List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno K 6'— polletno „ 3"20 četrtletno V60 posamezne številke po —"30 Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. Cene inseratom: V48 strani pri enkratni objavi K V50, pri večkratnih ■ objavah popust. ==±= Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, > z Železnikih in v Kamniku. Leto 11. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1912. Št. 15. Prodajanje piva v steklenicah. Gostilničarstvo se mora boriti proti naj-raznovrstnejšim razvadam, ki močno ogražajo mirni razvoj in napredek gostilničarskega obrta. Med te razvade spada tudi direktno prodajanje piva v steklenicah zasebnikom, branjevcem in trgovcem po pivovarnah, odnosno njih založništvih. Pioti tej razvadi je gostilničarstvo nastopilo že opetovanokrat, toda do uspeha ni hotelo priti. Sedaj pa se menda vendarle bližamo trenotku, ko se postavi tej pretežno nereelni konkurenci v našem obrtu enkrat za vselej mejnik. V najkrajšem času se mora namreč v s t a v i t i d i re k t n o o ri-dajanje piva zasebnikom, branjevci in trgovci pa bodo morali prodajati pivo po cenah, ki gredo roka vroko s cenami, za katere toči pivogostil-n i č a r. Da naši naročniki tem lažje razumejo da-lekosežnost uspeha gostilničarske organizacije, nam je treba poseči nekoliko nazaj ter se dotakniti podrobneje razmer, ki so se vkoreninile v naši deželi. Na Kranjskem se konzumira povprečno 90.000 hi piva. Privatnikom, branjevcem in trgovinam ga oddajo pivovarne in založništva direktno letno 2500 do 3000 hi, torej razmeroma prav malo količino. Glavni konzument pivovaren je in ostane gostilničar, za katerega je poleg vina pivo glavno blago. A vendar pivovarne doslej svojemu glavnemu konzumentu niso bile naklonjene toliko, kakor pa njih konkurentom, katerim so dovoljevale več udobnosti kakor gostilničarjem. Gostilničar mora namreč svoje lokale primerno opremiti, mora skrbeti za led, kupovati mora ogljikovo kislino, plačevati radi svojega obrta razmeroma zelo visoko pridobnino, skratka z njegovo obrtjo so združeni precejšnji režijski troški, ki pri branjevcih in trgovcih odpadejo popolnoma, ker je za te prodaja piva ali popolnoma postranska obrt ali pa celo šport, s pomočjo katerega si hočejo pridobiti odjemalcev za drugo svoje, mnogo bolj dobička-nosno blago. Ni torej čuda, ako ti konkurenti lahko prodajajo pri istem dobičku, kakoršnega ima gostilničar, pivo ceneje. Tudi se ne moremo čuditi, ako gotovi ljudje, ki gledajo pred vsem na ceno, ne pa tudi na kakovost blaga, kupujejo pri teh pivo. Manj razumljivo je, da ti konkurenti navadno delajo gostilničarju konkurenco prav pred njegovim nosom, tik pred njegovim obratovališčem. Še manj razumljivo je, kako da posamezni trgovci oddajajo svojim strankam pivo v steklenicah za isto ceno, katero mora plačati gostilničar pivovarni ali založniku. Naravnost nezaslišano pa je, da se najdejo „trgovci", ki prodajajo pivo v steklenicah posameznim strankam ceneje, kakor pa ga plačuje gostilničar pivovarni. Nekateri ali morda sploh vsi trgovci dobe namreč od pivovaren razven engros cene še rabat in kot zagrizeni sovražniki gostilničar-stva, ki je pravzaprav njih glavni odjemalec, oddajajo svojim privatnim strankam pivo za toliko ceneje, kolikor znaša rabat. Dokazi v tem oziru so nam na razpolago in primorani bomo tudi navesti imena teh častitih gospodov, ker to je že višek nesramne in nereelne konkurence, zlasti še, ako se uvažuje, da s tem ob enem padejo na nivo navadnega kramarja, ki bi dal tudi dušo za krajcar, akoravno hočejo drugače v javnosti veljati za solidnega trgovca. Svetovali bi jim, da naj ostanejo raje pri svoji trgovini in da ne kvarijo obrti, drugače se jim lahko pripeti, da jim zagode organizirano obrtništvo svojo pesem. Glavno načelo in glavna podlaga zdravih in solidnih kupčijskih razmer je in mora biti, da tudi pioducent skuša ščititi svoje glavne konzumente, da kaže njim nasproti kulanco in da jim nudi po možnosti udobnosti, katerih mimoidoči konzument ni deležen. Nikakor pa ne sme gledati pri vsaki priliki le na to, kako si bo pridobil tudi za hrbtom svojih glavnih konzu-mentov le-tem v škodo kak malenkosten dobiček. Sramovati se pa mora dejanja, ako daje posameznim elementom priliko, ali jih celo napeljuje k temu, da z umazano konkurenco oškoduje onega, odnosno one, na katere je navezan v prvi vrsti. Odij umazane konkurence pade potem tudi na njega samega. To JNfauk o serviranju. (S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.) (Dalje.) Čim luksurioznejša je oprema kakega hotela ali kake restavracije, tem bogatejši bo tudi inventar Specijalnih priborov. Zlasti amerikanski in angleški klubi so v tem oziru opremljeni naravnost potratno. Najvažnejše oblike in vrste priborov ter drugih predmetov za serviranje so razvidne iz temu delu pridejanih tabel. Pri serviranju za družine dajemo juho namesto v škode-Ijice v lonec za juho, katerega postavimo s potrebno zajemalko in z vsemi krožniki za juho pred poglavarico družine; od te nalite krožnike dajemo po vrsti naokrog in sicer jih predložimo gostu od desne strani. Tudi druge jedi naj se pri serviranju za eno družino pripravijo na eni plošči, katero pustimo, da ali kroži od gosta do gosta, ali pa jo predložimo enako kakor lonec za juho. Preobilo nalaganje na roko pri donašanju jedi iz kuhinje naj se opusti, kakor smo že enkrat omenili, to je tako nemoderno, kakor tudi neokusno in zamudno; 'kakor je dokazano, izvršimo lahko mnogo več, ako vzamemo naenkrat manj, zato pa gremo večkrat v kuhinjo ali pa se poslužimo podnoskov. Menjavanje krožnikov in odnašanje naj se izvrši — če le mogoče — od desne strani gosta. Po končanem obedu je treba odvzeti tudi nerabljene pribore. C. Serviranje dlneja. Pod dinejem1) razumevamo glavni obed Angležev in Francozov, katerega zavžijejo med 6. in 8. uro zvečer. Avstrijci imenujemo naš glavni obed diner le pri izrednih ali svečanostnih prilikah, pri katerih število serviranih hodov presega ono navadnega meščanskega kosila. Diner obstoja vedno iz daljše vrste različnih jedi, najmanj 'pa iz: juhe, ribe, govedine, pečenke, močnate jedi in deserta. Diner je večinoma ali diner ä prix fixe (diner za določeno ceno za kuvert ob poljubnem, od gosta določenem času) ali tudi Table d'höte (skupno kosilo za določeno ceno za kuvert ob od podjetja določenem času2). Prireditev Table d'hote je večinoma odvisna od prijave gotovega števila udeležencev. Diner je pa tudi lahko Diner ä la carte, v katerem slučaju ga lahko gost sam sestavi po jedilnem listu ali naroči vnaprej, ker se mu morda zdi to prikladnejše iz različnih vzrokov. Gost mora pri tem plačati v jedilnem listu označene cene posameznih jedi. !) Francosko: diner; angleško: dinner. -) Ta lahko zniža ceno tam, kjer je Table d’höte vpeljan, za tretjinsko ceno pri Diners ä part (ločeni dine). H 3 O O < o EJ yj 2. n< Z £ “ I—t C. o< ST V) •—t- 5. 3 prr < •< •< w naj si zapomnijo pivovarne pa tudi gotovi gospodje „trgovci"! Ako Vam je mar lastno blagostanje in ako hočete imeti zdrave kup-čijske razmere, morate tudi sami delovati na to, da se okrepe gospodarsko vaši glavni konzumenti; okrepe pa se lahko na ta način, da tudi sami sodelujete pri odpravi nezdravih kupčijskih razmer. Ako tega ne pojmujete ali nočete pojmovati ter radi tega nočete tudi sami skrbeti za to, da se odpravijo razvade, ki škodujejo redni kupčiji, potem vas doleti čast, da vas morajo treznomisleči možje imenovati nedolžno grobokope lastnega blagostanja, ako pa se k temu pridružijo še gotove okoliščine, izkoriščevalce in koristolovce, oziroma v najhujših slučajih celo skopuhe in oderuhe. Nekako čudno pri tej prodaji pa je tudi to, da se različni prodajalci piva v steklenicah prav malo menijo za zakonite predpise. Predpisano je namreč, da se v trgovinah sme prodajati samo pivo, ki je napoljeno v trgovsko-običajno zaprtih steklenicah. Ako se prodaja v trgovinah pivo v takozvanih patentovanih steklenicah, je to že obrtni prestopek, katerega mora kaznovati obrtna oblast, ako se jej naznani. Občinstvo pa ne mara posebno te vrste steklenic, marveč večinoma zahteva povsod patentovane steklenice. Zato se jih tudi trgovci branijo in prodajajo večinoma pivo v patentovanih steklenicah, četudi vedo, da s tem za-greše obrtni prestopek. Ravno tako vedo tudi pivovarne in založniki, da prodajanje piva v takih steklenicah pomenja obrtni prestopek in vendar oddajajo trgovcem patentovane steklenice. Za obrtne prestopke te vrste so torej soodgovorni. Ko se je ustanovil kartel pivovaren, se je delalo mnogo prahu s tem, da kartel hoče zboljšati stanje pivovaren kakor tudi položaj gostilničarjev. Res se je delalo s strani kartela dosedaj v korist pivovaren, to pa vedno le na škodo gostilničarjev. Dobrote "kartela gostilničar dosedaj še ni vžil, nasprotno vedno le občutil njega slabe strani. Tudi takrat ob ustanovitvi kartela je bil govor o regulaciji prodaje piva v steklenicah, toda ta regulacija je veljala samo za vložke steklenic in napravila gostilničarja odgovornega za vse izgubljene steklenice. To je bila torej prva dobrota te regulacije. In tako je šlo polagoma naprej. Naenkrat pa se je položaj nekoliko spremenil. V obrtnem svetu je bil namreč z veliko večino sprejet zakonski načrt, da je prodaja piva v zaprtih steklenicah podvržena koncesi-joniranju. Ta načrt postane v kratk m tudi zakon. Ako pivovarne ugode upravičenim zahtevam gostilničarjev prej, predno postane zakon, potem vsaj nekoliko pokažejo, da so gostilničarjem malo naklonjeni. Ako ne marajo ugoditi, potem pokažejo pred celim svetom, da so gostilničarjem skrajno nenaklonjeni. Zato se lahko reče, da je „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ imela srečno roko pri določitvi dneva za enketo, pri kateri naj se ugotove zahteve gostilničarjev in dožene, v koliko so pivovarne pripravljene ugoditi tem zahtevam. Kakor smo že poročali, je bila ta enketa sklicana na 27. julija in so se je udeležili odposlanci gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ljubljanske okolice, na Bledu, na Brdu, na Jesenicah, v Kamniku, v Kostanjevici, v Kranju, v Litiji in v Zagorju ob Savi. Kranjska sekcija pivovarniškega kartela in Reininghausova pivovarna, dalje mengška in vrhniška so tudi poslale na enketo svoje odposlance, dočim se ostale pivovarne niso odzvale vabilu zveze. Preobširno bi bilo navajati vse, kar se je ob tej priliki govorilo, zadošča naj, ako na- vedemo, da so s strani pivovarn posegli v debato vsi zastopniki, med delegati zadrug pa zlasti gg. Fran Kavčič, Avguštin Zajec, Anton Cer er in Alfonz Mencinger. Uspeh enkete se zrcali v sledečih resolucijah : 1. Vpoštevajoč dejstvo, da se z direktnim prodajanjem piva v steklenicah od strani pivovaren ali njih založništev na privatnike dela glavnim odjemalcem gostilničarjem velika krivica in občutna škoda, predlagajo današnji zborovalci: „Vse v deželi zastopane pivovarne naj sklenejo pravnoveljavno in obvezno, da se ima vse prodajanje piva v steklenicah na privatnike vršiti samo potom koncesijoniranih gostilničarjev. 2. Vsi prizadeti faktorji se poživljajo, da sklenejo in pravnoveljavno ugotove pot, po kateri se doseže jamstvo, da ne bodo trgovci in branjevci prodajali piva ceneje kot gostilničarji. Ako bi se kateri trgovcev ne podvrgel temu naročilu, naj se pivovarne medsebojno zavežejo, da ne dajejo dotičniku več piva tako dolgo, dokler se ne pokori temu naročilu. Kontrolo izvršujejo zadruge po svojih članih za svoje okoliše, za neorganizirani del dežele deželna zveza. Navzoči zastopniki pivovaren so izrekli, da soglašajo s temi resolucijami in da bodo po moči delovali tudi na to, da te resolucije ugotove tudi na enketi nezastopane pivovarne. Stvar pride torej še pred posvetovanje pivovarnarjev in v najkrajšem času smemo pričakovati tozadevnega definitivnega sklepa. Pričakujemo in nadejamo se, da bodo temu pritrdile vse pivovarne brez izjeme. Z zadevo se bomo pečali še, ko bo definitivno rešena. Mislimo, da nam bo mogoče poročati samo ugoden uspeh in da nam ne bo treba navajati imenoma pivovaren, ki bi se izrekle proti temu. Mislimo pa tudi, da bi zavedno gostilničarstvo vedelo, kako mora postopati s takimi pivovarnami, ki so mu nenaklonjene. (gostilničarska zadruga v Velikih Laščah. Naši gostilničarji uvidevajo vedno bolj, da je za gostilničarski stan neizogibno potrebna strokovna organizacija. Zato moremo beležiti zlasti v zadnjem času veseli pojav, da se v okrajih, za katere še ne obstojajo gostilničarske zadruge, posamezni gostilničarji sami zavzemajo za to, da se naša stanovska organizacija spo-polni. Tako je bilo tudi v Velikih Laščah. Želja po ustanovitvi zadruge je izšla iz vrst tamošnjih gostilničarjev. „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ je bilo mogoče sklicati že 7. t. m. sestanek interesentov, da se podrobno dogovore radi ustanovitve zadruge. Sestanek je bil zelo dobro obiskan; došlo je namreč preko 40 gostilničark in gostilničarjev, torej več kot polovico iz celega sodnega okraja. Sestanek se je vršil na vrtu Grebenčeve gostilne in ga je ob pol 11. otvoril v imenu zveze naš urednik, ki je navzoče pozdravil, se jim zahvalil za prihod ter jih pozval, da si volijo v smislu dnevnega reda najprej predsednika sestanka. Navzoči so soglašali v tem, da naj predseduje g. Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, zapisnikarjevo delo je bilo odkazano našemu uredniku, za overovatelja zapisnika pa sta bila imenovana gg. Franc Grebenc iz Velikih Lašč in Miloš Kavčič iz Dobrepolja. G. Pucelj se je najprej zahvalil navzočim za izkazano mu zaupanje, se na kratko dotaknil organizacije v splošnem ter nato pozval našega urednika, da v kratkih besedah pojasni navzočim pomen in namen gostilničarskih zadrug. Naš urednik se je v svojem govoru pečal najprej v splošnem z organizacijo ter navzočim pojasnil razliko med prosto organizacijo na podlagi društvenega zakona ter prisilno organizacijo na podlagi obrtnega reda. Tudi je pojasnil razliko med gospodarskimi in strokovnimi zadrugami ter se nato dotaknil organizacije gostilničarskega stanu v Avstriji. Vsak gostilničar je kakor vojak; zadruga odgovarja primerjajoč jo z vojaškimi inštitucijami stotniji, deželna zveza se da primerjati s polkom in državna zveza z divizijo ali korom gostilničarske armade. V nadaljnem svojem govoru se je pečal s koristmi, ki jih ima gostilničar od strokovne zadruge. Pred vsem je to vpliv, ki ga ima zadruga vsled besedila obrtnega reda pri podeljevanju koncesij. Zadruge so namreč nekake ekspoziture obrtne oblasti glede dotičnega obrta, za katerega so ustanovljene. Dosedaj so v tem okraju odločevali pri podeljevanja gostilničarskih koncesij žandarmarija in občinski zastopi. Ako se ustanovi zadruga, bodo imeli gostilničarji v tem oziru odločilno besedo. Gostilničarji pa stoje povsod na tem stališču, da so nove gostilne odveč, pač naj se varujejo pravice starih. Istotako ima zadruga precejšen vpliv pri odpravi nereelne konkurence, ki jo gostilničarji povsod trpe zlasti s strani vinotočev, branjevcev in trgovcev. Zadruga pa vpliva blagodejno tudi na zboljšanje gospodarskih razmer dotičnega stanu. Posameznik v tem oziru ne more doseči mnogo. Pač pa se doseže veliko z združenimi močmi. Prirejanje tečajev, urejeno vajeništvo in vpeljava dokaza vsposobljenosti imajo namen, spopol-niti strokovno naobrazbo stanu. Boj, ki ga bije organizirano gostilničarstvo že dalj časa v pivovarniškem vprašanju, glede policijske ure, prodaje tobačnih izdelkov itd. ter uspehi, ki so se dosedaj že dosegli v tem pogledu, pa ima jo namen, gospodarsko okrepiti gostilničarski stan. Upravičenost zahtev gostilničarskega stanu priznava vsak trezno misleč človek, doseči ugoditev teh zahtev pa je mogoče le s skupnim nastopom. Pri vsem tem pa je treba, da nače-lujejo organizaciji delavni možje, ki gredo v boj za pravice stanu ne oziraje se na levo, ne na desno in ki so pri tem boju samo gostilničarji in nič drugega. Organizacija mora ostati samo strogo strokovna in stanovska. V njej ne sme biti prostora za politično strankarstvo, ker bi to pomenilo začetek konca. Vsako delo je združeno z gotovimi troški in izdelki. Zato nastane vprašanje, koliko stane vsakega posameznega člana organizacija. Pri društvih so vpeljane vpisnine in članarine, s katerimi se krijejo troški. Navadno so članarine precej visoke, vsaj v razmerju s koristmi, ki jih ima vsak posameznik od tega, da je član. Gostilničar mora biti pogostoma član različnih društev in to vsled svojega poklica, četudi mu to ne donaša posebnih koristi. Pri organizaciji na podlagi obrtnega reda, torej tudi pri gostilničarskih zadrugah je pa stvar drugačna. Ako se previdno gospodari, je s plačano inkorporacijsko pristojbino odpravljeno enkrat za vselej plačevanje, kajti doklade se vpeljujejo le v izrednih slučajih. Zato se lahko z mirno vestjo trdi, da je zadruga ono društvo, od katere ima gostilničar največ koristi, dočim so s članstvom združeni razmeroma naravnost malenkostni troški. Pričakovati je torej, da navzoči soglašajo v tem, naj se za velikolaški sodni okraj ustanovi gostilničarska zadruga s sedežem v Velikih Laščah. G. Pucelj priporoča nato, naj vsi navzoči glasujejo za ustanovitev zadruge. Pri odrejenem glasovanju se izkaže, da so vsi navzoči enoglasno za ustanovitev zadruge. Zato se preide takoj k tolmačenju vzornih pravil, ki so soglasno sprejeta s sledečimi dostavki : Zadruga naj obsega velikolaški sodni okraj in naj ima svoj sedež v Velikih Laščah. Glasovati ne smejo in voljeni ne morejo biti tudi tisti člani, kateri in dokler so na dolgu s plačilom zadružne doklade. Učna doba za vajeništvo se določi z 2 leti sprejemnina in oprostnina pa s 4 K. Članom, ki navadno ne delajo s pomočniki, ni dovoljeno imeti hkratu po več nego enega vajenca, člani pa, ki delajo s pomočniki, smejo imeti za vsaka dva pomočnika po enega vajenca več. Inkorporacijska pristojbina za nove člane se določi za enkrat s 5 K. Zadružno načelstvo sestoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika in zadružnega odbora, ki šteje 8 odbornikov in 4 namestnike, tako da je 'odbor sorazmerno porazdeljen na vse občine okraja. Po odmoru 10 minut odredi predsednik volitev pripravljalnega odbora. Volitev se vrši z vzklikom in so izvoljeni: Ivan Pucelj iz Velikih Lašč za načelnika, Franc Grebenc iz Velikih Lašč za podnačelnika, Ivan Bregar iz Roba, Ivan Hočevar iz Velikih Lašč št. 5 f Franc Ivanc iz Dvorske vasi, Ivan Jaklič iz Kolpe, Franc Mustar iz Kompolja, Anton Perko iz Zdenske vasi, Jože Šteh iz Pod-gore in Jernej Žužek iz Turjaka za odbornike, za namestnike pa Mihael Jakše iz Roba, Štefan P o d b o j iz Adamovega, Jakob Serpan iz Velikih Lašč in Ivan Zrnec iz Zdenske vasi. Ker se k slučajnostim ne priglasi nihče, je s tem dnevni red izčrpan. Zato predsednik zaključi ob 12. uri sestanek. Število gostilničarskih zadrug na Kranjskem se torej zopet zviša, zviša se pa tudi število organiziranega gostilničarstva. Želeli bi samo, da vzgledu Velikolaščanov v kratkem slede še ostali naši okraji, za katere še ne obstojajo gostilničarske zadruge. Vprašalnica. Vprašanje št. 49. Ali lahko zadružno načelstvo sklene pravno-veljavno v svoji seji zvišanje inkorporacijske pristojbine? Odgovor: N e. Zadružno načelstvo edino lahko sklene v svoji seji predlagati občnemu zboru, naj glasuje v tem oziru za spremembo pravil. V tem slučaju mora v smislu § 18 lit. h pravil staviti to točko tudi izrecno na dnevni red. A ko se občni zbor izreče z navadno večino za zvišanje inkorporacijske pristojbine, naj potem načelstvo predloži nemudoma tako spremenjena pravila v 8 izvodih deželni vladi s prošnjo, kateri je treba dodati še izvleček zapisnika o občnem zboru. Izvleček mora obsegati proračun in pa debato ter storjeni sklep glede spremembe pravil. Šele, ko je deželna vlada odobrila to spremembo, je zvišanje inkorporacijske pristojbine pravnoveljavno. Vprašanje št. 50. Katerim oblastvom je treba naznaniti opustitev gostilne in koliko časa pred opustitvijo se mora to zgoditi? Odgovor: Pravzaprav niste dolžni opustitve gostilne naznaniti nikomur. Kljub temu pa je priporo-ročati iz marsikaterih vzrokov, tako radi policijske ure, radi davkov itd., da opustitev na- znanite okrajnemu glavarstvu kot obrtni oblasti prve inštance in obenem tudi davkariji. Vloge je treba kolekovati s kolekom za 1 K. Lahko pa opustitev gostilne javite pristojnim oblastvom tudi potom županstva na ta način, da se potrudite v občinsko pisarno in daste tam to na zapisnik s prošnjo, da županstvo to dalje poroča. Ako ste imeli v Vaši gostilni tudi pravico prodajati jedi in oddajati kavo in čaj, naznanite opustitev s koleka prosto vlogo tudi finančnemu ravnateljstvu, češ da ste opustili iz-kuho mesnih jedi in vporabo sladkorja pri oddaji kave in čaja. Kedaj to naznanite, je postranska stvar. Priporočamo Vam, da ob enem z opustitvijo. Ako bi sploh tega ne naznanili, Vas bo obrtna oblast po preteku 6 mesecev itak obvestila, da se Vam odvzame radi opustitve obratovanja svoj čas podeljena koncesija. Vprašanje št. 51. V našem kraju smo gostilničarji splošnega mnenja, da bi se vpeljal med gostilničarji na deželi splošni red za celo Kranjsko, da naj bi se za vsak slučaj plačevalo sproti vse, kar bi se dalo gostom na mizo. To bi bil nad vse koristen in pošten red in bi ga morali vsi gostilničarji ter strežeče osobje pozdraviti z veseljem. Eden ali drug gostilničar je že poskušal vpeljati to v svoji gostilni, a za posameznika ne gre. Trdim, da bi bil na leto za 100 K na boljšem, ako bi se ta red vpeljal, razven tega bi pa bilo obratovanje veliko lažje. Ali bi ne bilo umestno, da bi se stavil v ta namen predlog med dnevni red prihodnjega občnega zbora „Deželne zveze gostil, zadrug na Kranjskem?“ Kako nam je postopati, da se to doseže? O dgovor: Zadeva, katere se dotaknete z Vašim vprašanjem, je precej kočljiva, kajti težko bi se dal doseči tak red za celo deželo, ker še ni cela dežela organizirana, ker še nimamo v vseh okrajih gostilničarskih zadrug. Priznamo, da bi sprotno plačevanje marsikaterega gostilničarja, natakarja ali natakarico obvarovalo občutne škode; zlasti velja to za take gostilne, v katere pridejo dvomljivi gostje. Po našem naziranju je tako plačevanje pred vsem stvar dogovora med gostilničarji dotičnega okraja. Tako se n. pr. za časa zgradbe železnic zmenijo navadno gostilničarji, da bodo zahtevali sprotno plačilo. Zato si oskrbe tudi primerne napise, kakor „Prosim, takoj plačati!“ in te napise razobesijo na vidnih krajih. Na podlagi tega imajo potem lažje stališče pri zahtevanju takojšnega plačila. Kljub temu pa ste nasproti gotovim gostom že iz socijalnega stališča primorani, zahtevati plačilo šele pri odhodu in se tako prakticira tudi v onih gostilnah, kjer „Mica Kovačeva“ igra precejšnjo vlogo, kljub temu, da so v njih vpeljani prej navedeni napisi. Tudi je taka zahteva skoraj žaljiva za Vaše stalne goste, ki so zanesljivi plačniki, in Vam je to o njih tudi znano. Zadeva se lahko spravi na dnevni red občnega zbora zveze, toda zveza ne more drugega, kakor da priporoča — seveda pogojno, da soglašajo zborovalci s tem — v njej včlanjenim zadrugam, naj na občnem zboru sklenejo obvezno vpeljati take napise. Kakor razvidite iz tega, bi bilo za Vaš kraj pred vsem potrebno, da si ustanovite zadrugo. Zato Vam priporočamo, da skušate pridobiti svoje tovariše za to, da naj se skliče v ta namen čim prej sestanek. Že na ustanovnem občnem zboru pride potem lahko stvar do razgovora. Ako potem sklenete vpeljati take napise, imate s tem to dobro pred seboj, da vsaj od takih gostov, katerih ne poznate, zahtevate lahko takojšno plačilo. Gotovo bi se taki ureditvi ne protivili tudi drugi okraji in tako bi se polagoma vpeljalo lahko po celi deželi sprotno plačevanje in ko bi ta navada prešla že v meso in kri, bi se lahko potem šlo zopet korak naprej do poostritve. Z enim samim korakom pa bi se po našem naziranju dalo to težko izvesti. Mislimo, da razumete, kako naj bi se cela stvar zamislila in le polagoma izvedla. Gostilničarski zadrugi v Zagorju ob Savi in v Idriji. Načelstvo gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi in načelstvo gostilničarske zadruge v Idriji naznanjata vsem svojim članom sledeče: 1. Obveščanje članov o zadružnih zadevah. Vsled soglasnega sklepa zadnjega rednega občnega zbora zadruge je „Gostilničarski Vestnik“ obvezno glasilo za vse člane zadruge. V njem se objavljajo vsled tega tudi vse zadeve, ki se tičejo zadruge ali članov, kakor na pr. odborovi sklepi, pozivi, vabila itd. Ker „Gostilničarski Vestnik" itak dobiva vsak član zadruge, bi pomenjalo obveščanje posameznih članov o skupnih zadevah potratnost in nepotrebno delo. Zato se bo načelstvo odslej naprej posluževalo za vsakojaka taka obveščanja samo „Gostilničarskega Vestnika“. To naj blagovolijo cenjeni člani uvaževati. 2. Neredna konkurenca zadružnikom. Pogostoma se v privatnih pogovorih čujejo pritožbe radi neredne konkurence s strani neopravičenih. Načelstvu pa se posamezni slučaji ne sporoče ali ne podkrepijo zadostno z dokazi. Zato poživlja načelstvo vse člane, da naj naznanijo vsak slučaj neredne konkurence, oziroma obrtnega prestopka pismeno ali ustmeno načelstvu. Za vsak posamezni slučaj pa je treba navesti vsaj dve zanesljivi priči. Načelstvo zadruge potem te slučaje naznani obrtni oblasti. Ya mora uvesti poizvedbe in načelstvu zadruge tudi poročati, kaj je v vsakem posameznem slučaju ukrenila. Kdo je povzročil to postopanje, ve samo načelstvo zadruge in nihče drugi. Glede posameznih konkurenc je treba navesti še: a) Vinotoč čez ulico. Kdor si je pridobil z obrnim listom pravico vinotoča čez ulico, sme prodajati vino samo v trgovsko običajno zaprtih steklenicah, z drugimi besedami : steklenica mora biti zaprta pravilno in s pravim zamaškom. Poleg tega mora imeti čez zamašek še etiketo. Vsak drug način prodajanja je nedopusten in kažnjiv. Vinotoči torej ne morejo prodajati vina v steklenicah s takozvanim! patentiranimi zamaški. Istotako tudi ne smejo mašiti steklenice s papirjem itd. Se manj dopustno je, da natakajo strankam vino sproti v steklenice, katere to prinesejo s seboj, kajti steklenice morajo biti že prej natočene. Strogo prepovedano je tudi piti vino v dotičnih lokalih ali v njih neposrednji bližini. Obratovanje vinotočev sme trajati samo tako dolgo kakor v trgovinah z živili, torej ob delavnikih k večjemu od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih, pa največ do opoldne, kakor je pač v posameznih občinah to bilo razglašeno. Kdor ima pravico vinotoča in ne vpošteva teh predpisov, krši s tem obrtni red in je radi tega kažnjiv. b) Prodaja žganja na drobno v zaprtih steklenicah. Glede te prodaje veljajo v glavnem enaki predpisi kakor za vinotoče in pomenja torej vsako preziranje teh predpisov prekoračenje podeljene obrtne pravice, ki je kot tako kažnjivo. c) Točenje brezalkoholnih pijač in okrepčil. To pravico si more posameznik pridobiti samo s koncesijo po § 16 lit. f. obrt. reda. Velika večina branjevcev take pravice sploh nima. Zato poživlja načelstvo vse člane, da da se mu vsi ti slučaji naznanijo, da zamore ugotoviti, ali je dotičnik vpisan v imenik zadruge ali ne. Načelstvo samo te konkurence ne more odpraviti, ker mu posamezni slučaji niso znani. Komur je torej ležeče na tem, da se ta kon- kurenca odpravi, naj torej posamezne slučaje naznani načelstvu. 3. Zadružna doklada za 1. 1912. Kakor je članom že bilo sporočeno, se je na zadnjem občnem zboru sklenilo pobirati za leto 1912 zadružno doklado. Ta doklada znaša za člane gostilničarske zadruge v Zagorju 3 K in v Idriji 2 K 50 h za osebo. Mnogo članov te doklade še ni vplačalo. Zato poživlja načelstvo le-te, da jo poravnajo najkasneje do 1. sept. t, 1. pri načelstvu. Dopošljejo jo lahko po pošti ali naj jo osebno vplačajo. Četudi nerado, bi bilo sicer načelstvo primorano izterjati to doklado z naraslimi troški vred upravnim potom, to se pravi, naprositi okrajno glavarstvo, da jo izterja enako kakor davke. S tem pa bi si povzročili posamezni člani le nepotrebne troške in sitnosti. V njih interesu je torej, da se drže termina, t. j., da najkasneje do 1. septembra t. 1. poravnajo doklado. Razno. Prodaja piva v steklenicah privatnikom. Glede prodaje piva v steklenicah privatnikom se nam poroča, da v tem oziru najbolj škoduje gostilničarjem goško založništvo, ki zasebnikom ob enem s pivom dovaža tudi kar cele brente ledu. Sedaj nam je še-le jasno, zakaj ta pivovarna ni bila zastopana na en-keti, o kateri govorimo na uvodnem mestu. Zato naj si goško založništvo s pivovarno vred zapomni, da se taka vprašanja ne dajo rešiti kar na ta način, da bi se sploh ne odzvalo tozadevnemu vabilu. Gostilničarstvo je namreč že toliko zavedno, da ve razsoditi, kdo je njegov prijatelj in kdo njegov sovražnik in da temu primerno uredi tudi svoje korake. Ako goška pivovarna s tem svojim postopanjem hoče osvedočiti, da ne mara gostilničarjev za svoje odjemalce, tudi prav, gostilničarji vzamejo to molče v vednost. Ali je to res mogoče ? Razprava ob priliki enkete radi prodaje piva v steklenicah zasebnikom je odkrila marsikatero rano, na kateri krvavi danes gostilniški obrt. Ena najbolj krvavečih ran pa je gotovo ta, da se je pri tej priliki izkazalo, da posamezni gostilničarji točijo pivo po takih cenah da pri tem morajo delati naravnost z zgubo. Ena teh belih vran se nahaja tudi v Št. Petru na Krasu. Toči namreč še vedno pivo vrček za 18 vinarjev. Drugi njegovi tovariši ga točijo po cenah, ki so v deželi splošno običajne, samo on dela v tem oziru častno izjemo v slabi veri, da bo svoje tovariše oškodoval s tem svojim početjem. Poglejmo torej, kdo je pravzaprav oškodovan, ali on, ali oni, katere hoče na ta način oškodovati? Vzemimo, da ga stane hektoliter piva na dom samo 32 K. Za iztočeni hektoliter dobi 36 K. Dela torej z 121, 2% kosmatim dobičkom. Da pa se ta dobiček skrči gotovo na ničlo, ako ne celo izdatno pod ničlo, mora biti vsakemu jasno, kdor vpošteva tudi režijo Gremo glavo stavit, da povprečno na dan ne iztoči več kot pol hektol. piva. Kosmatega dobička od piva ima torej 2 K. In sedaj! Kje je led, kje ogljikova kislina, kje plača natakarice, to, kar ona dnevno zaje, kje najemnina od lokalov, kje so davki in kje obraba in vničenje inventarja, kje so izdatki za luč in kurjavo? Vzemimo, da odpade na led za pol hekto piva samo 20 h, na ogljikovo kislino celo le 10 h, da natakarica dobi za delo, ki ga ima s pivom, samo 20 h, da zaje pri tem samo 50 h, da od najemnine za lokal odpade na obratovanje s pivom samo 60 h, na davke le 10 h, ravno toliko za obrabo in vničenje inventarja ter končno na luč in kurjavo tudi le 20 h, namreč dnevno, pa imamo že dnevno režijo 2 K. Pri tem bo vsak priznal, da so režijski stroški vpoštevani z vsotami, ki so v resnici za tri ali še večkrat višje. Kje je pa potem gostilničar? Ali morda od zraka živi? Jasno je torej, da pri takih cenah mora delati dotični gostilničar dnevno z zgubo in sicer s precejšno zgubo. Ako sam ni toliko prevdaren, da tega ne uvidi, naj po našem mnenju poseže vmes pristojna zadruga, katera je dolžna varovati koristi svojih članov. Hvaležen jej mora biti zato dotični gostilničar sam, ker ga tako oprosti hlapčevanja in reši gospodarskega poloma, hvaležni pa jej bodo gotovo tudi ostali gostilničarji v kraju, ker se tako vendar odpravi nereelna konkurenca, kajti, ako ne spada med nereelno konkurenco prodajanje po cenah, glede katerih je jasno kot beli dan, da pomenijo za prodajalca gotovo zgubo, potem pa sploh ni več neredne konkurence na svetu. Proti nereelni konkurenci nastopiti pa je zadruga dolžna že po besedilu pravil. V odgovor in v pojasnilo. „Slovenec“ je prinesel v št. 172 od 30. julija med ljubljanskimi vestmi sledečo notico: „Računa o izletu gostilničarjev v Postojno doslej „Gostilničarski Vestnik“ še vedno ni prinesel. Gostilničarji žele, naj se poda natančen račun o dohodkih in troških in o tem, kdo dobi dobiček.“ Nečemo se prerekati o tem, ali je našla ta notica luč sveta vsled zlobnosti ali nevednosti. Odgovarjamo samo: V gostilničarskih krogih znana stvar je, da je bil izlet gostilničarjev v Postojno prireditev gostilničarsko zveze, da torej „Gostilničarski Vestnik“ nima z računi izleta nobenega opravka. Povedano bodi tudi, da so bili računi izleta takoj po izletu zaključeni in bo javnosti nasproti podala zveza pregled o njih o priliki prihodnjega svojega rednega občnega zbora, kakor je to splošno običajno. Ako pa hoče kdo izmed „gostilničarjev“, ki so se oglasili v „Slovencu“, imeti vpogled v te račune prej, naj se blagovoli javiti zvezi. Prepričani smo namreč, da jim bo zveza rade-volje doposlala proti povračilu s tem združenih troškov tudi podrobni račun, ako takega žele. Iz tega bodo potem morda le posneli, da se je stekel dobiček v piave roke, namreč v roke zveze. Prednost domačemu blagu! Vedno in vedno moramo povdarjati, da gospodarsko blagostanje našega naroda okrepimo zlasti s tem, ako dajemo prednost domačemu blagu in izdelku in da šele takrat segamo po tujih izdelkih, kadar jih doma ne moremo dobiti. Naša industrija in naša obrt se ne moreta razviti do onega vrhunca, kakor bi bilo želeti, v prvi vrsti radi tega, ker smo žalibog ravno pri nakupovanju še premalo narodno zavedni in imamo ta narodni greh, da navadno le preradi dajemo tujemu blagu in izdelku prednost, četudi vemo, da ga domače glede solidnosti in kakovosti prekaša. Ta proces opazujemo lahko tudi pri pivu. Domače pivo do prav zadnjega časa ni našlo pri nas onega uvaže-vanja, kakor bi ga moralo zaslužiti. Še-le v zadnjem času se je začelo obračati v tem oziru na bolje. Pivo delniške pivovarne Žalec in in Laški trg n. pr. pridobiva vedno več odjemalcev, ker so naši pivopivci vendarle prišli do prepričanja in skušnje, da tudi domače podjetje nudi blago, ki se ne le lahko kosa s tujim, marveč ga celo nadkriljuje. Ravno na tem polju čaka pravzaprav naše gostilničarstvo še veliko narodno-gospodarsko delo, ki ga najlažje vrši na ta način, da postane vsak posameznik odjemalec domačega piva in da skuša pridobiti za to tudi one, ki danes domačim izdelkom še niso naklonjeni. Pri vsem tem je pa treba še vpoštevati, da se nudi lahko povsod tem boljše blago, čim več ima odjemalcev. To je slučaj pri delniški pivovarni in na to naj se blagovolijo ozirati slovenski gostilničarji. Kdor se še ni prepričal o tem, da dobi v Ljubljani za razmeroma zelo nizke cene solidno perilo, kolikor ga potrebuje za hotelsko, restavracijsko in gostilničarsko obratovanje, naj pri prihodu v Ljubljano ne zamudi ugodne prilike in si ogleda zalogo tvrdke Lenasi & Gerkman, ki inserira v gostilničarskem strokovnem glasilu. Kje kupuješ svoje modne potrebščine? Pri ljubljanski tvrdki P. Magdič nasproti glavne pošte in sicer 1.) ker sem dobro postrežen s solidnim, pri tem pa najmodernejšim blagom in 2) ker je to naša narodna trgovina te vrste. Opozarjamo na inserat tovarne peči in štedilnikov g. Antona Kovačiča na Viču pri Ljubljani, ki kot gostilničar pač najbolje ve, s kakim blagom tovarišu-gostilničarju najbolje postreže in vstreže. Godbene avtomate si ceno oskrbi, kdor se ozira na tozadevne inserate v „Gostilničarskem, Vestniku". Čudni pojmi o gostilničarstvu in zaslužku v gostilničarski obrti. Nekateri nemški strokovni listi objavljajo sledečo dogodbo: „V kraju X., ki je vsled naravne lege, izbornega planinskega zraka in izrednih prirodnih krasot kakor nalašč pripravljen za letovišče, je pred nekaj leti zgradila akcijska družba hotelsko podjetje, v katero se je vtaknilo vsega skupaj nekaj nad pol milijona mark. Glavno in prvo besedo pri družbi in podjetju so imeli odvetniki, notarji in višji bančni uradniki, torej skozinskoz hotelski strokovnjaki. Podjetje ni vspevalo; prvič že radi tega ne, ker je bilo v rokah teh strokovnjakov, drugič, ker je bilo vplačane komaj tretjino vse investirane glavnice, in končno tudi radi tega ne, ker je bilo podjetje v tem štilu veliko preveliko za dotični kraj, ki se je komaj začel razvijali, kateremu je torej manjkalo za letovišče najnujnejših udobnosti, prostega kopališča, senčnatih sprehodov itd. Tako se je pripetilo, da ne le hotel ni vspeval, temveč da so tudi posamezni hotelirji kot najemniki izkrvaveli drug za drugim, največ radi nesrečnih odvetniških in notarskih klavzul v najemninskih pogodbah. Končno družbi ni preostajalo drugega, kakor da je likvidirala in odredila prostovoljno dražbo svojega hotelskega podjetja. Kupcev ni bilo in tako se je zgodilo, da je kupila podjetje banka, ki je prej dajala in dovoljevala družbi kredit. Seveda kupnina ni bila visoka; dosegla je komaj dobro tretjino vseh investicij. Delničarji so seveda zgubili ves denar, ki so ga dali za delnice. Sedaj je nastopila banka svojo vlado in seveda v trenotku se je spreobrnilo vse na bolje. Kupčija se je sklenila tik pred sezono. Prvotno so hoteli gospodje bančni uradniki nastopati pri podjetju v lastnosti hotelirja in restavraterja. Kmalu so se prepričali, da to ne bo šlo, da je le preresnična prislovica: Le čevlje sodi naj kopitar! Zato so hitro staknili žensko, katera naj bi vodila na račun banke hotel kot tak. Treba pa je bilo dobiti tudi še restavraterja, kajti samo s posteljami letoviščarjem v letoviščih še ni postreženo. Znana in razumljiva stvar pa je, da se ne dobi tako lahko tik pred sezono dobrih, res priznanih in verziranih re-stavraterjev. Toda banki vse to ni delalo preglavic. Enega svojih glavnih uradnikov je hitro poslala do poznatega restavraterja v mestu Z, o katerem je bilo splošno znano, da ima pozimi glavno obratovanje. Uradnik je hitro prišel z barvo na dan. Restavrater je bil pogojno pripravljen prevzeti hotelsko restavracijo. Se-zija namreč traja v uotičnem kraju največ šest tednov. Splošno znana stvar pa je tudi bila, da je dotični hotel imel do sedaj v glavnih sezonah povprečno po dvajset stalnih gostov na dan in razven tega še tupatam par pasa-žirjev. Zato je bilo restavraterjevo prvo vprašanje: „Koliko pa mi plačate za to?“ „Kaj? Mi naj bi Vam še kaj plačali? Kaj pa mislite? Ali ste na glavo padli? Ako nam Vi plačate 3000 mark za sezono, bi Vam bili pripravljeni dati letošnjo sezono izjemoma za to ceno restavracijo v najem.“ „Hvala lepa!“ je odvrnil restavrater, uradnik pa odšel In banka je iskala potem drugega, tretjega in četrtega restavraterja, toda zaman, njenih pogojev ni maral nihče sprejeti. Nazadnje so se omehčali toliko, da so enemu „izjemoma“ ponudili 100 mark mesečno* oziroma 200 mark za sezono; ta pa je seveda to honetno ponudbo hvaležno odklonil. In tako se je zgodilo, da je dotični hotel bil to sezono prazen, kajti hotel brez restavracije ni imel privlačne sile na tujce. Zgodilo pa se je pozneje tudi, da so tej slabi sezoni sledile še številne druge, ker je hotel prišel vsled te okolnosti še ob tisti ugled in sloves, ki ga je vžival prej. — Kaj nas ta resnična zgodba uči? Jasno je zlasti, da so banke naziranja, da imajo samo one privilegij do dobička in zaslužka; jasno je tudi, da mislijo, da vsakdo, zlasti pa gostilničar dela z onim ogromnim dobičkom kakor banke zlasti napram njim in obrtnikom sploh. Žalostno pa je tudi to, da je tem strokovnjakom ljubše, ako zgube sploh vse. kakor ne doseči onega dobička, ki se teoretično da tako lepo izkalkulirati na potrpežljivem papirju. Za desert pa še ta skrajna ignoranca v obratovanju in režiji v gostilnah in restavracijah! Seveda se potem ne smemo čuditi-ako tudi gospoda pri davkarijah sanja o ogromnem zaslužku v letoviških podjetjih in te svoje sanje uresničuje z vsakoletnim zvišanjem davka. Morda se je banka do danes že spametovala in prišla do nazorov, da je gostilničarska obrt najmanj hvaležna in dobičkanosna obrt, ponekod pa naravnost pogubonosna." — Poučeni krogi tr' dijo, da bi se ta anekdota prav lahko nanašala tudi na razmere v naši deželi. Koliko izda London dnevno za svoje zabave? Neki angleški časopis poroča, da izda London dnevno najmanj 600.000 K za zabave. Na gledišča odpade 265.000 K. na varijeteje 180.000 K, na kinematografe 275.000 K in na koncerte 45.000 K. Kako je s pivom v Monakovu? Bavarsko glavno mesto Monakovo slovi po celem svetu radi svojega piva. Zato ni čuda, ako si tam v precejšni meri privoščijo pivo tako domačini kakor tujci. Samoobsebi umljivo je pa tudi, da pivovarniška industrija v Monakovem vrlo napreduje. Tako so monakovske pivovarne zvarile 1. 1911 (razen pivovaren, ki vpo-rabljajo pšenični slad) vsega skupaj 3,716.018 hektol. piva proti 3,487.728 hl 1. 1910. Razven tega se je 1. 1911 uvozilo v Monakovo 23.404 hektol. tujega piva. Nasproti temu pa je dosegel izvoz 1,806.630 hi. Torej se je v Monakovem samem popilo 1.1911 skupaj 1,932.792 hektol. piva proti 1,827.661 hl 1. 1910. Kon-zum se je torej v enem letu zvišal za 105131 hi. Pri tem se mora uvaževati, da je bilo lan- sko leto izredno vroče. Na vsakega prebivalca odpade povprečno po 320 1 na leto, torej za 10 1 več kot 1. 1910, v katerem letu je prišlo na vsakega le po 310 1. Koliko odpade od tega na Monakovčane same in koliko na tujce, se ne da ugotoviti, ker o tem molči statistika. Umrljivost gostilničarjev. Franc, zdravnik dr. Louis Jacquet je objavil v „Presse me-dicale“ uspehe zanimivih raziskavanj v to svrho, da se dožene zveza med poklicem in umrljivostjo. Največjo pozornost se je obračalo pri tem na stan, ki toči in prodaja alkohol, torej na gostilničarje. Uspeh primerjevalnih raziskavanj je interesantna okoliščina, da izkazujejo v vseh deželeh gostilničarji in lastniki žganjetočilnic navadno večjo umrljivost kot splošnost. Dočim n. pr. znaša v Parizu umrljivost mož med 30 in 39 letom 36'1 za tisoč, ne doseže med gostilničarji nič manj kot 49'9. Podobno je tudi v Švici; tam je umrljivost moških v navedeni dobi 25'8 na tisoč, gostilničarjev pa 42"59. Najobsežnejši in najpopolnejši statistični materijal daje Angleška, kjer se že od leta 1860 naprej natančno beležijo vzroki smrti. Angleška statistika izračunava številko umrljivosti na drug način in kalkulira število mož med 25. in 65. leti, ki bi bilo potrebno, da se doseže v enem letu tisoč slučajev smrti. Tu se izkaže, da odpade v času 1880 do 1882 na 64 tisoč odrašenih možkih tisoč smrtnih slučajev, dočim bi v istem času 64 tisoč gostilničarjev ne zaznamovalo nič manj kot 1621 smrtnih slučajev. V letih 1890—1892 je odpadlo na 41 tisoč možkih tisoč smrtnih slučajev, na 41 tisoč gostilničarjev pa bi odpadlo 1642 smrtnih slučajev. In v letih 1900 do 1902 se izkaže za gostilničarje še neugodnejša številka; dočim odpade na 71 tisoč državljanov tisoč smrtnih slučajev, bi v istem času 71 tisoč angleških gostilničarjev moralo računati s 1669 smrtnimi slučuji. — Podobno je tudi pri* nas, kajti splošno znana stvar je, da ravno največ gostilničarjev umrje v najlepši moški dobi. Zanimivi bi bili v tem oziru statistični podatki, toda žalibog teh nimamo na razpolago. ZEProda. se -r-rr dobro ohranjeni ---- a.'vt ornat na pihala. Cena po dogovoru. Avtomat je 2 m 70 cm visok in 1 m 15 cm širok. Pojasnila daje L Miloš Kavčič, Dobrepolje, J (n,- - n) E 1 $ 1 1 1 m m m m m # B E E Radi opustitve restavracije se proda po lastni ceni večjo množino različnih vin, kakor CVIČKA, SROMELJČANA in drugih starih in novih belih vin. Kleti se nahajajo transito. Pojasnila in cene pri J-OS IIP SOHILEl‘Y"-"Cr restavraterju na južnem kolodvoru v Ljubljani. S i s i B B E m m E g i m 1 Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniKi, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd. KLranjska betonska tovarna Cementne cevi na stroj ali na TRIBUČ & Km LJUBLJANA — Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd. Dolinska kisla voda. Grajski studenec (Thalheim). Cisto naravna alkalijska. Pr ..liano najboljša zdravilna in namizna voda. Ta kisla voda, pomešana zvinom, ne izpremeni vinu prvotne barve zatorej zahtevajte po vseh gostilnah to vodo, katero priporočajo zdravniki pri raznili notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh večjih prodajalnah in boljših gostilnah. — Glavna zaloga in skladišče: Ant. Krisper v Ljubljani. — Zastopnik: E. Rooss v Kranju. Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta St. 28. Zaloga pihlštva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, res;av»acije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. Trgovina in gostilna se dasta V najem ali na račun. ... Žganje — Likerji. — Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji' Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri Gabrijelu Eržen-u v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj) Pozor gg. gostilničarji Domača tvrdka. Cene brez konkurence. - Žganje — Likerji. — ------------------- .... Tovariši! - Pri svojih izletih na Bled posečajte PETERNELOV hotel TKIGL/XV l^vko°Ru Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gostom. ■ Franc Golob, = mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas Šiška pri Ljubljani, se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila. I SEZEI".-:. - ■■ Priporočamo domače podjetje! Manufakturna in modna trgovina Gostilna je popolnoma opremljena, ravnotako trgovina. Z gostilno so združene tudi sobe za prenočevanje tujcev, ker se nahajajo v bližini (Vt ure proč) toplice. Hiša je nanovo zidana in moderno vrejena. — " "NT'eč po've -■ Janko Karlovšek, Rudolfovo. Vinska trgovina Ant.Mtiller-ja, — v Domžalah, ... — priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. JRMK0 CESNIK Lingarjeva ul. LJUBLJflMfl Stritarjeva uk Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, obrisače, obrlsalke bele in barvaste v bombažu in platnu i. t. d. m (Za hotelsko perilo pustim monogram.) vtkati ime in Postrežba strogo solidna. e==^ Cene najnižje. —S M Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, ter-z: malno in granatno pivo z: največje slovenske narodne tvrdke; Delniška družba združenih pivovaren m Žalec in Laški trg v Ljubljani m a & ;MarOdni hotek Postojna renoviran in poveian se priporoma cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk Fran Paternost, lastnik Fr. P. Zajec, Ljubljana izprašani optik In urar priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat- nino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov. Zaloga gramofonov' n raznih plošč. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdeloval)" kavčukovih stampilij. = LJUBLJANA = Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto Vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. = Valentin Mrak-ova = restavracija „Pri starem Rimljanu" v Ljubljani, Rimska cesta štev 4. se priporoča slavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene. k-# iv i c* i orvu Iigvviua Jm M. Tušek, Ljubljana, Ipj Stari trg 28. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. 1 Keglje, kroglje l,\r=zSÄrska de,a JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Istotam Ise popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd. IixstsLlaLter ZBr. Ssiix:, konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav. Sprejema tudi naročila na deželo. Tovarna peči in štedilnikov ANTONA KOVAČIČA Vič pri Ijubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča), priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del. .A-iSTT. GOUrtŠE-tova Restavracija „NOVI SVET“ Ljubljana — Marije Terezije cesta 14. se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba. Priznano najboljše rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni FRANA KAVČIČA, Ljubljana — Privoz štev. 4. kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče. Restavracija „ZLATA RIBA“ Stritarjeva ulica Ljubljana. Ribja ulica. se priporoča p. n. občinstvu Zhjamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba. Zmerne cene. Restavrater: Emil Kržišnik. Vinska trgovina — Peter Stepič =z Spodnja Šiška štev. 256. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa priporoča svoje izborne izdelke. Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani Telefon štev. 282. IVa" Baj^lj Kolizej. I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in žganjarna „FLORUS“ — IVAN JEREB Sestranska vas (Gorenjsko) priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd. Cene sortiranemu zaboju franko kron 471—. Uzorci so na razpolago. Priznani krojaški salon za gospode IVANA MAGD1Č-A, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik“ VILJEM SPITZER Ljubljana KolizejMarija Terezija c. II. Cenj. gostilničarjem in žganjetočnikom priporočam svojo veliko zalogo lastno žgane slivovke, tropinovca, drožnika in kranjskega brinjevca Specijaliteta: Izvrstni kranjski pelinkovec, kakor tudi ruma za čaj. f^LEINOSCHEG- DERBYSEC Najfinejše planinsko surovo maslo m sir priporoča Mlekarska zveza javno sklad. Krisper & Tomažič Ljubljana, Dunajska c. 33. Hpno! NAJBOLŠE sredstvo zoper stenice in :: drugo mrčes je :: □VCorana.. Morana uniči stenice in golazen, terse naroči ori M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I. 100 g stane 50 h, 200 g 1 K, pri večjem : : naročilu popust, trgovcem rabat. :: ■ažTBv nič H ni boljšega za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot >MAGG11 kocka za govejo juho ä 5 vinarev. /v\H<3GI-)EVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Samo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo s krilcem, Priznano najboljše priporoča 7=^=7= Zagorje ob * ti« Laurer, (Kranj.) Za večja naročila izjemne cene! Apnenica ustanov. 1. 1873 §§ = Iv. Buggenig55 g -«=■ sodarski mojster £S==r Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5. priporoča svojo veliko zalogo vsa-kovrstnih sodov. Prevzema tudi vsa v njegovo stroko ■ spadajoča dela po najnižjih cenah. pteAfijj Solidno delo. Točna postrežba. Tovariši! Naročajte in širite ..Gostilničarski Vestnik“! «8 Z vsemi v špecerijsko in delika- < > tesno stroko spadajočimi potreb- Efg, a ščinami, kakor tudi z vseh vrst o« S' p a 3 2 namiznimi in buteljskimi vini po- si streže gostilničarjem najceneje g.» 1 in najsolidneje tvrdka II rt o T. MENCINGER, Ljubljana, N vogal Sv. Petra in Resljeve ceste. S* Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le, grad, postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavna postaja Streibeben. ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravo- Tam se nahaja tudi dobra vostllna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. I e a S Hotel „UhION" v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda. Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju. Ustanovljeno 1870. Najizbornejši inozemski šampanjec tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu. Edino zastopstvo za Kranjsko: Stefan Hitzl, Ljubljana IVAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki 86 Priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih kranjskih klobas Pošilja se jih najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju. 'n<>tam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat. ZBnvnioa. ENG. FRANCHETTI, Ljubljana, Sodra ulica št. 1 se priporoča p. n. gostilničarjem. Najstarejša domača zlatarska tvrdka. Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto LIJU. ČERNE ju/vellr, trgovec z urami, zapriseženi sodni cenileo Ljubljana, Wolfova ulica 3. Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina Lenasi & Gerkman V Ljubljani. Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Perilna svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr. Za gostilničarje in hotelirje popust. Umetna knjigoveznica pf. BtCSkvar Ljubljana, Francovo nabrežje priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h. Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Za gostilničarje in kavarnarje, električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke 8. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 Spćcialite en montres de Prćcision. H. Suttner, Ljubljana. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniš. znamka „IKO“ Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Solidna in dobra postrežba. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Pivovarna Mengeš ustanovljena leta 1818. JULIJ STARE Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19 Telefon št. 218. priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.zo.p. Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico. Nadalje specijalne izdelke prve vrste: i; U "E JV QJ "cn S ca Ou „Nektar“ „Citrolimeta“ „Jabolčni biser“ „Malinovka“ „Citronada“ Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu. Vse tukaj 'navedene pijače obstoje izključno iz naravnih [sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke. Cene zmerne! Stenski plakati na razpolago. Fotografien! atelier ,VIKTOR4 — v Ljubljani . Bethovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“, se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov. Sprejema tudi naročila na deželo. Fr. Stupica v Ljubljani Marije Terezija cesta št. 1 priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi. Kavarna „Leon“ v Ljubljanice vso noč odprta. Priporočamo tudi gostilno PRI „LEONU" Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača. iwwwmwwwwwwww Fran Krapeš=euo Rarodno kavarno v Ljubljani, priporočamo p. n. gg. tovarišem. ■w I ■V ' 5 S mr Modna in športna trgovina P. MRQDIC, Ljubljana nasproti glavne pošte Wk%Wt%%WkWkWkWk Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, soln-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. i % Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.