Splošne vesti — Slovenska šolska matica je imcla žalno sejo ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v ponedeljek, dne 15. oktobra 1934. ob 11. uri v šoli na Ledini. Predscdnik društva prof. dr. Ozvald jc takole nagovoril navzoče: Čislani odbor! Na odborovih sejah Slov. šol. matice sta običajno imeli besedo skrb in resna misel. A povod današnjemu sestanku sta — smrt in groza. Saj se je odigralo neka.j tako strašnega, da človek ne premore besed, ki bi vanje odel svojo sodbo, svojo bol, svojo obsodbo. Smisel tistega dejstvovanja. ki ima svoje ognjišče v organizaciji Slov. šol. matice, je največ ta, da si vsak na svoj način pTizadevamo, naš mladi rod kultivirati. Pa stojiš ob nečloveškem de.janju, ki se je izvršilo dne 9. oktobra, tik malone zadnjega vprašanja: ali se človek da še vobče kultivirati? Kajti kulturna zavest človeštva je 6 prokletim dejanjem dobila strahoten sunek. A življenje tečo kljub našemu žalovanju po svoji strugi dalje. In ena izmed njegovih velikih tajen je v tem, da na medoumljiv nam način podaja roko smrti. Mors tua — vita mea! A s tem zahteva od nas, da bodimo stvarni ter iščimo utehe za svojo na moč globoko bol v uvidevanju te življenjsko nujne povezanosti: kralj je umrl, naj živi kralj! In zato vzkliknimo: »Slava mrtvemu Kralju očetu, Bog živi mladega Kralja — sina!« V globoki tugi so navzoči poslušali in sprejeli te predsedhikove besede. Odbor je odposlal maršalatu dvora tole brzojavko: Maršalatu dvora Beograd. »Slovenska šolska matica«, ki n je suprema lex kulturno oblikovanje mladega rodu, bridko čuti, da je naš oče domovine mnogo prezjodaj iin. na nekulturen način umrl, ter zatrjuje vdanost in zvestobo novemu vladarju, Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. Predsed^nik društva: Ozvald. j. — Sreska razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši v Celju se bo vršjla teden dni j pozneje, kakor i<? to bilo prvotno določeno, in sicer od 27. do 30. oktobra t. 1. — Sekcija Pomladka Rdečega križa vj Ljubljani Drosi ipotrplienja vse one šole od-l nosno šolske odbore Pomladka Rdečega kri-l ža, ki so poslale prijavnice, ker jim ne moref poslati potrebnih tiskovin (člain,skih kart, Igre za dobro zdravje itd.). Čim jih prejme od Glaviniega odbora iz Beograda, izvrši naročila takoj. — Kraljevska banska uprava dravske banovine, je izdala zelo potrdbno in poučno knjižico. ki bo razveselila vse gobarje. Naslov ji je »Gobe za trgovino in dotnačo upo- rabo.« Knjižico je spisal znaini gobarski strokovnjak g. A. Beg. Knjižico krasi osem lepih, barvnih slik najrazličnejših vrst gob, ki prihajajo v poštev za trgovino' in domačo uporabo izpod čopiča g. Drag. Humeka. V knjižici obravnava pisatelj zelo pereča vprašanja in sicer: kako je treba gobe nabirati, snažiti, rezati in sušiti, kako je ravnati s posušenimi gobami. Prav posebno važno< jc poglavje o vlaganju gob v slano vodo, kajti zadnje čase se inozemstvo zelo zainima za na ta način ohranjene gobe. Na koncu pa slodi še opis gob, ki so porabne za sušenje in vlaganje, kakor tudi tem podobnih, ki pa niso užitne oziroma so strupene. Knjižico lahko naročajo zanimanci pri pristojnem sreskem kmetijskem referentu po ceni 4 Din za izvod. V knjigarnah se pa dobi knjižica po ceni 5 Din za izvod. Učiteljstvu knjižico taplo priporočamo, ki jim bo služila pri pouku o nabiranju in pripravljanju gob zla:sti za prodajo. — Vidrora prva berila! Šolska upraviteljstva, ki morda razpolagajo z Vidrovimi prvimi berili, naprošamo, naj v svrho odkupa knjig to takoj javijo šolskemu mpraviteljstvu v Poljčanah. — Podmladek Rdečega križa. Ker bodo gotovo zanimali učiteljstvo podrobni statistični podatki o Podmladku Rdečega križa, navajamo, da je bilo organiziranih v dravski banovini v šolakem letu 1933/34 — 216 osnovnih, 36 meščanskih in 18 srednjih šol. V 1082 razredih je bilo 21.464 članov. Po vsej državi je bila organiziranih 3.372 osnovnih ter 398 meščanskih in srednjih šol, skupai torej 3770 šol. V 12.226 organiziranih razredih je bilo vpisanih 362.554 učencev, kar je lepa armada in najmočnejša mladinska organizacija v Jugoslaviji. V naši banovini so prejele šol. kuhinje 7000 Din, šol. lekarne 1000 Din, počit- [niške kolonije 14.000 Din, delavnice za ročno delo 1500 Din in šol. odri 3000 Din, skupaj S26.500 Din podpore. Bivši oblastni odbor PRK Ije razdelil v svojem 10-letm.m obstoju šolain .140.036 Din podpore.