duhovna moč ni bi- la adekvatna njegovi fizič- ni moči, in to ga je, razum- ljivo, skrušilo.« Te dni so v Beogradu formirali odbor za postavi- tev spomenika Moši Pija- du. Kaj se zgodi, če je kolektiv brez besede Groba kršitev samoupravnih pravic Nemogoče razmere v celjskem »Avlu« pred ustavnim sodiščem Na zadnji seji občinske skupščine Celje, so odborniki največ razpravljali o razme- rah v podjetju Avto Celje. O tem je poročal predsednik komisije za družbeni nadzor Jože Jošt. V Avtu Celje obsta- jata dve ekonomski enoti — servis in trgovina, ki nimata enakih pravic. Zaradi delitve sredstev med obema enotama je prišlo do hudega spora, ta- ko da je centralni delavski svet razpustil obratni delavski svet enote trgovina in odstavil vodilnega uslužbenca. Sledila je pritožba enote trgovina na Ustavno sodišče SRS, ki je od- govorilo, naj zaustavijo vse sa- moupravne akte, ki bi spre- menili dosedanjo organizacijo v podjetju, do dokončne raz- sodbe sodišča. Na seji skupščine so govori- li tudi predstavniki podjetja, vendar je bolj ko ne šlo za »pranje perila«, ki vsekakor ni sodilo na sejo skupščine. Od- borniki so način delovanja sa- moupravnih organov v podjet- ju Avto Celje označili kot iz- igravanje in farso samouprav- ljanja, saj so bile nekatere za- deve pravzaprav smešne. Sam podatek, da je imel delavski svet sedem sej brez zadovolji- ve udeležbe in je nato na sklepčni seji potrdil vse prejš- nje neveljavne sklepe, pove vse. Občinska skupščina javno graja takšno neresnost v pod- jetju, priporoča, da izvedejo Sklepe in priporočila ustavne- ga sodišča, sindikalna podruž- nica pa naj skliče sestanek ce- lotnega kolektiva, na katerem je treba dokončno razčistiti z nezdravimi odnosi. Treba bo počakati na razsod- bo sodišča, pri čemer pa se vsiljuje pomislek, da bo takš- ne intervencije prav gotovo ne bi prišlo, če bi imel kolektiv podjetja kakšno besedo in bi se uprl morebitnim interesom posameznikov. srn K0\FERE\CA DIJAKOV 1A PROFESORJEV Z roko v roki Četudi ne dobesedno, vendar vsebin- sko vedno bolj dosledno dokazuje so- delovanje med dijaki in profesorji celjske gimnazije sri žitih, ko poženejo iz zemjle itd. Jamstvo traja do žetve oz. obiranja — najdalje pa do 31. oktobra. ZAVAROVANJE ČRNEGA RIBEZA Zadeva zaradi jamstva za škode na čr- nem ribezu v lanskem letu še ni dokončno rešena. Vendar pa smo že pred novo se- zono, zato so proizvajalci črnega ribeza postavljali zahteve, da se letos izvede za- varovanje črnega ribeza, ki bo zajelo v jamstvo vse škode zaradi slane in toče že od brstenja. Na osnovi teh zahtev je naša zavaroval- nica zahtevala od JZS, da odstopi od svo- jih principov in uvede zavarovanje črnega ribeza pod posebnimi pogoji, kot sledi: 1. Predmet zavarovanja Je pridelek čr- nega ribeza, razen v nasadih, ki leže v ni- žinah in kotlinah. 2. Zavarovalnica je dolžna povrniti ško- do, ki nastane na pridelku črnega ribeza zaradi toče in pozebe. 3. Jamstvo zavarovalnice za povrnitev škode nastopi po odpiranju popkov toda ne prej kot 5. dne ob 24. uri po podpisu zavarovalne pogodbe in preneha, ko je ri- bez obran. 4. Škoda se obračunava po določilih 8. člena pravilnika za zavarovanje posevkov in plodov — z naslednjimi spremembami: a) če znaša odstotek škode zaradi zava- rovanih nevarnosti skupaj 20 % ali manj od zavarovane vrednosti — se škoda ne povrne; b) če znaša odstotek škode zaradi zava- rovanih nevarnosti več kot 20 % od zava- rovane vrednosti, nosi zavarovanec sam škodo v višini 20 % od zavarovane vred- nosti; c) določilo (5) odstavka 8. člena pravil- nika za zavarovanje posevkov n plodov — za to zavarovanje ne velja. Funkcionalna premija znaša 20 % od za- varovane vrednosti in režija. Navedene posebne pogoje je Jugoslovan- ska zavarovalna skupnost odobrila. Naša zavarovalnica bo na osnovi teh pogojev le- tos izvedla zavarovanje črnega ribeza. Na- ši zastopniki bodo čimprej obiskali vse proizvajalce črnega ribeza in sklenili za- varovanja. • (Nadal jevanje v prihodnji številki) Odprto pismo prosvetnih delavcev občinski skupščini Žalec Sindikalni odbor prosvetnih delav- cev občine Žalec je v tem letu že več- krat razpravljal o problemu financi- ranja osnovnih šol. Delegacija prosvetnih delavcev je na pobudo sindikalnega odbora obi- skala predsednika občine Joška Roz- mana, ki pa ni mogel obljubiti dru- gega kot to, da bo sklad za šolstvo občine Žalec dobil od 6 do 8 % več sredstev, kot je znašala realizacija za leto 1966. Tov. predsednik je tudi delegaciji obrazložil, da spada žalska občina med tiste občine, ki ne dobi- vajo dopolnilnih sredstev od repub- like, je pa obenem na spodnji meji nedotiranih občin, saj znaša udelež- ba proračuna na prebivalca le 338 N- din. Zaradi take delitve po občinah bo znašal občinski proračun za leto 1967 le 11,6 milj. N-din. Delegacija prosvetnih delavcev je na predlog predsednika občine obiskala še na- čelnika za družbene službe, načelni- ka za finance in predstavnika sklada za šolstvo. Skladu za šolstvo in na- čelniku za finance je bila predložena tudi dokumentirana zahteva prosvet- nih delavcev, v kateri je bilo navede- no, naj sklad za šolstvo zagotovi osnovnim šolam za njihovo dejav- nost 1.150 N-din na učenca v letu 1967. V tem znesku je vračunana osnovna dejavnost, razširjena dejav- nost in 15 % za materialne izdatke osnovnih šol. Z zahtevo so se strinjali vsi prisotni in obljubili, da bodo ta zahtevek predložili sestavi j alcem proračuna občine, ker je ta tudi v skladu z izračuni, ki so bili naprav- ljeni v lanskem letu ob razpravah o novem zakonu o financiranju izobra- ževanja. Kaj mislijo prosvetni delavci? Želimo predvsem povedati svoje mnenje občanom, odbornikom in uslužbencem občinske skupščine, ka- dar ti razpravljajo o finančnih prob- lemih osnovnih šol (ali po drugi strani o svojih otrokih). Prosvetne delavce so politični fo- rumi že večkrat kritizirali, da se bo- rijo samo za višje osebne dohodke; nočejo pa razumeti gospodarske si- tuacije občine, niti se pravočasno ne začno boriti za večja finančna sred- stva sklada za šolstvo. Poglejmo, ka- ko je bilo v lanskem letu. Proračun je bil sprejet in po sprejetju so bili vsi samoupravni organi šol obvešče- ni na skupnem sestanku, ki ga je sklical Svet za šolstvo in sklad za šolstvo, da za leto 1966 ne bo več fi- nančnih sredstev, možni pa so po- samezni premiki znotraj proračuna. S situacijo, ki nam je bila obrazlo- žena, nismo bili zadovoljni, čakali pa smo na rebalans, ki se običajno dela po polletju. Med tem časom so bile vse šole obveščene, naj ne raču- najo na vsa finančna sredstva, ki so bila odobrena s proračunom. Ven- dar je bilo meseca oktobra na zase- danju občinske skupščine zagotov- ljeno, da se ob rebalansu proračuna občine sredstva za šolstvo ne bodo zmanjšala. Dejstva pa so taka, da je bil rebalans proračuna sprejet šele 27. decembra 1966 in šolstvu odobre- no le 93 % plana, pa niti ta sredstva niso bila realizirana, čeprav so mno- gi koristniki proračuna prejeli 100 % realizacijo odobrenih sredstev. Po predlogu proračuna za leto 1967 so nam znani do 11. 3; 1967 nasled- nji podatki: sklad za šolstvo naj bi prejel lansko realizacijo v višini N- din 4.789,280 + 78.120 N-din za obvez- nosti iz leta 1966 in 3 °/ška je postala 2. četa, Grosupeljska pa je bila za osnovo 3. četi. Da bi prišli do orožja in nujno potrebnega streliva pa živeža ter opreme, se je bataljonski štab odločil za napad na italijansko vojaško in karabinjersko postojanko na Turjaku. Ko patrulje 6. januarja iz tiste smeri niso javile nobenih sprememb pri sovražniku, so določili skupine za napad pa še minerce in bombaše, se zavarovali na cestah proti Ljubljani, Velikim Laščam in Pijavi gorici, prekinili telefonske zveze in se nekaj pred polnočjo pojavili na Turjaku. Zaradi pomanjkanja priprav in nezadostne izurjenosti za napad na utrjene postojanke pa se je toliko obetajoča akcija končala brez uspeha. Medtem ko naj bi vse skupine hkrati opolnoči udarile po obeh postojan- kah, so morali borci šele iskati obe poslopji po Turjaku. In ko so ju končno odkrili, jih je sovražnik tudi že odkril, tako da s presenečenjem ni bilo več računati. Kot prvega so Italijani ustrelili trboveljskega rudarja in revolucionarja Johana Strojina v trenutku, ko je miniral vrata v karabinjerski postojanki. S tem so opozorili vojaško postojanko, nato pa so se karabinjerji in vojaštvo obdržali predvsem z ročnimi bombami, kljub večkratnim' partizanskim naskokom ter poskusom, da bi poslopji zažgali oziroma razstrelili. Tako se je moral bataljon proti jutru umakniti v tabor nad Vodicami s sorazmerno hudimi izgubami, saj je mimo Strojina in borca Cuja padel politkomisar Grosupeljske čete Vanja, njen hudo ranjeni komandir Jakhel pa je pod- legel poškodbam pozneje. PREZIMOVANJE IN ŠOLANJE Po napadu na Turjak se je vreme zelo poslabšalo. Da bi si po težavnili pohodih in treh hudih borbah utrujeni borci odpočili in v najhujšem mrazu ter visokem snegu v miru prezimili, se je bataljon v noči na 9. januar odpravil proti Pogledu, najvišjemu hribu v neposredni bližini Ljubljane. Z njega ni bil samo dober razgled na vse strani, ampak se je bilo na njem lahko braniti zaradi težko dostopnih pobočij že z majhnimi silami. Štab je predvideval, da bo slabo vreme oviralo pri akcijah prav tako tudi Itali- jane, hkrati pa naj bi že sama navzočnost partizanske vojske blizu Ljubljane dvignila moralo in stopnjevala odpor proti okupatorju med okoliškim prebivalstvom. Kot se je kmalu izkazalo, je bil tabor res izredno dobro izbran. Sovražnik v bližnjih postojan- kah je živel v stalnem strahu pred nenadnim partizanskim napadom, patrulje v bližino tabora pa si tudi ni upal pošiljati. Po drugi strani pa se je bataljon lahko oskrboval z vsem potrebnim, živežem, orožjem in opremo kar iz bližnje Ljubljane, kjer so bile v tistem času domala vse organizacije množične in na višku svoje dejavnosti. Zaradi tega se je bataljon lahko tudi mnogo hitreje kot druge enote krepil s prostovoljci, večidel iz Ljubljane in njene okolice. Bataljonski štab je takoj po prihodu na Pogled vzpostavil zvezo z Glavnim po- veljstvom v Ljubljani in organizacijami OF v okolišu. V taboru so si borci postavili šotore, ga zavarovali s tremi stalnimi stražarskimi mesti ter z opazovalnico vrh hriba. Kuhali so trikrat na dan. Vsaka četa je imela svojega kuharja, vsi pa so bili pod komando znanega Polha-Jožeta Drakslerja. Tudi dobre volje ni nikoli zmanjkalo. Okrog tabornih ognjev se je čez dan razvijalo prijetno partizansko življenje, ki se je preživelim ohranilo v nadvse lepih spominih. Tovarištvo, morala in disciplina so bili na taki višini, da so bili vsi borci kot ena sama družina. Bataljon se je iz dneva v dan večal, novince pa so spremljali medse toplo in s pozor- nostjo. Bataljon, ki je tedaj štel okoli 90 mož in je predstavljal edino večjo partizansko silo na Dolenjskem, je bilo treba kot celoto pripraviti v političnem in vojaškem pogledu za spomladanske akcije. Šlo je za krepitev zavestne discipline in borbene zavesti, za politično in vojaško strokovno šolanje. Temu sta bila prilagojena tudi red in način življenja in dela v taboru. Vse čete so se redno vrstile pri patruljiranju in straženju, za prenos živeža iz doline ali pri običajnih tabornih opravkih tako, da je bila ena četa lahko v stalni pripravljenosti. Imeli so dnevno politični in vojaški pouk, pa še pevska in recitatorske vaje. Pri političnih urah so se partizani seznanjali s političnimi ia kulturnimi vprašanji in novi- cami, na vojaških urah pa so se vadili v spoznavanju vsega orožja, opravljanju vojaške službe, postavljanju zased, napadu, zaklonih itd. Za primer napada na tabor je vsakdo že vnaprej vedel, katero mesto mora zasesti in kaj mora storiti. Da bi pokazali tudi terenu in političnim delavcem iz okoliša in Ljubljano, kakšno je bataljonsko življenje, so za 8. februar 1942, obletnico Prešernove smrti priredili svečano proslavo. Po govoru politkomisarja Tomaža je pevski zbor zapel nekaj pesmi, sledile so zborne recitacije in posamezni nastopi. Kakor je videti iz ohranjenih dokumentov, je imel bataljon med prezimovanjem na Pogledu od 10. januarja do 23. marca 1942 137 političnih ur, 67 pevskih in recita- torskih vaj, 34 ur o uporabi puške, 99 ur o uporabi puškomitraljeza, 22 ur o uporabi težkega mitraljeza, 14 ur za taktiko in službo, 4 ure za minerje, 18 za bolničarje in 10 ur za komandirje in komisarje. V celoti je bilo vsega pouka 437 ur. Uspehi tega dela, vzgoje, reda in discipline so se pokazali že v prvih spomladanskih dneh. Glavno poveljstvo je 12. marca 1942 predlagalo komandantu II. štajerskega bata- ljona, naj svoje štiri čete predvidi kot jedro štirih bataljonov, da bi jih spomladi uporabili za večje operacije na Štajerskem. Za bataljone naj bi hkrati tudi že predvi- deli komandni kader. Glede akcije in povezave z levim bregom Save — zaradi ponov- nega pohoda na štajersko — pa mu je Glavno poveljstvo sporočilo, da se je pravkar o tem v Ljubljani dogovarjalo s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo Sergejem Kraigherjem—Andrejem in sekretarjem okrožnega komiteja KPS za Litijo Lojzetom Hohkrautom. Dalje Zmago Lah, upravnik celjske carinarnice govori 0 NOVIH CARINSKIH PREDPISIH — Mnoge občane, posebej pa še naše držav- ljane v tujini, zanimajo najnovejši carinski predpisi. Kaj se je pravzaprav spremenilo? _ Z zakonom o spremembah zakona o ca- rinski tarifi in z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o tarifi zveznega promet- nega davka, ki sta začela veljati 4. februarja letos, so nastale spremembe pri carinjenju blaga, ki ga naši državljani in tuji državljani, ki stalno živijo v Jugoslaviji, prinašajo s se- boj ali kako drugače dobivajo iz tujine. Pri- nešeno, uvoženo ali s poštno pošiljko prejeto blago carinimo poslej po enotni carinski stopnji 30 odstotkov od skupne vrednosti bla- ga. Poleg tega je potrebno za uvoženo blago plačati še zvezni prometni davek, ki je v večini primerov 12,5 odstotkov. — So ostale še kakšne izjeme? — Izjeme so le pri kmetijskih strojih, kme- tijskem orodju in osebnih avtomobilih, ki jih še vedno carinimo po carinskih stopnjah ca- rinske tarife. — Naše bralce bo zanimalo predvsem, kako carinite kmetijske stroje in orodja. Bi pove- dali o tem kaj več? — Carinske stopnje za posamezne kmetij- ske stroje in kmetijska orodja so različne in se gibljejo od 12 do 22 odstotkov in 12,5 odstotkov zveznega davka na promet. Toda traktorje, dele kmetijskih strojev in dele kme- tijskih orodij carinimo prav tako po enotni carinski stopnji 30 odstotkov. Kultivator cari- nimo kot kmetijski stroj, kadar ima en sam priključek, če ima pa dva ali več priključkov, carinimo kultivator kot traktor, vendar se preostali priključki carinijo kot kmetijski stroji. — Kako ugotavljate osnove za carinjenje blaga? — Pomembna novost, ki so jo uveljavili novi predpisi, je ugotavljanje carinske osno- ve za blago, ki ga posamezniki uvažajo. Lista carinskih osnov, ki jo določa direktor carin- ske uprave SFRJ sporazumno z zveznim se- kretarjem za finance, temelji na cenah na zu- nanjem trgu. Za blago, ki ni zajeto v listi carinskih osnov, ugotavlja carinsko osnovo carinarnica prav tako po cenah na zunanjem trgu, povečano za prevozne stroške do držav- ne meje. V nasprotju s tem smo doslej dolo- čali carinsko osnovo po cenah, ki so veljale na domačem trgu. — Mar ni takšno ugotavljanje carinske osnove precej zapleteno? — Vsekakor jc ugotavljanje carinske osno- ve po novih predpisih za carinarnice mnogo bolj zapleteno, za državljane pa v večini pri- merov ugodnejše. Cenam na domačem tržišču smo namreč dosti laže sledili. Zaradi tega pri- poročamo državljanom, da si ob nakupu v tujini oskrbi jo tudi tiskane prospekte, kata- loge ali cenike za blago, ki ga uvažajo. Ra- čuni, ki jih bodo dobili uvozniki v tujini, bodo lahko veljali za ugotavljanje carinske osnove le v izjemnih primerih. — Kaj pa v primerih, ko uvažajo naši držav- ljani že rabljeno blago? — To so kar pogosti primeri, vendar upo- števamo pri carinjenju rabljenega blaga za osnovo cene, ki bi jih imelo novo blago iste vrste. Zgodi se celo, da naši državljani uvo- zijo tolikanj rabljene predmete, da zanje niti ni vredno plačati carinskih dajatev. — Kje lahko naši državljani najdejo listo carinskih osnov? — Carinske osnove so objavljene v UL SFRJ 6/1967. Po teh osnovah si lahko vsak izračuna carinske dajatve za blago, ki ga namerava uvoziti. — Bi naredili še kak praktičen primer ta- kega izračuna? — Za avtomatičen pralni stroj s centrifugo do 4 kg perila je določena carinska osnova 230.000 S-dlnarjev. Po enotni carinski stopnji 30 odstotkov ga ocariiiimo za 69.000 S-din. Seštevek obojega (2*9.1)00 S-din) Je osnova za izračun 12,5 odstotkov zveznega prometnega davka, torej 37.375 S-din. Oboje skupaj (69.000 plus 37.375) terja torej 106.375 S-din uvoznih dajatev. Ali primer za motorno kosilnico 5 KM, ki je zanjo carinska osnova 300.000 S-din («• vsako nadaljnjo KM se poveča carinska osno- va za 50.000 S-din). Carinska stopnja iz ca- rinske tarife je 16 odstotkov, kar znese 48.000 S-din. Zvezni prometni davek 12,5 odstotkov izračunamo od številke 348.000 S-din in zne- se 43.500 S-din. Skupaj torej uvoznih dajatev 91.500 S-din. To je nekaj pojasnil in primerov. V kolikor pa bi naše državljane zanimalo še kaj vct-' priporočamo, da v pismih uredništvu zapr°" sijo za nadaljnja pojasnila. OB V E Š t A M O VAS.. CENE PROIZVODOV ELEKTRO STROKE — AKUSTIKA — Z DNE 14. 3. 1967 Trgovska podjetja so z akustičnimi proizvodi dobro založena. Cene niso stabilne. Posloval niča Tehnomercatorja »Elektro« je znižala cene tranzistorja 0RFEJ od 355,00 na 230,00 R-din, GRANADE od 250,00 na 160,00, N-din, OTELA od 240,00 na 210,00 N-din ter glas- bene skrinje Ljubljana avtomat od 1.550,00 na 950,00 N-din. S POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Gavrilovič S.: Srem u revoluciji 1848— 1849. Beograd 1963. S. II 3265/359. Dinič M. J.: Za istoriju rudarstva u srednjevekovnoj Srbiji i Bosni. Beograd 1955—1962. I-II. S. II 3265/240, 355. Svečani skup u čast akademika Iva An- driča dobitnika Nobelove nagrade za knji- ževnost za 1961. god. Beograd 1962. S. II 3265/352. Durič M. N.: Platonova akademija i njen politički rad. Beograd 1960. S. II 3265/334. Miškovič V. V.: Sunčevo pomračenje od 15. februara 1961. Beograd 1960. S. II 3265/343. Vinaver V.: Dubrovnik i Turška u XVIII; veku. Beograd 1960. S. II 3265/331. Bajraktarevič F.: Pregršt narodnih pesa- ma iz Bosanskog Skoplja. Beograd 1960. S. II 3265/335. Ršumovič R. Lj.: Reljef sliva Goliske Moravice. Beograd 1960. S. II 3265 329. Proslava četrdesetogodišnjice Komuni- stičke partije Jugoslavije u Srpskoj aka- demiji nauka 28. V. 1959, 12. XI. 1959, 25. XI. 1959 Beograd 1959. S. II 3265 328. Dudič M. M.: Smolovitost šuma crnog bora u Srbiji. Beograd 1959. S. II 3265 319. Nešic D.: Eksperimentalna i klinička za- paženja sa biogenim stimulatorima. Beo- grad 1958. S. II 3265/311. Cubrilovič V.: Terminologija plemenskog društva u Crnoj gori. Beograd 1959. S. II 3265/321. Nedeljkovič D.: Kretanje i relativnost- nost u Boškovičom »Novom svetu«. Beo- grad 1958. S. II 3265/312. CELJSKI TRG V prvih pomladnih dneh je tržnica vsa leta približno enaka. Primanjkuje sadja, še vedno pa je dovolj solate, med katero se že mešajo prvi regrat, motovileč in ra- dič, ki oznanjajo, da bo mogoče oboga- titi pusti zimski jedilnik. Te dni je na celjski tržnici vsega tega razmeroma do- volj. Solata se je celo nekoliko pocenila, tako da jo prodajajo zdaj po 500 do 600 dinarjev kilogram. Radič je po 1000 in 1300 dinarjev, prav tako motovileč, med- tem ko je špinača po 1000 do 1500 dinar- jev kilogram. Jabolka imajo precej raz- lično ceno. Dobimo jih lahko že po 120 — največ po'tej ceni jih je prodal žalski Mirosan — so pa tudi še po 300 dinarjev kilogram. Kislo zelje prodajajo po 130 do 200 dinarjev, glavnato pa stane 160 do 200 dinarjev. Fižol je po 200 dinarjev. Na tržnici je tudi precej jajčk, ki so jih pro- dajali celo po 40 dinarjev. gibenje prebivalstva GIBANJE PREBIVALSTVA — ŽALEC V času od 5. do 11. 3. se je na področju žalske občine rodila 1 deklica; porok ni bilo. Umrli so: BRDEV Martin, kmet, star 64 let, Andra/. nad Polzelo 110; POVH Ce- cilija roj. LESJAK, stara 58 let, Prelska 24 — kmetovalka; KORBER Antonija, soc. podpiranka, Šmatevž št. 26; VERDEV Martin, inv. upokojenec, star 55 let, Pod- log v S. d. 48; BLATNIK Rosina roj. SMEH, druž. upokojenka, stara 76 let, Polzela 18. GIBANJE PREBIVALSTVA — CELJE V času od 4. do 11. 3. je bilo v Celju rojenih 18 dečkov in 30 deklic; poročila sta se dva para. Umrli so: Pantncr Elizabeta iz Celja, stara 63 let; Klančnik Jurij iz Celja, star 67 let; Drofenik Marjan iz Kačjega dola, star 10 mesecev; Draksler Ciril iz Celja, star 80 let; Velenšek Jože iz Ostrožnega, star 74 let; Horvat Izidor iz Celja, star 63 let; Cuk Matija iz Celja, star 80 let; Valčanjk Frančiška iz Krškega, stara 38 let; Sovine Albina iz Predence, stara 77 let; Zabukovšek Mihael iz Slane, star 60 let; Tominšek Franc iz Rečice ob Savinji, star 54 let; Kresnik Amalija iz Celja, sta- ra 74 let; Poznič Matija iz Šaleka, star 79 let; Kostanjšek Angela iz Celja, stara 57 let; Hren Mihael iz Slov. Konjic — Crešnova, staiv 70 let. žrtve prometa NOVA ŽRTEV Smrtna nesrtča se je zgodila na cesti I. reda Maribor—Celje na Frankolovem. Z osebnim avtomobilom se je vozil proti Ce- lju RADIVOJ PIRC, ko je na Frankolo- vem pri odcepu ceste proti Crešnjicam pred vozilom prečkal cesto JANEZ TIN- PRAN, rojen 1900 iz Verpet. Na rami je nosil dva metra dolgo desko in si tako zastiral pogled na desno, tudi slišal ni do- bro. Voznik, ki je pripeljal iz nepregled- nega ovinka, je zagledal pešca, ko je bil ta na sredini leve polovice ceste, zmanj- ševal je hitrost in dajal zvočne signale, pešec pa je kljub temu prečkal cesto. Voz- nik je močno zavrl, vendar je bil tako blizu pešca, da ni mogel preprečiti trče- nja. Zadel ga je s tolikšno silo, da je bil pešec takoj mrtev. UMRL V BOLNIŠNICI 8. marca je v celjski bolnišnici umrl MIHAEL ZABUKOVŠEK rojen 1. 1906 iz Slane nad Štorami 16, zaradi poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči dne 27. 2. na križišču Mariborske in Bežigraj- ske ceste v Celju. PREHITEVANJE Mopedist MIRO COKAN, je peljal iz Ve- lenja proti Veliki Pirešici in prehiteval pešca MIRANA AVBREHTA ter njegovo ženo, ki sta šla po desni strani ceste. Prehiteval ju je tako, da je zadel AV- BREHTA in ga zbil po cesti, nato pa po- begnil, vendar so ga izsledili. Odvzeli so mu kri za preiskavo. Pešec je dobil težje telesne poškodbe in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. NESREČA V LATKOVI VASI Voznik osebnega avtomobila ALEŠ STO- PAR—BABšEK je vozil iz Celja proti Ljub- ljani. Zaradi.neprimerne hitrosti ga je na desnem ovinku zaneslo v levo v obcestni kamen, nato pa odbilo, tako da se je več- krat preobrnil in obstal na kolesih. Voz- nik je dobil pretrerf možganov, odvzeli so mu kri za preiskavo. Materialno škodo na avtomobilu so ocenili na 9.000 N-dinarjev. SKUPINA PEŠCEV Motorist IVAN PIRNAT se je pripeljal iz Pivovarne Laško. Pred seboj je na cesti opazil skupino pešcev, ki so šli po desni strani ceste in jo tako zasedli. Ker je imel še prosto pot v širini dveh metrov, jih je hotel prehiteti, vendar je v tem z desne na levo stran skočil pred motorno kolo pešec iz skupine JOŽE TERŠAK, ki ga je motorist zbil po cestišču. Motorist ni pa- del, pešec pa je dobil pretres možganov. DVOJNI OVINEK Proti Celju se je peljal z osebnim avto- mobilom RUDOLF STEINBUHER. V Škof- ji vasi ga je v ostrem dvojnem ovinku za- neslo na levo stran ceste in nato v stav- bo. Odbilo ga je nazaj na cesto, da je ob- stal obrnjen v smer, iz katere je privozil. Voznik je bil lažje poškodovan, škode na avtomobilu pa je za 4.000 N-dinarjev. ZAVIJANJE Proti Celju se je po cesti II. reda Celje —Šmarje peljal mopedist MILAN VOGA. V naselju je pred križiščem nakazal, da bo zapeljal na levi odcep in se tudi po- maknil na levo polovico ceste. Tedaj je nasproti pripeljal osebni avtomobil, zaradi katerega se je nepravilno umaknil nazaj na svojo polovico ceste, vtem pa je za njim pripeljal motorist PETER KNEZ s sopotnikom FRANCEM KNEZOM. Pri tr- čenju sta bila lažje poškodovana motorist in sopotnik. ZAVOZIL NA JAMO \ Proti Šentjurju se je peljal z motorjem LEOPOLD MLAKAR z bratom ANTONOM. V Vezovju je motorist zavozil na z zemljo pokrito jamo, kjer mu je spodneslo pred- nji del motorja. Pri padcu sta oba dobila lažje telesne poškodbe. STEKLA PRED VOZILO Iz Velenja je proti Arji vasi vozil s pol- tovornim avtomobilom JOŽE GABRON, nasproti pa mu je pripeljal neznan voznik konjske vprege, za katero je šla peš NA- DA KOŠTOMAJ in tik pred avtomobilom stekla izza voza preko ceste. Voznik jo je zadel in zbil po cesti. Dobila je pretres možganov in so jo odpeljali v celjsko bol- nišnico. ZAPRL POT Nesreča se je zgodila na cesti III. reda v Nazarju. Iz Mozirja se je pripeljal po desni strani motorist LJUBOMIR MlLJA- NOVIC. Iz dvorišča LIN Nazarje pa je pripeljal s kolesom na prednostno cesto DRAGO KLEMŠE in zaprl pot motoristu. Pri trčenju in padcu sta dobila oba pre- tres možganov. ZADEL KOLESARJA Voznik osebnega avtomobila ANTON KRUN je peljal iz Grobelnega proti Šent- jurju, njemu nasproti pa je po skrajni de- sni privozil kolesar MARJAN JEVNlŠEK in obstal, ko je opazil avtomobil. Po izja- vi voznika avtomobila se je v tem tre- nutku izpraznila desna guma, tako da je z vozilom zavozil v levo in zbil kolesarja na travnik. Kolesar je dobil pretres možga- nov, vozilo pa je po treh metrih vožnje obstalo izven cestišča. TV (Ml 19.111. do 25.111. Nedelja, 19. 3. 9.10 Ponovitev zgodbe »Moj prijatelj gospod Nihče« iz serije izgubljeni v vesolju (Ljub- ljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Vijavaja — Ringaraja — oddaja za otro- ke (Ljubljana); 11.30 Nenavadni konj Cham- pion — serijski film (Ljubljana); . . . Ponav- ljamo za vas (Ljubljana); 15.15 Pokaži kaj znaš — posnetek javne radijske oddaje (Ljub- ljana); 16.15 Kmečka ohcet — posnetek so- botne prireditve (Ljubljana); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Izgubljeni v vesolju — se- rijaki film (Ljubljana); 18.00 Dokumenti in čas (Beograd); 18.30 Folklorni ansambli Hr- vatske (Zagreb); 19.00 Ime in priimek — mladinska igra (Beograd); 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 TV magazin (Zagreb); 21.50 TV dnevnik (Beograd). Ponedeljek, 20. 3. 9.40 TV v šoli in ponovitev ob 14.50 (Za- greb); 10.40 Ruščina in ponovitev ob 15.50 (Zagreb); 11.40 Odnos do tujcev in tujine — šolska ura (Ljubljana); 17.20 Poročila (Za- greb); 17.25 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 17.40 Risanke (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.20 Pogovori o slo- venščini (Ljubljana); 18.45 Uporaba svežih jajc — kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene literature (Skopje); 21.45 Sre- čanje s pesnikom: Marjan Kramberger in dr. Boris Paternu (Ljubljana); 22.15 Zadnja po- ročila (Ljubljana). Torek, 21. 3. 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Srečanje s Františkom Capom (Ljubljana); 18.50 Svet na zaslonu: Indonezija (Ljubljana); 19.50 TV ob- zornik in kratek posnetek iz svetovnega pr- venstva v hokeju na ledu švedska — Zah. Nemčija (Ljubljana); 20.00 Svetovno prven- stvo v hokeju na ledu: kratek posnetek iz tekme Zah. Nemčija — Kanada (Ljubljana); 20.05 Kliči M za umor — ameriški celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Rezerviran čas (Ljub- ljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sreda, 22. 3. 9.40 TV v šoli in ponovitev ob 14.50 (Za- greb); 10.35 Angleščina in ponovitev ob 15.50 (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev ob 16.10 (Beograd); 17.00 Poročila (Ljubljana); 17.05 Drejček in trije marsovčki — zadnja oddaja (Ljubljana); 17.25 Medigra (Ljubljana); 17.30 Ekspedicija — serijski film (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke (Beograd); 19.00 Reportaža (Beograd); 19.30 Dokumentarni filmi Dušana Povha — mo- zaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevAik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljublja- na); 20.35 »Hotel Victoria« — zabavno glas- bena oddaja (Ljubljana); 21.35 Jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 23. 3. 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 (Za- greb); 11.00 Angleščina (Zagreb); 11.30 Glas- beni pouk — ponovitev ob 16.40 (Beograd); 16.10 Odnos do tujcev in tujine — šolska ura (Ljubljana); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Babica in trije vnučki — Tik-tak (Ljubljana); 17.25 Slike sveta (Beograd); 17.55 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.10 Reportaža (Sarajevo); 18.35 Sam z glasbo (Sarajevo); 19.00 Dežurna ulica — humoristična oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik in posnetek hokeja na ledu Zah. Nemčija — Sovjetska Zveza (Beograd); 20.30 Aktualni razgovori (Beograd); 21.10 Rezervi- ran čas (Ljulbjana); 22.10 TV dnevnik (Beo- grad). Petek, 24. 3. 9.40 TV v soli in ponovitev ob 14.50 (Za- greb); 10.35 Angleščina — ponovitev ob 15.45 (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev ob 16.10 (Beograd); 17.05 Poročila (Skopje); 17.10 Vaša križanka — oddaja za otroke (Skopje); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.15 Tiskovna konferenca (Ljubljana); 18.45 »Nesrečniki« — 9. del romana v nad. (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-caJc -(Ljubljana); 20.35 »Kruto mor- je« — celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zad- nja poročila (Ljubljana). Sobota, 25. 3. 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.45 (Za- greb);. 14.00 Veslaška regata na Temzi (Evro- vizija); 15.55 Prenos športnega dogodika (Za- grtb, Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 19.15 »Moziček« — popularni balet (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik in kratek posnetek hokeja švedska — SSSR (Beograd); 20.30 Humoreska Vase Popoviča (Beograd); 21.30 Ben Casey — serijski film (Ljubljana); 22.20 Veseli klatež — zabavno glasbena burka (Ljubljana); 23.30 Posnetek s hokeja CSSR — Kanada (Evrovizija); 23.35 Zadnja poročila (Ljubljana). MtABMO CELJE Nedelja, 19. marca: 11.00 naj>oved časa in programa, 11.05 pogovor s poslušalci, 11.20 ob- vestila, 11.30 za nedeljsiko razvedrilo, 11.45 na- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 li- terarna oddaja, 13.00 zaključek oddaje. V dneh od 20. do vključno 25. marca se bo spored celjskega radia začel vsak dan ob 16.00 s posnetkom z nove Jugotonove plošče, sledile bodo čestitke poslušalcev. Vtem ko bo- do domača poročila vsakokrat ob 17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še nasled- nje oddaje: Ponedeljek, 20. marca: 17.25 športni pregled, 17.40 iz arhiva resne glasbe; Torek, 21. marca: 17.25 mJadinstka oddaja, 17.40 glasba z izposojenih plošč; Sreda, 22. marca: 17.25 iz dela celjske ob- činske skupščine, 17.35 glasbena medigra, 17.45 iz delovnih kolektivov; Četrtek, 23. marca: 17.25 radijski feljton, 17.40 pesmi za naše poslušalce; Petek, 24. marca: 17.25 turistična oddaja, 17.40 za vsakogar nekaj; Sobota, 25. marca: 17.25 naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, drugi del, 17.40 za pri- jeten konec tedna. Vse oddaje ob delavnikih se zaključujejo ob 18.00 uri. POKOPALIŠKI RED SVET ZA NOTRANJO POLITIKO IN SPLOŠNE ZADEVE PRI SKUP- ŠČINI OBČINE CELJE OBRAVNA- VAL OSNUTEK ODLOKA O PO- KOPALIŠKEM REDU. Na zadnji seji so člani Sveta za notranjo politiko in splošne za- deve pri skupščini občine Celje ob ravnavali osnutek odloka o poko- pališkem redu v občini Celje, ker je zadnji odlok izšel že pred sed- mimi leti in je zastarel. Pokopališča na območju občine Celje so komunalno sanitarni ob- jekti, ki jih oskrbuje Pogrebni za- vod ali krajevne skupnosti, na ka- terih območju ležijo pokopališča. Tako je v občini Celje mestno po- sopališče in devet krajevnih poko- pališč: Teharje, Komipole, Svetina, Šmartno v Rožni dolini, Vojnik, Frankolovo, črešnjice in Dobrna. Odlok predvideva, da na teh poko- pališčih pokopljejo pokojnike, ki so umrli v določenem okohšu, za ka- terega je pokopališče namenjeno. Vendar dopušča tudi to možnost, da na željo pokojnega ali njegovih svojcev izvrše pokop na drugem pokopališču. Ker pokojniki na deželi1 po smrti) ležijo doma še dva dni zaradi neure- jenosti mrliških vežic, odlok ne pred- videva posebnih sankcij za takšno ravnanje, medtem ko je prevoz ta- koj po smrti v mrliško vežico v mestnem pokopališču obvezen. Člani sveta so največ razpravljali o pred- logu, da morajo biti krste zaprte in da se odpro šele uro pred pogre- bom. Menili so, da je to sicer pripo- ročljivo, vendar pa ni obvezno. Grobovi borcev NOV in žrtev faši- stičnega nasilja so pod posebnim varstvom občine Celje, zaščiteni pa so tudi grobovi in grobnice, ki pred- stavljajo kulturno, zgodovinsko in umetniško vrednost. Odlok predvi- deva seveda tudi sankcije za vse, kar bi žalilo samo pieteto kraja. Poleg sveta in nekaterih forumov so osnutek odloka obravnavali tudi na vseh krajevnih skupnostih. 0 IZREDNA 0 MOŽNOST NAKUPA ISLOVENIJALES CELJE VAM NUDI V SVOJI POSLOVALNICI V TKALSKI ULICI ŠT. 13: — pri prodaji parketa Izreden popust v višini 6 odstotkov v času od 20. marca do 20. aprila 1967; — izredno pestro in bogato izbiro kakovost- nega stavbenega pohištva, mizarskih plošč in rezanega lesa po konkurenčnih cenah. • IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST IN OBIŠČITE ZMAGA ROKOMETAŠEV V tekmovanju zimskega republiš- kega rokometnega prvenstva so celj- ski rokometaši povsem uspeli. S po- mlajeno ekipo so si priborili prvo mesto celo lažje, kot je lahko mar- sikdo pričakoval, še najtežje jim je bilo v predtekmovanju v tekmi z ljubljanskim Slovanom. V finalni tekmi se sicer vedno nevarni in ostri Slovenjgračani niso mogla uspešno zoperstaviti celjskim igralcem, ki so bili tokrat vsestransko bolje pri- pravljeni od svojih nasprotnikov. Najboljši igralci celjskega moštva na letošnjem zimskem prvenstvu so bili Telič, Levstik in PresAnger, ki je na skoraj vseh tekmah branil v od- lični formi. Upajmo, da so Celjani s to zmago in osvojitvijo dragocenega pokala dobili novih moči za priprave na tekmovanje spomladanskega do- la zvezne rokometne lige. KOVAČ IN ŽUNTAR Na državnem prvenstvu v krosu preteklo nedeljo v Zagrebu je bila dokončno potrjena zamenjava imen v jugoslovanskem dolgopro- gaškem vrhu. Kaže, da bosta sedaj mesto Cer- vana in Važiča glavno vlogo igrala Kovač in žuntar — spet dva člana Kladivarja. Kot na republiškem, sta se ta dva atleta tudi na dr- žavnem prvenstvu borila za prvo mesto in tu- di tokrat je bil Kovač pred žuntarjem. Kljub temu pa je bil ekipno Kladivar šele drugi. Se- veda sta bila oba atleta določena tudi v repre- zentanco za letošnji balkanski kros. V konkurenci mlajših mladincev Celjani ni- so imeli uspeha med posamezniki, so pa ekip- no podobno kot člani dosegli drugo mesto. ŠPORT V KRATKEM Nogometaši Celja in Kladivarja so preteklo nedeljo odigrali dve prijateljski tekmi: Celje Je premagalo ekipo Ljubljane s 5:1, Kladivar Pa trboveljskega Rudarja 6:3. Na smučarskem tekmovanju grafičarjev in Papirničarjev je med člani v veleslalomu zma- gal predstavnik Celjskega tiska Ciril Debeljak, na smučarskem tekmovanju tekstilcev pa Predstavnik Topra Uršič. V ponovnem gostovanju v Celju so hokejisti J^eutschacha iz Koroške dosegli z domačimi h°kejisti rezultat 3:3. Končano je sindikalno tekmovanje z namiz- netn tenisu. Prvo mesto je zastedta ekipa Kli- 1116 pred Kovinotehno, Železarno in EMO. ^red tremi dnevi so začeli na Skalni kleti asfaltirati novo rokometno igrišče. Tako bo ^di ta problem rokometašev rešen. VABIMO VAS M IZLETE: V APRILU: 12 dni JERUZALEM, 6 dni RIM, 7 dni ZORICH, 7 dni AŽURNA OBALA, 8 dni BASEL; PRVOMAJSKA POTOVANJA: 10 dni CARI- GRAD, 8 dni RIM, CAPRI, 9 dni LONDON— PARIŠ, 7 dni BERN, 9 dni PARIŠ—AŽURNA OBALA, 7 dni PARIŠ. Izdelane programe za posamezna potovanja prejmete v poslovalnici KOMPAS Celje, oz. vam jih po želji pošljemo na vaš naslov. 2. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGA- RIJO, SSSR in TURČIJO v času od 24. aprila do 3. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 3. 12-dnevno potovanje v AMSTERDAM— BRUXELLES—LUXEMBURG, v času od 16. do 27. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 4. 8-dnevno potovanje na AŽURNO OBALO in v CHAMONIX v času od 16,—23. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 5. 9-dnevno potovanje v PARIZ in na AŽUR- NO OBALO v času od 24. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 6. 7-dnevno potovanje v PARIZ v času od 30. aprila do 6. maja 1967. Prijave do konca marca 1967. 7. 4-dnevno potovanje v MILANO v času od 20. do 23. aprila 1967. Prijave do 1. aprila 1967. 8. 6-dnevno potovanje v PRAGO—BERLIN— NURNBERG v času od 1.—6. aprila 1967. Prijave do 30. aprila 1967. 9. 8-dnevno potovanje z letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Prijave do 10. marca 1967. 10. 7-dnevno potovanje v ZURICH in ZER- MATT, v času od 10.—17. aprila 1967. Prijave do 10. marca 1967. 1.-MAJSKA POTOVANJA; 11. 7-dnevno potovanje v času od 26. aprila do 2. maja 1967 v ZURICH—JUNGFRAUJOCH —INNSBRUCK. Prijave do 20. aprila 1967. 12. 9-dnevno potovanje v LONDON v času od 26. aprila do 4. maja 1967. Prijave do 26. marca 1967. 13. 8-dnevno potovanje v RIM—NAPOLI— CAPRI od 25. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 25. marca 1967. NAPROŠAMO KOLEKTIVE IN INDIVI- DUALCE, DA ZAHTEVAJO V NAŠI POSLO- VALNICI BARVNI PROGRAM VSEH KOM- PASOVIH IZLETOV V LETU 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM VEČJO količino krompirja, semenskega in je- dilnega prodam. Naslov v upravi lista. ENO, dvo ali trosobno stanovanje (v gradnji), z ali brez garaže v Vojniku prodam. Franc Selčan, Slance 15, Teharje. POSESTVO s takoj vseljivo hišo (1,23 ha zem- lje) in kozolec prodam. Bližina avtobusne postaje. Franc Seničar, Laze 26, Dramlje. GRADBENO parcelo prodam (ob cesti na grad — Aljažev hrib). Naslov v upravi lista. LIGUSTER sadike — živa meja za okras vr- tov prodam. Ribič, Vojnik 50. POL HIŠE: 3 sobe, kuhinja, kopalnica, veran- da, 2 garaži, delavnica in vrt prodam zara- di selitve. Šarlah, Ulica Bratov Kresnikov 34 (Cret), Celje. 2000 kg polkislega sena prodam. Teharje 13. VSELJIVO hišo v Celju prodam. Več pojasni- la daje Anica Šmon, Celje, Kidričeva 22. KOMBINIRAN, uvožen otroški voziček, popol- noma opremljeno košarico za novorojenčka in uvožen šotor, udoben 3 X 5 m z vgraje- nim kuhinjskim delom, za 4 ali več oseb, izredno močne izdelave proda: Olga Kovač, Otok 17. ŠTEDILNIK »Gorenje« prodam zaradi selitve. Melanšek, Celje, Ul. Bratov Kresnikov 34. SEDEM in pol mesecev brejo kravo, dobro mlekarico prodam. Vinko Kramer, Celje, Babno 26. TAKOJ vseljivo stanovanje in novo strešno opeko prodam. Dernovšek, Cesta v Lokro- vec 34. ENOSOBNO stanovanje v starejši hiši v Ljub- ljani v prvem nadstropju z modernim pohi- štvom prodam. Pismene ponudbe polšjite na upravo lista pod šifro »VSELJIVO TAKOJ«. KRAVO visoko brejo prodam. Celje, Dobro- va 19. PARCELO primerno za stanovanjsko zgradbo s sadonosnikom in gozdom proda: Kenda, Celje, Lisce 7. 4 TONE njivskega sena prodam. Franc Pote- ko, Griže, Pankrac 50. ODLIČNO ohranjeno motorno kolo NSU Pri- ma 150 prodam za 2.500 N-din. Prevoženih le 5.800 km. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Solak, Celje, Oblakova ulica 26. KUPIM DOBRO ohranjeno ZASTAVO 750 kupim. Pla- čam takoj. Ivan Obrez, Celje, Delavska 16. MANJŠO vseljivo hišo eventuelno stanovanje kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno, skrom- no, najraje kmečko dekle z veseljem do go- spodinjstva in vrtnega dela sprejmem. Iva Voga, Šentjur pri Celju. SOBOSLIKARSKEGA pomočnika sprejmem v redno delovno razmerje. Silvester JURJEC, Celje, Mariborska c. 32. SAMOSTOJNO gospodinjo za dopoldne ali go- spodinjsko pomočnico sprejme takoj — 4 članska družina. Ugodni pogoji. Vera Šmid, Celje, Adamičeva 9. TRI kvalificirane pečarje in dva dclavca sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno. Pečarstvo MUŠIC, Dolenjska 150, Ljubljana. STANOVANJE SOBO oddam mirni ženski za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Vprašati: Kersnikova 26. SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upravi lista. DELAVKA 35 let išče sobo v Celju ali okoli- ci. Pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. NUJNO iščem sobo v Celju, po možnosti prazno. Za uslugo pomagam dvakrat teden- sko pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. STANOVANJE do 45 m! kupim ali vzamem v najem. Najemnino plačam za nekaj let vnaprej. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »MAJ«. V CELJU, Žalcu, Velenju ali okolici iščeta mlada zakonca brez otrok sobo s posebnim vhodom, za krajše obdobje. Po možnos-ti z ftaražo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »INTELEKTUALCA«. PRIMERNO sobo lahko noopremljeoo išče arhitekt. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Pismene ponud- be na upravo lista pod »OTOK«. ENOSOBNO stanovanje s centralno kurjavo na Otoku zamenjam za dvo ali dvo in pol sobno stanovanje. Nudim nagrado. Naslov v upravi lista. SOLIDNEGA sostanovalca sprejmemo. Celje, Trnovi je 20. UPOKOJENEC — starejši, dobro situiran, strokovno izobražen, želi miren kotiček pri pošteni družini, ki spoštuje starost. Pla- čilo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »MIREN«. DIJAK išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje v centru mesta za- menjam za enosobno in sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. RAZNO IŠČEM dva manjša prostora v okolici centra Celja ali Maribora za nov kozmetični insti- tut. Sprejmem tudi vajenko katere starši bi odstopili iskane prostore. Ostalo po dogo- voru. Ponudbe pošljite upravi lista pod »Center«. MANJŠE posestvo v okolici Celja vzamem v najem. Naslov v upravi lista. PODPISANA ALOJZIJA ŽAGAR iz Kanjuc, Što- re, preklicujem neresnične izjave v zvezi z Marijo Podgoršek roj. Jurkošek. Turistične objave PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdraviliščih Dobrna, Rogaška Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia v Ce lju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Pla ninskem domu v Logarski dolinfc in drugih Rezervacije so potrebne za skupine, ob so botah in praznikih. Vse ceste so prevozne Dom na Gori Oljki je še zaprt, odprli ga bo do v prihodnjih dneh. PRIREDITVE V Celju imajo ples vsako soboto v Samo- postrežni restavraciji. V Rogaški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in nedeljo. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 17. marca 1967 ob 15.30: Kanin: RAŠOMON. I. mladinski abonma. Sobota, 18. marca 1967 ob 19.30: Bolt: ČLOVEK ZA VSE ČASE. Gostovanje SNG — DRAMA Ljubljana. Vezani abonma in izven. Nedelja, 19. marca 1967 ob 16: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Radljah. Sreda, 22. marca 1967 ob 19.30: Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Gostovanje v Velenju. Četrtek, 23. marca 1967 ob 19.30: I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Gosto- vanje v Brežicah. Petek, 24. marca 1967 ob 19: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Šoštanju. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega skrbnega očeta Jožeta Velenška Srčna hvala darovalcem vencev, kakor vsem, ki so nam izrazili sožalje, predvsem zahvala pevcem DPD Svoboda, ki so pod vodstvom priljubljenega pevovodje" Julija Goriča zapeli pesem. Zlasti iskrena hvala čč. duhovščini, preč. g. upravitelju Kolšku, ki je pestro in pomembno podal besede v zvezi z zapeto pesmijo. Žalujoča žena in otroci. Celje, 8. 3. 1967. ZIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 18. in 19. marca: Ciril Umek, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) Od dne 20.—25. marca: Janez Cernej, veterinar, Celje, Kajuhova ulica 11 blok 3/II, tel. 22-32 Iščemo takoj 2 raznašalca za do- stavo NEDELJSKEGA DNEVNIKA na dom naročnikov. Zglasite se osebno v podružnici LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA, Ce- lje, Cuprijska 4. OBVESTILO CENJENE stranke obveščam, da zaradi bo- lezni preneham s poslovanjem delavnice zla- tarske obrti 31. marca 1967. Vse stranke lah- ko dvignejo svoja popravila do tega dne v delavnici, lahko pa bodo dvignile tudi po 1. aprilu ob določenih dnevih, objavljenih na vhodnih vratih. — Zlatar ORLCNIK, Celje, Zidanškova 5. Po sklepu centralnega delavskega sveta »METKE« tekstilne tovarne in konfekcije Ce- lje z dne 7. 3. 1967 se v kraju Kozje št. 115 na LICITACIJI PRODA nedograjena montažna stanovanjska hiša tipa »Jelovica«. Izklicna cena znaša 55,339.84 N-din. Licitacija bo dne 22. marca 1967 ob 10. uri na kraju samem. ZAHVALA Zvezi slepih so darovali: Dr. Ervin Mejak, po kazenski zadevi pridobljenih 100 N-din; GIP »INGRAD« Celje namesto venca na grob po- kojnega borisa Kraigherja 300 N-din; »VRVI- CA« Celje po sklopu delavskega sveta 160 N- din. Vsem darovalcem iskrena hvala. OPOZORILO Gozdno gospodarstvo Celje opozarja vse prebivalstvo ua svojem območju, predvsem mladino, da je v tem letnem času prepovedano netiti ogenj v gozdu ali v bližini gozda (Ur. list SRS 30 65). Vsak prebivalec, ki opazi v gozdu požar, je po zakonu dolžan ta požar takoj prijaviti najbližji postaji milice ali pa najbližjemu gozdnemu obratu oziroma logarju. Gozdno gospodarstvo Celje »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec, poslovalnica 4 kurivo - gradbeni material Obveščamo cenjene potrošnike, da smo preselili prodajni od- delek poslovalnice v nove prostore pri dosedanjih skladiščih (dvorišče Vizovišek). V prodajalni lahko dobite ali naročite vse vrste gradbenega ma. teriala, kuriva in stavbeno pohištvo. Za vse blago posredujemo dostavo na dom. CESTNO PODJETJE V CELJU proda zaradi zmanjšanja osnovnih sredstev na JAVNJ LICITACIJI več gradbenfh i,n orodnih strojev (drobilce, betonske mešalce, kompresorje, vrtalni stroj, kovinsko žago več elektromotorjev itd.). Licitacija bo dne 27. 3. 1967. Za gospodarske in druge organiza- cije od 9. do 10 ure, za zasebnike pa od 11. do 12. ure dopoldne v prostorih centralnih obratov na Lavi št. 42. Navedeno opremo se lahko ogleda od 20. 3. 1967 dalje. Poja- snila se dobe v komerciali podjetja, itelefon 30-23. Gospodarske in druge organizacije morajo predložiti ustrezna pooblaistila; zasebniki pa 20% varščine od izklicne cene. ZAHVALA Ob bridki zgubi našega nepozabnega moža in očeta MATIJE ČUKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici dr. Pregljevi, prečastiti duhovščini v Celju in Kamnjah, plemeniti sosedi tov. Vidi Zupane, tov. ing. Srečku Naraksu, družini Višner, tov. Kostanjškovi in vsem sosedom, ki so nam kakor koli pomagali. Še posebej smo dolžni zahvalo vsem sorodnikom, ki so od blizu in daleč prihiteli nam na pomoč in nam lajšali bolečine. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Fani in hčerka Danica z družino Celje, dne 12. marca 1967 OBVESTILO Vse gozdne posestnike na območju celjske občine obveščamo, da sprejema Gozdni obrat Celje prijave za sečnjo v gospodar- skem letu 1967 — 1968 OD 1. APRILA DO 30. APRILA 1967. Prijave bodo sprejemali področni logarji od 7. do 12. ure na krajevnih uradih po naslednjem razporedu: Krajevni urad Strmec v ponedeljek in petek Krajevni urad Dobrna v ponedeljek in petek Krajevni urad Frankolovo v ponedeljek in petek Krajevni urad Škofja vas v ponedeljek in petek Krajevni urad Šmartno v Rožni dolini v sredo in petek Krajevni urad Štore v ponedeljek in sredo Krajevni urad Vojnik v ponedeljek in sredo. Istočasno se sprejemajo prijave za sečnjo v pisarni Gozdnega obrata v Celju na Ljubljanski cesti 15 in v pisarni Gozdnega obrata v Strmcu vsak ponedeljek in petek od 7. do 12. ure. Opozarjamo gozdne posestnike, da po 30. aprilu ne sprejemamo več prijav za sečnjo, razen v izjemnih primerih (elementarne nezgode). Pri prijavi sečnje mora vsak gozdni posestnik predložiti posest- ni list in ustrezno dokumentacijo za večje količine lesa, za last- no porabo (gradbeno dovoljenje, priglasitev). IZLETNIK CELJE L IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šir- ši domovini. Za šolsko mladino do 31 .3. še popust. AKCIJA SLOVENJ GRADEC! VSI IZ VSEH ŠOL NA RAZSTAVO »Mir humanost in pri- jateljstvo med narodi«. Pouk ne bo trpel. Za popoldanske razrede orga- niziramo prevoz in povratek dopol- ine, za dopoldanske popoldne. Ce- na prevoza v obe smeri iz Celja je samo 260 S-din, vstopnina 100 S-din. Skupni ogled razstave le 360 S-din. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: CORTINA D'AMPEZZO za tri dni od 8. do 10. 4. za samo 197 N-din, idealna smuka, številne Vlečnice — nizka cena. Prijave do 20. 3.. Spre- jemamo prijave posameznikov ter organiziranih skupin. LOURDES za deset dni. Cena je samo 890 N-din. Prijave sprejema- mo do zaključenega števila. Za or- ganizirane skupine popust. RIM za šest dni od 3.-8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: Številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Ažurno obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na čehoslovaško. V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUST! ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO 2ELJI! ZA ORGANIZATOR. JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE 1 URI STIČNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CELJE — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. IZLETNIK CELJE NE, NA LUNO šE NE MORETE! To pa ne pomeni, da bi ne mogli biti v poltretji uri v Beogradu ali čez dvaj- set minut na Brniku! Čas postaja vse bolj dragocen in od njega zavistjo po- gosto veliki posli... Si hočete ogledati izpod neba Celje in okolico? AEROKLUB CELJE uvaja novost: AE- RO TAXI, ki je mimo turistične atrak- tivnosti čista poslovna nuja. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK Fran Jaklič Zgodovinska povest ZADNJA NA GRMADI - 26 - V sodih je dobra kapljica iz hrvaških goric in močna sladka vina iz obmorskih krajev, ki preganjajo skrbi in telesu prijajo. Na mizi je bil vedno kruh iz najboljše pšenice, ki je zrasla na gorkih hrvaških ravninah, v ve- likih kosih narezan, da se je vsak lahko pošteno najedel. Pri njej se je seveda oglasil marsikakšen snubač od blizu in daleč. Ponujali so se ji mladeniči v najlepših, vdovci v najiboljših letih, a ona je vse po vrsti odklanjala, češ da ne more pozabiti prvega moža, ljubega Rajha, katerega ime je sklenila nesti s seboj v grob. Kljub le- pemu govorjenju si je vendarle hotela ohraniti svobodo na vse strani, da je mogla izbirati po željah razbrzda- nega srca. Res je, da so jo gospod resprester večkrat klicali na zagovor, a premetena Kočevarica je prišla le redkokdaj. Za svarila se nt menila in tudi na zagovor ni hodila, češ ako bi tako delala, kakor gospodje hočejo, bi ne bilo nikogar več pod njeno streho in kako bi potem preživela sebe in družino! Zavoljo pogostih tožb so gospod resprester može opominjali, naj ne zahajajo h Kočevarici, kjer samo »hudiču tlako dajejo«. Tudi harmonikar in njegov pomoč- nik nista smela igrati pri Kočevarici, kamor sta hodila prej gost vesele in poskočne, da se je mladi svet laže vrtel. Rajhovka se je hudo posmehovala ribniškim kap- lanom in respresterjevemu pomočniku, župniku v Ko- čevju, kadar so jahali mimo hiše in gledali vstran. Ba- hala se je, da je ponudila nekoč kočevskemu župniku, ki je jezdil mimo in se ozrl proč, najboljšega vina iz ma- jolike, in je pravila, da ni rekel nič, samo pljunil je proti njej in izpodbodel konja. In tako je teklo »pri Kočevarici« veselo in brezskrbno življenje, zakaj vino je bilo močno in resprester prebi- vajo daleč v trgu in tudi stari so že, pa zato ne morejo videti vsega. — 27 — Kdor je bil kdaj pri Kočevarici, je rad zavil zopet tja, in tovornik, ki je odhajal iz doline, je privezal konjiča h kolu in stopil v hišo, da za slovo izpije kozarec. Tisti, ki so gonili tovorno živino iz Karlovca ali z Reke, so se ustavljali, da bi si odpočili in se okrepčali. Pri rojakinji so se ustavljali bližnji Kočevarji, ki so prihajali mimo. Tudi oni iz »dežele loncev«, ki so cenili kozarec vina in vogal bele štruce ter imeli smisel za hrepeneče oči brhke Kočevarice, so uravnavali vse delo in pota dneva tako, da jih je zaneslo prej ali slej k njej. Tu so sklepali kupčije in poravnavali prepire. Celo družinske spore, ki so imeli svoj izvor prav v tej gostilni, so dostikrat krpali prav tu, kjer je bila Rajhovka tudi razsodnik. Premoženje se ji je lepo kopičilo. V tej hiši se je torej zbral na veliki ponedeljek svet, željan po dolgem postu mesa in vina, vesele godbe in ple- sa. Vrh tega so lončarji po starem običaju sklepali pogod- be z delavci iin tovorniki. Ker pa ljudje najraje delajo take reči le pri vinu in ker toči Rajhovka najboljše vino, so vreli tja lončarji in delavci z vseh koncev, nekateri v spremstvu žena in deklet. Že popoldne so bili vsi prostori polni, pa tudi pred hišo je bilo vse zasedeno, saj je grelo toplo spomladansko sonce. Brhka gostilničarka je pozdravljala na vse strani, se prav zaupljivo nasmihala znancem in jim šepetala na uše- sa lepe reči, da so se jim obrazi kar sami smejali. Hvalila je lepoto mladih deklet, dobre mamice pa je spraševala, kdaj bodo njihove hčerke godne za možitev. Poleg tega je skrbela, da so godci neutrudno igrali. Če so se jim po- sušila grla, je sama postavila prednje pijačo. Ukazovala je dekletom, da so pridno stregle gostom, sama pa je ho- dila od mize do mize, se pomenkovala in pila iz lončenih kozarcev, če so jo klicali, naj pije, seveda samo toliko, da se je z rdečimi ustnicami dotaknila roba. Med gosti je bil tudi Krznič, kmet in lončar iz Nem- — 28 — ške vasi. Prišel je na Pristavo, da se pogodi s kakim lon- čarskim rokodelcem, ki bi mu gnetel glino in oblikoval lončeno posodo čez poletje; zmeniti se je moral tudi s kakim tovornikom, da bi mu tovoril posodo po sejmih in od vasi do vasi, ali pa posodo kupil in kupčeval z njo za svoj račun. Gregor Krznič je namreč sam zrasel pod lončarsko streho in že v mladih letih prenekateri dan pre- sedel pri kolovratu. Noga je igraje podila kolovrat in pred njim je rasla iz kepe gline, ki jo je zagnal na kolovrat, najrazličnejša posoda, kakršno si je pač zamislil, od pre- proste latvice do ogromnega svinjskega lonca. Toda tedaj je bil še lončarski delavec, doma na Prista- vi, a zdaj kmet v Nemški vasi, ki ima z gruntom dela čez glavo. Ne utegne se ukvarjati z oblikovanjem gli.ne in tudi v križu ga prične boleti, če sedi dalj časa pri kolovratu. Noga, ki goni kolovrat, je že bolj trda in se ne da tako razgibati, da ne bi bilo udarjanje na desko brez bolečin. Zakaj zdaj mu je že štirideset let, sicer je še čvrst, vendcvr me več tako kot takrat, ko je še hodil k Petrovim v Go- ričjo vas. O, takrat je imel urne nogel Svoji izvoljenki je pripovedoval, kako ji bo prijetno tam doli na Pristavi. On bo za kolovratom, ona pa bo nosila narejeno posodo na desko in jo sušila, ko pa bo suha, jo bosta naložila v peč in ko bo kuril, bo ona ponoči ob njem, da ne bo zaspal in se posoda zažgala. In potem bosta hodila s po- sodo od vasi do vasi, po Kočevskem, po Suhi Krajini in še čez, do krajev, kjer zori grozdje na trti, in bosta pripeljala domov moke in žita, da bodo tudi otroci lahko mleli, če jih bosta seveda imela. In grošev bosta prinesla, da jim bosta kupila platna za srajce in hlače. Zgodilo se je več- krat, da so Gregorja prepodili goričevski fantje, ki niso trpeli, da bi hodil kak tujec vasovat v njihov 'kraj, zlasti še lončar. Tedaj je poskočil kot srnjak in jim ušel. Take noge je imel! Za deklico pa se ni bal, kajti na Polonco se je zanesel. — 29 - Toda kmalu je mladi lončar prenehal hoditi v Goričjo vas. Ponudila se mu je namreč vdova iz Nemške vasi, ki ga je vedno videla, kadar je prihajal v vas. Bil ji je všeč in dala mu je vedeti, da ga vzame, če hoče. Lončar je sprva ponudbo prezirljivo odklonil, ko pa je naposled izvedel, da je grunt njen, je pričel premišljevati. In ko je premišljeval in se posvetoval doma in z drugimi, je pri- merjal obe priložnosti: v prvem primeru bi dobil mlado dekle s skrinjo in morda nekaj platna, v drugem primeru ipa sicer res vdovo, precej starejšo od njega, z nekaj otro- ki, toda z gruntom in vozom pod skednjem in živino v hlevu. Grunt! Edina želja in misel lončarskih src, ki hre- pene po vozovih in zemljiški lastnini, da bi kopali glino na svojih tleh. Če pobere vdovo, se mu bo uresničila želja. In ko je tako primerjal in tehtal, se je nagnila tehtnica na stran vdove. Kaj priletnost žene s priženjenimi otroki, ki odraščajo in gredo od hiše! Tudi žena lahko premine, toda grunt ostane! Grunt! Zemlja! Polonca pa ni imela grunta, zato mladi lončar ni hodil več vasovat v Goričjo vas. Zmenil se je z vdovo. Ker tudi Polonci pravzaprav ni bilo do lončarja, se ni bal, da bi nosila »štruco« za njim, če bi jo pustil in se poročil z drugo. Mladi lončar Gregor Krznič je s priženitvijo prinesel v hišo kolovrat in pravico, da bo smel za vedno žgati lon- čeno posodo v pristavski peči, kjer so jo žgali njegovih dedov dedje od nekdaj. Gregor je postal sicer kmet, vendar je kmalu spoznal, da lončarstvo ni slabo, da je bolj zanesljiv zaslužek pri kolovratu kakor pa pridelek na njivah, kjer pač veš, da seješ, a nikdar ne veš, če boš tudi že]. In tako je Gregor kmetoval in nadaljeval z lončarsko obrtjo. Njegovim pastorkom, ki so se rodili v kmečki hiši, se je zdelo, da bi se z lončarsko obrtjo preveč ponižali in se je zato niso hoteli oprijeti, lastni otroci pa so bili še premajhni. Zato je moral Gregor vsako leto najemati iz- učenega lončarja, da je lahko kmetoval in poleg tega z - 30 - lončeno posodo kaj zaslužil, ko je imel vendar pisano pravico do pristavške peči. Gregor Krznič je kmalu našel lončarja, s katerim se je dogovoril, da mu bo pomagal. Komaj jie zdaj sedel k družbi in pogledal naokrog, pa je opazil lončarja Marti- nčka, tistega Martineka, ki je nekaj let hodil delat h Krzni- ču. Res je, da je Martinek najmanj vsak dan stokrat ob- ljubil, in to se je začelo takoj drugi dan, ko je prišel v hišo, da nikdar več ne sprejme dela pri Krzniču. Prepi- ral se je z vsemi v hiši in ko je jeseni odhajal, je vpil po vasi, da ne pride nikoli več v hišo, kjer dajejo ljudem samo usirjeno mleko in črn kruh. Vendar si je na pomlad vendarle premislil in se spomnil, da so bile pri Krzniču polne sklede in dovolj kruha na mizi, da si ga je odrezal, kadar je hotel. Tako je tudi danes zalezoval starega go- spodarja in pazil, kdaj mu bo namignil, da bo stopil k njemu, prisedel in se pričel pogovarjati. Gregor mu je prikimal in pomignil. — Martinek? Boš pil? Ko bi trenil je bil Martinek pri njem in pil. Gregor je porinil predenj še vogal štruce, iz žepa po- tegnil še kos kolača. Martineku se je obraz razširil, ko je nesel dobroto v usta. — Martinek, ali si se že s kom zmenil za to leto? je vprašal Krznič, vtem ko je Martinek pospravil kolač. — O, dosti me jih je že vprašalo, pa nisem še niko- mur obljubil. Dejal sem: »H Krzniču pojdem, če me bodo prosili. Tam znajo mati speči dober kruh in skuhajo tudi toliko, da v skledi vedno kaj ostane. In krave imajo.« Krznič se je nasmehnil. — Skočni iz Rakitnice me je vabil, Micen iz Dolenje vasi je vprašal zame, tista Korda iz Blata je poslala po- me in še celo v Nemško vas bi bil lahko šel, pa sem dejal: »Nikamor ne grem. H Krzničevim pojdem, če me bodo hoteli.« Pa sem še dejal: »Marbinek Bolha se drži hiše in gospodarja, če sta zanj. Krznič ta je mož, mati pa tudi.« — 31 — — Prav si govoril, ga je prekinil Krznič in mu ponu- dil vina. — Se bova pa pogodila zopet za eno leto. Koliko pa hočeš? — Nič več kakor lani. Le ene hlače mi boste dali po vrhu. Desna hlačnica se pri kolovratu hitro izrabi, zadaj pa tudi, pa nimam časa vedno krpati. Tako se bom pre- obul. Kadar pa bo doma peč polna in bo podstrešje nalo- ženo, bom šel h Kordi v Blato. Pa sedem srebrnih grošev mi boste dali za aro, lani ste mi jih dali samo pet. — O, Martinek! Ti pa preveč zahtevaš. In dva gospo- darja bi rad imel! — Korda je reva, ženska brez moškega pri hiši. In v žlahti smo si. Pri naši hiši se pišemo Bolha, Korda pa tu- di. Pomagati ji moram. Martinek je bilo svojeglav fant, ki ni odnehal. Krznič mu je končno primaknil, kolikor je terjal. Preden sta udarila, je