CELOVEC
ČETRTEK
VESTNIKI
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV, p. o. Pii! SPD »EDINOST« v Pliberku vabita na
pohod na Komei
IN SPOMINSKO SVEČANOST OB 53. OBLETNICI PADLE DOMNOVE ČETE
v nedeljo, 20. julija 1997
Na voljo sta dve različno dolgi poti; na prvi (7 km) je odhod ob 9.30 od Apovnika v Borovju 32, na drugi (3 km) od gostilne Pistotnik ob 11.30. Po svečanosti ob 13. uri bo družabno srečanje pri Štibarju.
Prisrčno vabljeni!
S 16 : 11 glasovom je v torek, 8. julija zvečer boroveljski občinski svet glasoval proti uvedbi dvojezične skupine v občinskem otroškem .vrtcu. In to kljub temu, da so starši 49 otrok na tozadevni razpis občinskega urada izrazili željo po taki skupini in bi človek menil, da bojo prav tisti, ki se tako radi sklicujejo na pravico staršev, to željo tudi podprli.
Za prihodnje šolsko leto je bilo v občinska otroška vrtca prijavljenih 191 otrok. Tako je postala potrebna utanovitev sedme otroške skupine, ki bo provizorično nastanjena v stari ljudski šoli. Kar pa je pristojne na občini najbolj začudilo, to je bil izredno pozitiven odmev na ponudbo za dvojezično skupino, ki jo je občina uradno razpisala. Kar 49 otrok ali več kot dobra četrtina je bilo zanjo prijavljenih, pozitivno rešeno pa je bilo tudi vprašanje dvojezične vzgojiteljice, kar — kot vemo - ni samoumevno.
V torek zvečer je občinski svet z večinsko odločitvijo 16: 11 odklonil dvojezično skupino in tako povozil željo staršev po razširjeni izobraževalni ponudbi v komunalnih vrtcih. In to kljub zvrhani meri argumentov za uvedbo skupine.
Kot pričakovano, so se v diskusiji izkazali kot najostrejši
Iz vsebine
RADIŠE
Spominska proslava
Zveza slovenskih izseljencev in prosvetno društvo na Radišah so v skupni prireditvi, ob spomeniku, ki je bil postavljen pred letom dni, počastila spomin na trpljenje med vojno	str. 2
ZAPOSLENOST Delo kot vrednota
V intervjuju razlaga socialni znanstvenik dr. Ribolits odnos sodobnega človeka do dela in novo vrednotenje delovnega razmerja	str. 3
BISTRICA NA ZILJI Etnološka delavnica
Tudi letos je SPZ organizirala etnološko delavnico, kjer otroci raziskujejo zgodovino domačega kraja ob pomoči strokovnjakov iz Slovenije	str. 4
ZA BISTRE Prof. dr. Zmeda
Spet seje oglasil največji intelektualec koroških Slovencev, ki ima v rokavu kot vselej genialne rešitve	str. 7
nasprotniki skupine svobodnjaki, pri glasovanju pa je najmanj polovica od 15 socialdemokratskih odbornikov potegnila z njimi in tako padla v hrbet lastni mestni svetnici mag. Renate Buchmaier, pristojni referentki za otroške vrtce. Pri tem svojem poslu so se skrili za tajno glasovanje. S tem so ponovno dali svobodnjakom priložnost, da so se potrdili kot tisti, ki že danes narekujejo in diktirajo socialdemokratske odločitve v občini.
Poudariti pa je treba, da vseh socialdemokratov ne gre metati v isti koš. Pristojna referentka R. Buchmaier in odbornik inž. Habicht sta zavzeto in strokovno zagovarjala in podprla ustanovitev dvojezične skupine, ter poudarila, da bo v prihodnji Evropi znanje jezikov ključnega pomena. Tudi vodja ÖVP-frakcije major Baumgartner je podprl to linijo.
Frakcijski vodja Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser je navzočim odbornikom tik pred glasovanjem ponovno po-
ložil na srce, naj v smislu sožitja in dialoga, evropske odprtosti, kulturne in jezikovne pestrosti občine in prekomejnega sodelovanja, predvsem pa v interesu otrok glasujejo za dvojezično skupino. Kajti v desetih letih bojo ti otroci stopili v poklic in takrat bojo svojim staršem ter občini hvaležni, da so jim omogočili dvojezično vzgojo, s tem pa znanje enega dodatnega jezika. Če pa bo danes občinski svet sklepal proti volji teh staršev, se bo postavil za sodnika nad otro-
PREBLISK
SPD »Zarja«
■ V Borovljah so Slovenci doživeli hudo razočaranje. Žalost in jeza se prepletata, marsikdo bi bil kar pripravljen, da začne »vojsko« v malem na občinski ravni. Dejstvo, da je več kot četrtina staršev prijavila otroke za dvojezično skupino, med občinskimi odbomi-
dosegla že tudi Borovlje. Problem je v tem, da si niti pošteno ne moremo dati duška. Če nočemo zahteve po vrtcu ovreči, se bomo morali pogovarjati dalje. Dopovedovati, iskati poti. Zaenkrat smo bili neuspešni, a napačno bi bilo,
ki spo, ovp m FPÖ Ostanimo trezni
m nareddo vtisa.
Slovenska občinska odbornika Waldhauser in Verdel sta vodila pogovore pred občinsko sejo, Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnost v SPÖ, je nagovarjala vsakega posameznika v frakciji. Obljube, razumevanje (za katerega zdaj vemo, da je bilo le navidezno), tako da smo že kar krepko upali, da je Evropa
ustvarjati še večje prepade in zavedati se moramo, da druge izbire nimamo.
Kljub temu pa bo morala država določiti, kdo nosi obveznosti za izpolnjevanje manjšinskih pravic. Kajti na občnskih ravneh so strasti še vedno prisotne. Miriti in spravljati je treba: delo je trdo in bo tudi v bodoče.	S. W.
vabi na
poletno
noč
v soboto, 12. julija 1997, s pričetkom ob 20.30 pred občinskim kopališčem v Železni Kapli
Za ples igra
■
Prisrčno vabljeni!
ki in bi takšna odločitev pomenila, da so občinski odborniki na hrbtu prihodnje generacije reševali politično-ideološke probleme«. Nič ni zaleglo. Večina je glasovala za včeraj.
Zupan Krainer, ki je tudi plediral za skupino, je izid glasovanja komentiral z besedami: »To je demokracija, žal!« in menil, da se bo občinski svet s tem vprašanjem moral spoprijeti ponovno.
Peter Waldhauser je izid glasovanja ocenil kot »Črn dan za občino, starše in otroke ter za prihodnji razvoj Borovelj«. Župan je z večino odbora klonil pred včerajšnjiki. Volilna skupnost bo položaj temeljito analizirala in potrebno ukrepala.
Stališče ZSO:
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je odločitev boroveljskega občinskega sveta imenoval »šokantno, tudi glede na to, koliko truda smo vložili v to, da bi se vzdušje izboljšalo. Kajti ne gre, da na eni strani govorimo o Evropi, se trudimo za odprtost, sožitje in za preseganje meja ter za sodelovanje, na drugi strani pa občinski odbori sprejemajo takšne sklepe. Z odločitvijo boroveljskega občinskega sveta se ne moremo spoprijazniti. Kot predsednik sosveta bom naslednjo sejo sklical v Borovljah, kjer bo ta zadeva prišla na dnevni red. Treba bo storiti vse, in za to se bomo borili, da bo v zadevi dvojezične skupine v boroveljskem občinskem vrtcu prišlo do novega sklepa.«
Sturm je poudaril absurdnost, da na Koroškem tristrankarski pakt iz Wagnerjeve dobe še vedno velja in da občinski sveti nočejo ali ne znajo slediti logiki evropske integracije in odpiranja.
Ana Blatnik:
Predsednica »Delovne skupnosti Avstrijske narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik je dejala, da jo je boroveljski odklonilni sklep osebno zelo prizadel. Sklep občinskega sveta proti dvojezični skupini v občinskem otroškem vrtcu je ocenila kot ponoven primer za to, da je vse govorjenje o evropski odprtosti in večjezičnosti zaman, če zanju ne storimo ničesar in če pobude, kot je bila boroveljska, ne dobijo potrebne večine. Blatnikova je poudarila, da se bo DS še naprej zavzemala za depolitizacijo in stigmatizacijo nacionalnega vprašanja, za odprtost in zaupanje ter proti neevropskim odločitvam.
OB 55-LETNICI PREGNANSTVA IN UPORA
Jeseni pomnik umrlim v Nemčiji
SOSVETI
Komisija o realizaciji spomenice
VEZA Slovenskih izseljenca cev je preteklo nedeljo skupaj z domačim slovenskim prosvetnim društnom na Ra-dišah pripravila prijetno srečanje izseljencev in ga posvetila letošnji 55-letnici izselitve in prvi obletnici odkritja spomenika pregnanstvu. Kljub negotovemu in nekoliko vetrovnemu vremenu se je pred kulturnim domom zbralo precej nekdanjih izseljencev in njihovih svojcev iz vseh treh koroških dolin. Sledili so zares bogatemu, predvsem glasbenemu programu, ki ga je njim in tudi svojemu občinstvu pripravilo radiško prosvetno društvo ter gostujoči pevci KUD Ivan Novak-Očka iz Tacna pri Ljubljani. (Glej poročilo na 5. strani.) Izseljence je najprej pozdravil predsednik radiškega društva Tomaž Ogris, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl pa je v glavnem govoru najprej spomnil na zgodovinske dogodke pred 55 leti, na pot in trpljenje izseljencev po taboriščih v tretjem rajhu in ob tem tudi na povsem logičen in upravičen odpor na Koroškem.
V zvezi s sedanjo notranjo narodnopolitično situacijo na Koroškem pa je dejal: »Izkažimo se po 55 letih našega izgona kulturne, tudi navznotraj bodimo pluralni, tako daje med na-
mi lahko več gledanj na naš razvoj. To naj tudi pomeni, če nekdo zahteva ali si želi več pravic za našo narodno skupnost, da ga ne oviramo ter mu želimo veliko uspeha. Manjšina nikdar ne more imeti preveč pravic. Skupno nam mora biti, da hočemo preživeti. Če smo pluralni, ima tudi vsaka manjšina v Avstriji lahko svoje gledanje na svoj razvoj. Tudi zgodovinsko so med manjšinami v
Predsednik izseljencev Jože Partl: »Jeseni bomo odkrili edini pomnik našega trpljenja v pregnanstvu v Nemčiji«	Foto: SV
Avstriji velike razlike. Zato so tudi njihovi interesi različni. Člen 7 avstrijske državne pogodbe, katerega smo si pritrpeli, je za nas Slovence najvažnejši. Ne more ga nadomestiti nobena izjava avstrijskega parlamenta.«
Ob koncu svojega govora pa je predsednik Partl še povedal, da bo Zveza slovenskih izseljencev predvidoma 20. septembra letos na pokopališču v Frauenaurachu v Nemčiji odkrila spominsko ploščo v tamkajšnjem taborišču umrlim slovenskim izseljencem, ki pa bo pomnik tudi drugim izseljenskim žrtvam, pokopanim na nemških pokopališčih. Pozval je preživele in njihove svojce, naj se v čimvečjem številu in čimprej prijavijo za potovanje in skupen poklon žrtvam ob odkritju spominske plošče.
Prijave kot običajno sprejema Milka Kokot na Tarviser Straße 16 v Celovcu, telefon 0463/514300-40.
Srečanje izseljencev je pozdravil tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije Jože Kri-žančič in ob tem nakazal podobnost nacističnega preganjanja iz slovenskih domov v Sloveniji in na Koroškem.
Po zares bogatem kulturnem programu so udeleženci posedeli na prijetnem družabnem srečanju.	Jože Rovšek
Pretekli četrtek je ponovno zasedala komisija predsednikov in podpredsednikov sosvetov in ocenila dejavnosti okrog predaje spomenice zveznemu kanclerju. Z zadovoljstvom je ugotovila, da je zvezni kancler dr. Klima v svojih izjavah delo komisije podprl in zagotovil, da se bo zvezna vlada zavzemala za uresničitev spomenice. Komisija je poleg tega ugotovila, da velika večina avstrijskih manjšin spomenico podpira in jo odklanja le Narodni svet koroških Slovencev. Glede na dejstvo, da je NSKS od vsega začetka sodelovanje v komisji odklanjal, je njegova kritika spomenice popolnoma neutemeljena
Na povabilo predsednika koroškega deželnega zbora Unter-riederja je obiskal Koroško njegov slovenski kolega Janez Podobnik. Vsebina pogovorov so bile predvsem gospodarske, kulturne in športne teme (skupna kandidatura za ZOI 2006), ki so po izjavi obeh predsednikov potekale v konstruktivnem in prijateljskem duhu.
Podobnik je dejal, da je manjšina pomemben most za sodelovanje v afirmativnem smislu. Slovenija ima težnje, da se na Koroškem ustanovi več sloven-
in poleg tega polna neresnic. Komisija je ugotovila, da bo v prihodnjem času svojo dejavnost usmerila v to, da z vsemi pristojnimi ministrstvi razreši vprašanje realizacije posameznih zahtev iz spomenice.
Komisija je dosegla sporazum, da bo nadaljevala delo za realizacijo spomenice. V ta namen je sprejela sklep, da jo bosta navzven zastopala predsednik in podpredsednik komisije. Vsake tri mesecev ju bo izvolila na novo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Martin Ivančič iz hrvaškega, za podpredsednika pa dipl. inž. Hrabo-vec, iz slovaškega sosveta.
skih firm (v Sloveniji je sedaj 550 avstrijskih). V zvezi z zastopstvom manjšin je Podobnik apeliral, da naj politika omogoči pogovore za razreševanje odprtih vprašanj; manjšinska vprašanja so evropska vprašanja, katere je treba spoštovati.
Predsednik Adam Unterrie-der je dejal, da obstoja možnost, da predstavniki manjšine sodelujejo v raznih odborih deželnega zbora, kar bi bilo zelo koristno. Dejal je, da v tej legislativi ni več mogoče spremeniti ustave in poslovnika.	M. Š.
KOROŠKA-SLOVENIJA
Razgovori v prijateljskem duhu
V demokraciji je potreben pogovor in sodelovanje
Iz govora zveznega kanclerja dr. Viktorja Klime ob predaji spomenice avstrijskih narodnih skupnosti v parlamentu na Dunaju
pÜR mich ist es besonders I wichtig, daß sich nunmehr die sechs Volksgruppen in Österreich an einem Tisch zusammengesetzt haben, und jene Punkte aufgelistet haben, die sie für den Erhalt ihrer Volksgruppen für erfordelrlich erachten. Natürlich weiß ich, daß -wie in jeder Demokratie - es niemals eine 100%ige einheitliche Meinung geben kann und daß daher auch die eine oder andere Gruppierung von diesem Memorandum abweichende Vorstellungen über die künftige Volksgruppenpolitik in Österreich entwickelt hat. Es ist aber besonders zu unterstreichen, daß die sechs Volksgruppenbeiräte, die sozusagen das Bindeglied zwischen dem Bundeskanzleramt und der Basis, nämlich den Angehörigen der Volksgruppen sind, dieses Memorandum überwiegend einstimmig beschlossen haben.
Wenn ich mir ansehe, wie aktiv die einzelnen Volksgruppen ihr kulturelles Erbe aufrecht erhalten, wie sie darum bemüht sind, im Bereich etwa der Bildungsmaterialien, im Bereich der wissenschaftlichen Aufarbeitung ihrer Geschichte und ihres Volkstums Fortschritte zu erzielen, so kann ich alleine schon aus diesem Grund den vereinzelt geäußerten Ansichten keinen Glauben schenken, die da meinen, daß die Volksgruppenpolitik der Bundesregierung dazu führt, daß zu Beginn des nächsten Jahrhundert, keine Volksgruppen mehr exi-
stent sein werden. Ich stelle mit Befriedigung fest, daß die überwiegende Mehrheit der Volksgruppen an einem integrativen Volksgruppenkonzept interessiert sind; an einem Konzept, das sich dadurch auszeichnet, daß es keine verhärteten Grenzen zwischen den Volksgrippen und der Mehrheitsbevölkerung in Österreich gibt, sondern daß diese Grenzen offen unf durchlässig für einen befruchteten Austausch mir der Mehrheitsbevölkerung sind. Das Memorandum stellt, soweit mir bekannt geworden ist, eine Absage an den Ethnozentrismus dar. Es scheint mir besonders wichtig zu sein, daß man nicht gegeneinander sondern miteinander arbeitet, daß man die Zukunft, auch die Zukunft der Volksgruppenpolitik in Österreich gemeinsam gestaltet.
Um so mehr bedauere ich, daß es auch Kräfte zu geben scheint, die nicht an einem konstruktiven Miteinander interessiert sind, sondern eher daran, den Konflikt zwischen den Volksgruppen, innerhalb der Volksgruppen und zwischen den Volksgruppen und dem Staat zu schüren. Dies wiegt um so schwerer, wenn
diese konfliktschürende Kräfte ihrerseits die Zusammenarbeit mit dem Staat und mit den anderen Volksgruppenangehörigen verweigern. Denn das ist es, was in einer Demokratie gelebt werden muß: Das Zusammensetzen an einem Tisch, wenn zu verschiedenen Themen unterschiedliche Auffassungen bestehen. Verweigert man diesen Dialog, darf man sich nicht wundern, wenn man plötzlich im Abseits steht, weil man gegen die von der überwiegenden Mehrheit der Volksgruppenangehörigen getragene Volksgruppenpolitik und die Vorstellung der zukünftigen Volksgruppenpolitik agitiert.
Ich möchte daher Ihnen allen besonders dafür danken, daß es Ihnen innerhalb der vorgegebenen zwei Monate gelungen ist diesen Arbeitsauftrag zu erfüllen.
Gehen Sie, meine Damen und Herren, bitte davon aus, daß mir die Angelegenheiten der Volksgruppen in Österreich stets ein besonderes Anliegen waren und dies auch bleiben. Ich werde mich auch in Hinkunft dafür einsetzen, daß jene Rahmenbedingungen geschaffen werden, die für die Entfal-
tung der Volksgruppen erforderlich sind. Ich unterstütze daher die von den Volksgruppen geforderte Staatszielbestimmung. Die Staatszielbestimmung soll zum Ausdruck bringen, daß sich die Republik Österreich zu ihrer historisch gewachsenen, kulturellen sprachlichen und ethnischen Vielfalt bekennt.
Gleichzeitig erscheint es mir auch wichtig, daß Österreich die entsprechenden, auf der Europaratsebene ausgearbeiteten Normen umsetzt. Wie mir mitgeteilt wurde, besteht Grund zur Annahme, daß die offenen Fragen in diesem Zusammenhang in naher Zukunft gelöst werden, so daß ich hoffe, daß es bald zu einer Ratifikation dieser Europäischen Übereinkommen durch Österreich kommen wird.
Im Memorandum werden auch Anliegen der Volksgruppen angesprochen, die an die Adresse der Länder gerichtet sind und von diesen vollzogen werden müssen. So scheint z. B. der Bereich der vorschulischen Erziehung in den Kindergärten einer der zentralen Themen der Volksgruppenangehörigen zu sein. Soweit mir dies aufgrund meiner Kompetenzen möglich ist, werde ich mich auch in diesem Bereich für die Volksgruppen einsetzen.
Mir ist bewußt, daß immer wieder die Zusammensetzung der Volksgruppenbeiräte kritisiert wird. Ich meine jedoch, daß diese Kritik nicht berechtigt ist, weil die Volksgruppen-
beiräte so aufgebaut sind, daß die Vorschläge für die Besetzung der den Volksgruppenorganisationen zustehenden Beiratssitze von den repräsentativen Volksgruppenorganisationen kommen. Auf diese Art und Weise ist dafür Vorsorge getroffen, daß den repräsentativen Volksgruppenorganisationen ein Einfluß darauf zukommt, welche Personen im Beirat die Interessen der Volksgruppen vertreten. Das von den Kritikern der Volksgruppenbeiräte immer wieder vorgebrachte Argument, die Volksgruppenbeiräte seien nicht demokratisch gewählt und daher nicht legitimiert, für die Volksgruppen zu sprechen, kann ich nicht teilen. Ich stehe nach wie vor zum Prinzip der Bekenntnisfreiheit in den österreichischen Volksgruppen und ich finde, daß das geltende Modell der Volksgruppenbeiräte in unserem Volksgruppengesetz ein vernünftiges Modell ist, und die Volksgruppenbeiräte ihrem gesetzliclien Auftrag, die Volksgruppeninteressen zu vertreten, in funktionierender Art und Weise nachkommen.
Ich möchte Ihnen, sehr geehrte Damen und Herren, herzlich für die Arbeit, die Sie durch das Erstellen des Memorandums geleistet haben, danken. Und ich bitte Sie auch für die Zukunft darum, gemeinsam mit dem Bundeskanzleramt die Volksgruppenpolitik positiv zu gestalten.
Wien, 24. 6. 1997
Gospod Ribolits, smo na koncu 20. stoletja: dve svetovni vojni, velikanski gospodarski in tehnični napredek, razvoj po vojnah, visoka stopnja zaposlenosti po drugi svetovni vojni, relativna blaginja in sedaj nad 20 milijonov brezposelnih v Evropi. Kaj menite o tem?
Dejansko smo na koncu nekega razvoja. Spoznati moramo, da je obdobje, ko je skladnost med masovno produkcijo, masovno zaposlenostjo in profitom za silo funkcioniralo, mimo. Ne smemo pa pozabiti, da je obdobje visoke stopnje zaposlenosti izjema v razvoju kapitalističnega gospodarstva, ki je trajalo v Evropi tudi samo 30 do 40 let. Brezposelnost je s kapitalizmom neločljivo povezan pojav. Spodkopavanje kapitalistične logike in s tem obvladovanje brezposelnosti je bilo mogoče samo začasno. Predvsem dve silnici sta za krajši čas ukrotili kapitalizem. Na eni strani je delavskemu gibanju -na državni ravni - uspelo v svoj prid izkoristiti napredke v produktivnosti v obliki skrajšanja delovnega časa, na drugi strani pa je bil vzrok za zmanjševanje brezposelnosti v doslej nepoznani masovni blagovni produkciji. S tem se je seveda hkrati povečalo izkoriščanje in uničevanje narave. Deloma pa je bila brezposelnost v »atraktivni fazi« kapitalizma prenesena v dežele tretjega sveta, kjer visoke stopnje zaposlitve nikoli niso poznali.
Ali ni skrajni čas, da se skrajša delovni čas in se pravičneje razdelijo profiti, ki jih pridelajo delovni ljudje? Kdo bo to storil in kako? Ali bo to mogoče izvesti brez korenite spremembe mišljenja in socialnih konfliktov?
Jasno je, da se v interesu delovnih ljudi naraščajočo brezposelnost lahko reši samo s splošnim skrajšanjem delovnega časa. In sicer tako, da se plačano in potrebno delo, katerega je vedno manj in ga tudi v prihodnosti ne bo več, na novo razdeli. Skrajšanje delovnega časa dejansko ne bi bil problem, kot ste namignili že v vprašanju, saj se družbeno bogastvo v zadnjih desetletjih ni zmanjšalo, temveč je masivno naraslo. Vendar so od tega bolj profiti-rali lastniki kapitala kot pa delovni ljudje. Medtem ko na eni strani skoraj v vseh industrijskih državah narašča brezposelnost in se tudi zmanjšujejo povprečni dohodki iz dela, kar pomeni, da delovni ljudje od »pogače« prejemajo manj, na drugi strani naglo rastejo dobički iz kapitala. Borze se množijo, hkrati pa »vrednost dela« masivno upada. To je povezano s tem, da delavska gibanja, ki delujejo pretežno na nacionalni ravni, niso znala izkoristiti napredkov produktivnosti za delavce, ki jih zastopajo. Tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih - computerizacija - je
omogočil proizvodnjo z znatno manj delovne sile. Dokler je bilo gospodarstvo organizirano nacionalno, je bilo mogoče na osnovi okvirnih pogojev, kijih je določala državna politika, vplivati na ekonomski razvoj v korist delojemalcev. V procesu gospodarske globalizacije je tako priborjeno nacionalno poseganje možno samo v bistveno manjšem obsegu. Temu primerno bi bilo med »kapitalom« in »delom« mogoče ustvariti ravnotežje le v primeru, če bi mednarodnemu kapitalu postavili nasproti politične strukture, ki bi omogočale transnacional-
od družbe posredovanega delovnega diktata. Čeprav je naraščanje produktivnosti s pomočjo tehnologije človeku omogočilo večjo neodvisnost od narave in je potrebno vedno manj človeškega dela, pa sistemska logika kapitalizma preprečuje, da bi se obseg za življenje potrebnega dela zmanjšal, in to kljub neprestanemu večanju življenjskega standarda. Zgodilo se je nasprotno: delo je postalo vrednota, ki je sama sebi namen. V obdobju stoletnega discipliniranja se je razvijalo »industrijsko mišljenje«, tista brezpogojna »prid-
za pravico, da nas izkoriščajo, in ne za naš delež družbenega bogastva.
Kako bi bilo mogoče delo in stremljenje po materialnem bogastvu prikazati brez olepša-vanja? Obstajajo koncepti, razmišljanja o tem? Kaj menite Vi o tem?
Kot sem že dejal, nas ponotranjeni delovni etos ovira pri spoznanju, da manj delovnih obveznosti lahko izkoristimo za boljše življenje. Prav gotovo pa danes ni na mestu pridigati o materialnem odpovedovanju. Današnja tehnologija dovoljuje
Kriza v delovni družbi
Delovna družba se nahaja v trdovratni in dolgotrajni krizi. Medtem ko je bilo po vojni dovolj dela in je bila zaposlenost polna, se v iztekajočem 20. stoletju pojavlja pomanjkanje »vrednote« človekovo delo. Moderna tehnologija in elektronika ga v vedno večji meri nadomeščata in izpodrivata.
Postavlja se vprašanje pravičnejše razdelitve dela in družbenega bogastva ter dilema, ali je delo navzlic globoki krizi v delovni družbi dejansko tisto, kar iz človeka naredi človeka.
Univ. docent dr. Erich Ribolits, poklicni pedagog, raziskovalec in avtor knjige »Die Arbeit hoch« (založba Profil, 1997) je za Slovenski vestnik odgovoril na nekatera vprašanja.
INTERVJU:	D R. ERICH RIBOLITS
na pravila za omejitev »anarhije trga« v korist delovnih ljudi.
Kot sem že dejal, je bilo za razvoj navidezno neproblemske faze kapitalizma značilno, daje na račun naraščajočega izkoriščanja in uničevanja narave porasla blagovna proizvodnja in njen pretok. Tak razvoj pa je omejen. Surovin je vedno manj in so čedalje dražje in posledični stroški uničevanja narave so občutni. To pa pomeni, da nikoli več ne bo mogoče »ustvariti« več dela na tak način, tudi če bi uspelo s pomočjo transnacionalne politike ustvariti novo ravnotežje med kapitalom in delom.
Za preživetje je bilo (družbeno) delo že vedno potrebno. Zakaj se ljudje v industrijski oziroma v kapitalistični delovni družbi definirajo na osnovi dela?
Delo v smislu podvrženosti »stiski življenja« je v zgodovini človeštva obstajalo že vedno in bo do neke mere obstajalo tudi v bodoče. Že v bibliji je nakazano, da je človek obsojen jesti svoj kruh »v potu svojega obraza«. Vendar je bil človek s svojim razumom sposoben to prekletstvo omiliti z orodjem, ki gaje izdelal sam. Potrebno delo je zmanjševal, kar pa je navadno pomenilo, da so se priviligirane skupine popolnoma osvobodile dela.
Z razvojem kapitalizma je podvrženost »stiski življenja« doživela spremembo v smislu
nost«, ki zaznamuje našo družbo. Delo je zgubilo značaj prekletstva in bilo preimenovano v to, kar človeka definira kot človeka. Danes smo mnenja, da se človek vrednoti preko dela; mislimo, kot se je nekoč izrazil Friedrich Engels, daje delo tisto, ki je iz opice naredilo človeka.
Medtem ko sta Marx in Engels nakazala dialektični značaj dela, to je, da se človek z delom osvobaja od dela, da je delo »sredstvo za namen« od dela osvobojenega življenja, je delavsko gibanje delo prokla-miralo kot samemu sebi namen. Neprimerno je povzdignilo ideologijo svojih izkoriščevalcev in odtujevalno mezdno delo (Lohnarbeit) industrijskega obdobja in zasužnjenega delavca preinterpretiralo za heroja zgodovine. Višek razvoja danes pa je boj za delovna mesta. »Delo za vse« je maksimum socialne pravičnosti, ki si jo sploh lahko predstavljamo. Od zahteve »blaginja za vse« pa smo daleč. Ponotranjen delovni etos pa ljudem v industrijski družbi, kljub očitni krizi v delovni družbi, onemogoča, da razmislijo o možnostih reševanja, ki so onkraj delovne družbe. Mi si premagovanja družbe, ki zaradi ustvarjanja čimvečjega profita izkorišča človeka in naravo in se po tem definira, sploh še ne moremo predstavljati. Temu primerno se borimo za delo, tako rekoč
prijetno življenje za vse z manj opravljenega dela. Kot primer naj navedem tovarno, v kateri danes s peščico zaposlenih proizvajajo več avtomobilov kot kdajkoli prej, in izginjanje nekaterih poklicev, kot npr. tehnični risar, ker delo ne opravlja več človek, ampak stroj.
Naš problem ni, da si ne moremo privoščiti vsesplošnega skrajšanja delovnega časa, temveč da je bogastvo zaradi povečanja produktivnosti povsem neenakomerno porazdeljeno! To je povezano s tem, da delovni procesi kapitalistične ekonomije ne služijo proizvodnji vsakodnevnih potrebščin in storitvam, temveč da se investiran denar hitro množi. Potrošniški izdelki in storitve so prav tako »odpadni produkt« denarne razmnoževalne mašinerije kakor ob tem ustvarjena delovna mesta! Spoznati to dejstvo v njegovem polnem dramatičnem obsegu in se mu upreti bo mogoče šele, ko delovni etos ne bo več zamegljeval splošnega mnenja.
Vrednote se v naši družbi hitro spreminjajo. Menite, da bo pripisovanje prevelike vrednosti delu v prihodnosti izgubilo na pomenu?
Družba se ne razvija sama od sebe, ampak je posledica oblastnih bojev.
Pripisovanje prevelike vrednosti delu, ki da določa veličino človeka, je postal ideloški
korzet profitarske ekonomije. Tisti, ki zadnja leta profitirajo od gigantskega naraščanja kapitalnih dohodkov, nad novo razdelitvijo dela niso zainteresirani. Posledica take razdelitve bi namreč bila, da bi delo pridobilo na moči nasproti kapitalu. Podiranje pojmovanja o »etosu dela« je politični cilj, s katerim bi se morale spoprijeti tiste sile, ki jih imenujemo »delavsko gibanje«. Ta politična sila pa je trenutno zaradi očitnega konca dolgo propagiranega mita »če gospodarstvo dobro uspeva, je to nam vsem v dobro« tako ohromljena, da samo še kot mlin ponavlja zahtevo po novih delovnih mestih. Trenutno pa se precenjevanje dela ne zmanjšuje, temveč krivdo za brezposelnost pripisujejo tistim, ki delovnega mesta ne najdejo ali pa ga izgubijo. Očitajo jim neprilagojenost in nefleksibilnost ter da prepočasi reagirajo na kvalifikacijske zahteve gospodarstva.
Zdravniki ugotavljajo, da je preobremenjenost z delom pogosto povezana s stresom, ki povzroča razne bolezni. Mezdno delo je v krizi in z njim družbeni sistem. Kako bi bilo mogoče premagati že stoletja ponotranjena socialna in emocionalna zadržanja, mišljenja, kako dati več teže nekdanjemu »brezdelju« v smislu neprofitnih potreb, želja in hrepenenj?
Tiste vedenjske in miselne vzorce, ki so povezani s povzdigovanjem dela, bomo premagali samo, če se bomo zavedali, da kljub izobilju živimo v pomanjkanju. Sicer nam kapitalizem za potrošnjo nudi veliko raznovrstnega blaga in storitev, vendar nam v življenju primanjkuje tistega, kar se ne da kupiti ali prodajati. Zato bomo dosegli družbene pogoje onkraj delovne družbe le tedaj, če bomo ponovno odkrili potrebe, ki se ne dajo vnovčiti.
Pisateljica Christa Wolf pravi: »Brezdelje je začetek vse ljubezni«. Hrepenenje po čisti življenjskosti, ljubezni ali življenjskega veselja se ne da spremeniti v profit. Vse, kar nam ponuja kapitalizem na tem področju, je površno nadomestilo, ki dejansko ne more zadovoljiti. Sele tedaj, ko odklanjamo ta sistem in se tako rekoč upremo vnovčenju dela in potrošnje in damo več pomena temu, kar imenujemo »lenoba«, se bomo polagoma približali tistim željam in potrebam, ki se ne dajo vnovčiti v dobiček. Šele potem nam bo postalo jasno, da nismo v prvi vrsti delovni konzumenti, ampak da nas vsak košček poti k »osvoboditvi od dela« naredi malce več človeka. Ne delo, temveč brezdelje je vir vse kulture, in človek, katerega življenje ni zaznamovano od dela, si je spet povrnil košček paradiža, v katerem, kot vemo, ni bilo treba delati.
Hvala za pogovor!
M. Š.
Po*°Ää
gre zahvala za uspešen potek tedna domačemu društvu »Žila«, ki je poskrbelo za infor-mante in sodelujoče družine, domačemu župniku Stanku Trapu, ki je dal na razpolago farovški skedenj, kjer je bila tudi razstava, Slovenski prosvetni zvezi in njenemu tajniku Janku Malleju za vso organizacijsko podporo ter Romani Savnik iz Ljubljane, ki je dejanska gonilna sila teh etno-loših delavnic.
Doslej so etnološki tabori oz. delavnice bili v Pliberku, Šentjanžu in Bilčovsu, Škocjanu in na Radišah. Eden od pomembnih izsledkov ziljskega tabora je, da je bila Zilja prav zaradi furmanstva bogatejša od Roža in Podjune. Sicer pa je
bila kmečka socialna hierarhija prav enaka kot drugod.
Zastopnik društva »Žila« Ludvik Druml je naglasil, daje tabor mladini in pa vaščanom vrnil stare kmečke izraze, ki sta jih razvoj in čas že skoraj izrinila v pozabo, tajnik SPZ Janko Malle je poudaril kulturne in druge korenine, ki jih je mladina v teku ziljskega tedna skupno odkrivala in tako dopolnjevala svoje znanje o dediščini kraja in dežele. Malle je najavil, da bo prihodnja delavnica spet v Pliberku.
Romama Savnik je posebej poudarila skupnost med mladimi raziskovalci in pa, da bojo izsledki tabora predstavljeni tudi v Ljubljani.
Preden so se razšli, so mladi raziskovalci številnemu občinstvu na zelo posrečen in originalen način predstavili svoje izsledke, celo kadi in konja se niso zbali, domačini pa so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavo in jo strokovno komentirali. Bila jim je všeč.
V kratkem obdobju so na Ziljski Bistrici gostili dve raziskovalni skupini, ki sta skupaj z domačini odstirali zaveso z mlajše preteklosti. Pred etnološkim taborom so bili namreč gostje Zilanov že dijaki slovenske gimnazije, ki so na pobudo predsednika domačega društva in profesorja Urbana Popotnika ter pod vodstvom prof. Štefana Pinterja pripravili zanimivo raziskavo o Ziljanih, ki so se zaradi gospodarskih razlogov izselili v Ameriko. Kaže, daje Zilja polna zanimivih raziskovalnih projektov in informan-tov, ki vedo povedati veliko zanimivega.	■
PO KOROŠKIH POTEH
Nekoč je bila že v okviru Car-transa, zasebne koroško-slo-venske turistične agencije, izražena potreba po turističnem vodniku, ki bi služil številnim obiskovalcem iz Slovenije, ki v svojem nostalgičnem odnosu do svoje zibelke obiskujejo Koroško in v njej iščejo slovenske korenine.
Že malo pozno, kajti občutek je, da ta odnos kar nekako zamira, je dr. Janko Zerzer v Mohorjevi založbi izdal kultur-no-zgodovinski vodnik »Po koroških poteh«. Razdelil gaje na osem poti, dodal pa še zgodovinski pregled, aktualno stanje koroških Slovencev, krajevni (slov,-nem. in nem.-slov.) kazali ter seznama slovenske in nemške literature.
Vodnik je težiščno zasnovan kot vodič, spremljevalec in raz-
lagalec po zgodo-vinsko in kulturno utemeljenih poteh. Avtor se iz svojega nazorskega vidika posveča predvsem kulturnozgodovinskim
vidikom, zanemarja pa narodnopolitičnega. Za Sele npr. omenja samo trinajst obglavljenih žrtev, na Obirskem kot da ni bilo osvobodilnega gibanja, Železno Kaplo obdela z vsemi cerkvami in svetniki, mimogrede pa z enim stavkom omeni, da sta se blizu cerkve Marija v Trnju rodila znana partizana Franc Pasterk - Lenart in Karel Prušnik - Gašper. Več besed o tem ne zgublja.
Osebno me zelo moti tudi pisanje krajevnih imen kot npr. St. Jakob/St. Jakob - St. Peter/ Št. Peter. Le kakšna razlika je med njimi. Le zakaj se toliko boji tistega »šenta«, ki pa ga ljudstvo brez kakih j predsodkov izgovarja že toliko let in ga je dr. Pavel Zdovc v svoji razlagi toplo priporočil.
Vodnik je sicer lepo opremljen (Rudi Bene-tik) in bogato ilustriran.
J. K.
r
BISTRICA NA ZILJI
Mladina je šla po spomine - in jih zbrala
Mladi so predstavili vzdrževanje higiene. Čeprav v starih časih kopalnic še ni bilo, otroci tudi na Zilji niso bili umazani	Foto:sv
Ob predstavitvi rezultatov etnološke delavnice je nastopil tudi čisto pravi »Šuštar«	Foto: sv
^ posrečeno razstavo se je v ^ petek, 4. julija 1997, končala peta etnološka delavnica, ki so jo organizirali krajevno prosvetno društvo »Žila«, Slovenska prosvetna zveza in pobudnik Zveza prijateljev mladine iz Ljubljane. Ducat otrok z
Ziljske Bistrice in iz Ljubljane si je pod vodstvom mentoric Irene Destovnik-Modic, Monike Simonič, Sandre Habjanič, Damjane Žbontar in Maruške Markovčič pobliže ogledalo tista področja, ki so bila svojčas odločujoča za socialno, gospo-
Domačini in gostje so z velikim zanimanjem prisluhnili izsledkom mladih raziskovalcev	Foto: sv
darsko ter versko-kulturno življenje na vasi pri Zilji. Ta področja so bila med drugim fur-manstvo, konjereja, higiena, šege ob rojstvu in življenje kmečkih žensk.
Mladi raziskovalci so šli med ljudi, »na teren«, in odkrivali stare izraze, staro kmečko orodje, orodje in pripomočke za »furanje«, odkrili so, kako so svojčas ohranjali čistočo in sploh higieno ter spoznavali trd vsakdanjik kmečkih žensk, ki se je bistveno razlikoval od štehvanjske romantike in plesa pod lipo.
Irena Destovnik-Modic, strokovna voditeljica etnološkega tedna, je v razgovoru za SV poudarila najprej izredno gostoljubnost domačinov in njihovo pripravljenost za sodelovanje. Mladinci z obeh strani meje so v najkrajšem času postali nerazdružljivi, in prav kovanje novih prijateljstev je ena od plemenitih nalog etnološkega tedna. Predvsem pa
SCHUBERTOVA MAŠA V ES-DURU
V Borovljah zaključek turneje
r
^ koncertom v boroveljski ^ mestni cerkvi so Krščanska kulturna zveza in združeni mešani zbori šentprimoške »Danice«, »Pece« iz Globasnice in šmi-helskega »Gorotana«, vokalni solisti ter člani Slovenske filharmonije pod vodstvom Stanka Polzerja preteklo soboto, 28. junija zvečer, zaključili uspešen in odmeven krog nastopov s Schubertovo mašo v es-duru. Niz nastopov se je pričel v Ločah, se nadaljeval v Šentprimožu, na Prevaljah, v Šmihelu, v ljubljanski stolnici dosegel svoj višek in se z bučnim aplavzom končal v polni boroveljski cerkvi. Osemdesetčlanski zbor je s svojim glasovnim volumnom in zares izpiljenim petjem ter obvladanjem zahtevne literature ob spremstvu vrhunskih filharmonikov poslušalcem pričaral čudovito glasbeno doživetje, odprl jim je lepoto in globino Schubertovega opusa, ki je s to mašo dosegel tudi svoj zaključek.
Nastopajoče in občinstvo sta na začetku koncerta pozdravila mestni župnik Jakob Ibounig in predsednik SPD »Borovlje«
Melhijor Verdel, po koncertu pa je pri Cingelcu na Trati sledilo zasluženo družabno srečanje.
ZAHVALA
Krščanska kulturna zveza se ob izredno uspeli vrsti koncertov »Schubertove maše v es-duru« zahvaljuje dirigentu in gonilni sili mag. Stanku Polzerju za potrpežljivost in požrtvovalnost, za organizacijsko pomoč ter za izvedbo koncertov. Prav posebna zahvala pevkam in pevcem zborov »Danica« iz Šentpri-ntoža, »Peca« iz Globasnice in »Gorotana« iz Šmihela, ki so v ta projekt vložili veliko časa, truda, dela in potrpežljivosti.
Zahvala velja tudi vsem krajevnim društvom, farnim skupnostim in župnikom v Ločah, Šentprimožu, na Prevaljah, v Ljubljani in Borovljah, da so sprejeli ponudbo in nam bili organizacijsko v veliko pomoč.
Občinam Bekštanj, Bistrica pri Pliberku, Škocjan, Borovlje in občinskim odbornikom Eriki Wrolich, Andreju Wakounigu ter Francu Starzu zahvala za ves trud in finančno pomoč. Hvala Jožku Kertu, ki je samostojno organiziral koncert na Prevaljah, državni sekretarki Mihaeli Logar ter Uradu za Slovence v zamejstvu in zdomstvu, ki je v celoti podprl koncert v Ljubljani.
Hvala tudi vsem, ki so nas na katerikoli način podprli in s tem omogočili izvedbo projekta in koncertov te Schubertove maše.	Krščanska kulturna zveza
OB ZAKLJUČKU BOGATE KULTURNE SEZONE
Pevski koncert in zahvala društvenikom
Prijatelji iz Tacna so na tokrat vetrovne Radiše prinesli pesem in dobro voljo
■JREDSEDNIK radiškega pro-■ svetnega društva Tomaž Ogris se zaveda, da od ljudi, kljub njihovi zavzetosti in požrtvovalnosti, ne moreš samo zahtevati in jim nič dati. Tudi na nedeljski skupni prireditvi z Zvezo slovenskih izseljencev jim ni delil kuvert ali jim izročal bogatih v celofan zavitih daril, kljub temu pa je ta interni del prireditve imenoval »zahvalna nedelja«. Z njo se je namreč iztekla kulturna sezona in predviden je krajši predah, potem pa z novo zavzetostjo v prihodnjo sezono. Na tem zaključnem nastopu so razen igralskih nastopile vse skupine: mešani in moški pevski zbor ter otroški in mladinski zbor. Ogris je orisal obširno društveno dejavnost in močno
zasedenost kulturnega doma, v katerem letno poteka tudi do 60 raznovrstnih prireditev, da ne omenjamo številnih vaj, sestankov, sej, pripravljalnih večerov.
Na stopnice pred zbor je povabil najzaslužnejše: Nužeja Lampichlerja (mešani in moški zbor), Nužeja Wieserja (igralska skupina, tekma koscev, pohod), Aleksandra Tolmaierja (mladinska igralska skupina), Sandro Lampichler (otroški in mladinski zbor). Heidi Lampichler (delo z otroki), Ani Tolmaier (skrb za kulturni dom), Mici in Šimana Pichlerja (hrana in pijača), Adriana Povšeta in Nika Wieserja (tehnična oprema), Hanesa Tolmaierja (smučarska tekma) ter nadalje vsestransko pripravne društvene aktiviste: Sabino Tha-
ler, Daniela Wru-licha, Ludvika Ogrisa, Marijo Woschitz, Simija Ogrisa, Andreja Lampichlerja st. in Andreja Lampichlerja ml. in ne nazadnje še župnika Jožeta Marketza za božji žegen. Poudaril je, da spisek zaslužnih zagotovo ni popoln, se ob aplavzu publike vsem prisrčno zahvalil ter jih poprosil za prizadevno delo tudi v bodoče.
Foto: sv	Drugi del koncer-
ta so zapolnili pevci iz prijateljskega Kulturno umetniškega društva Ivan Novak-Očka iz Tacna pri Ljubljani. Radišani se že nekaj let udeležujejo njihovega proslavljanja dneva zmage na Šmarni gori, Tacenčani pa so jim obisk vrnili že drugič. Pod vodstvom dirigenta Franca Gornika, ob spremljavi harmonikarja Branka Sladiča so v živobarvnih gorenjskih narodnih nošah v koreografski zasnovi dinamične predsednice društva Toni Kocjan izvedli splet gorenjskih ljudskih pesmi, vmes pa dodali še nekaj umetnih iz njihovega programa a cappella. Bili so res prava poživitev prireditve, njihova živahnost pa se je nadaljevala tudi v družabnem delu.
Jože Ro v še k
CINGELC NA TRATI
Od srca do Iztoka Mlakarja
Z začetkom počitnic seje boroveljska deželna razstava prevesila v drugi krajec, SPD »Borovlje« pa lahko beleži zadovoljiv obisk prireditev, ki jih je pripravilo kot okvirni spremni program za »vse je lov«. Preteklo soboto, 5. julija, je slovenski oddelek ORF Celovec iz kulturnega doma pri Cingelcu v živo oddajal priljubljena voščila, glasbeno spremljavo pa so v celoti oblikovale društvene skupine kot so kvartet »Borovlje«, ansambel »Drava«, komorni zbor »Borovlje«, trio »Drava« in moški zbor »Borovlje«.
Oddaji voščil pa je sledil koncert znanega slovenskega kantavtorja Iztoka Mlakarja. Cingelčeva dvorana se je začasno spremenila v kabinet smeha, kajti umetnik je s svojim suhim humorjem, igralsko
in pantomimično veščino ter s pesmimi navdušil številno občinstvo in ga spravil do sproščenega smeha.
SPD »Borovlje« pa že vabi na naslednjo prireditev pri Cingelcu na Trati: v nedeljo,
Posebno doživetje pri Cingelcu je bil nastop proslavljenega pesmar-ja Iztoka Mlakarja	Foto: sv
13. julija, ob 18. uri bo namreč igralska skupina ponovila »Divjega lovca«.
Predsednik boroveljskega SPD Melhijor Verdel (za mizo prvi z leve) je neposredno sodeloval v oddaji slovenskega oddelka ORF v živo Foto:sv
VARSTVO ABCČ V CELOVCU
Poletni praznik nekoliko drugače
Iz uprizoritve minimjuzikla »Mali krokodil« Marijana Hintereggerja v Varstvu ABCČ	Foto: e Martin,
■klEKOLIKO drugačno varst-lll vo so si verjetno predstavljali tisti obiskovalci, ki so pričakovali, da bodo otroci recitirali pesmice in vzgojiteljice migale s pedagoškim prstom. Tokratni zaključni praznik je bil hkrati tudi zaključek cele vrste projektov, ki sojih v varstvu uresničili v preteklem šolskem letu, npr. o zdravi prehrani, o Afriki; v tem okviru so izvedli tudi čokoladno delavnico ter afriški praznik. Otroci so se udejstvovali angažirano in z veseljem. Deklice iz varstva so številne goste pozdravile s pesmijo »Džambo«, kar v jeziku kisuaheli pomeni »Zdravo, kako ti gre?«.
Dijakinja 4. razreda Wal-dorfske šole je na glasbo Michaela Jacksona zaplesala izvrsten »performance« ih požela bučen aplavz.
Osrednji del praznika pa je bila gledališka predstava »Mali krokodil«. Idejo in glasbo je prispeval Marijan Hinteregger ter štiri tedne pridno vadil z otroki. Igrica na kratko prikazuje zgodovino kolonializma in osvoboditev ob primeru malega krokodila, ki misli, da je spoznal svojega bratca v obliki torbice. Otroci so sodelovali zelo prizadevno, kar je seveda sad avtorjevega intenzivnega dela z
njimi. Glasba je mnogolika in premišljena na več ravneh: ilustrativna, spremljajoča, kontrastna. Izraža žalost in veselje nad življenjem, pri čemer je ob
afriških ritmih v ospredju veselje. Otroci in odrasli so se na koncu skupaj zavrteli, iz veselja, da se je »mali krokodil« le najdel in ni bil predelan v torbi-
co. Lepo bi bilo, če bi otroci igrico lahko še kje ponovili. Praznik se je nadaljeval ob ražnju, afriškem bifeju in kramljanju.	S. R.
Letni nastop Glasbene šole Ravne
»Glasba ne pozna let in ne meja«, je bila ena izmed spremljajočih misli ob letnem koncertu godalnega, harmonikarskega in pihalnega orkestra Glasbene šole Ravne na Koroškem, v tukajšnjem kulturnem domu prvo sredo v juniju. Hvaležno občinstvo pretežno svojcev sedemdesetih nastopajočih mladih glasbenikov je lahko uživalo ob dovršenosti izvajalcev. V dobri uri se je zvrstilo sedemnajst skladb različnih zvrsti, od razpoloženjskih do koračnic, ki so seveda ogrele poslušalce.
Osemnajstčlanski godalni orkester, ki ga vodi glasbena pedagoginja Majda Gunžer, vadi že deseto leto; letos ga bodo pomladili, ker nekaj prvih članov odhaja med študente. Relativno kratek čas obstaja harmonikarski orkester, ki mu od leta 1995 dirigira Julijan Burdzi, vendar je kmalu uspel doseči potrebno disciplino. Pihalni orkester učencev Glasbene šole je najštevilnejši. Deluje že osemnajst let. Dirigent Ivan Gradišek je izrazil zadovoljstvo, ker bodo odslej lahko vadili v novem ravenskem glasbenem domu. Koliko vaje zahteva glasba, pa vedo le glasbeniki sami in seveda njihovi svojci, ki jim njihov nastop tudi nekaj pomeni. S. Š.
PRIREDITVE
SOBOTA, 12. 7.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
9.00	Tečaj za fotografiranje. Voditelj: Peter Schreiner; tečaj traja do 13. julija, do 13. ure
LOČE, pri Pušniku - SPD Jepa-Baško-jezero in SPD
13.00	Planinski izlet na Laserzwand, Lienški dolomiti.
Prijave do 1.7.1997; tel.: 04254/4329
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
18.00	Slovenske počitnice. Vodita: Simona Dečko in Ksenija Vidič; počitinice trajajo do 19. julija, do 16.30 ure
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
18.00	Latinske počitnice. Vodita: mag: Michael Huber in p. mag. Christian Brandstätter, počitnice trajajo do 19. julija, do 13. ure
ŽELEZNA KAPLA, pred občinskim kopališčem - SPD Zarja
20.30	»Poletna noč«. Igra ansambel »Štajerskih sedem«
NEDELJA, 13. 7.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka predstava »Divji lovec«.
Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje
SOBOTA, 19. 7.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
9.00	Slikanje ikon. Vodita: mag. Silva Deskoska in
mag. Ljubčko Deskoski; traja do 26. julija, do 13. ure
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
16.00	Srečanje ljudskih glasbenikov treh regij
ZGORNJE ŽAMANJE, gostilna Picej-Tedl - SPD Vinko Poljanec
19.00	Tradicionalno kresovanje. Nastopata MoPZ »Vinko Poljanec« in kvartet »Škocijanski fantje«; za ples igra »Podjunski trio«
NA GORI, v gostilni pri Kokeju - SPD »Zvezda«
20.00	Veselica na Gori. Igra ansambel »Toni Hervol« iz Slovenije; vstopnina 50-šil.
DOBRLA VAS, v samostanski cerkvi - SPD Srce
20.30	SOLO E PENSOSO. Izvaja Ensemble Hortus Musicus
NEDELJA, 20. 7.
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub Obir
14.00	8. mednarodno srečanje harmonikašev
SPODNJE RUTE, pri Poderšniku - SPD Radiše
14.00	Tekma koscev
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
20.00	Ekskurzija za čebelarke in čebelarje »Kako čebelarijo
v Sloveniji?«; vodita: Anton Rozman in dir. Mirko Srienc
SOBOTA, 26. 7.
NA GORI, pri Košarju - Vaščani pojo
20.30	Koncert »Poper in sol«. Nastopajo »Vaščani pojo«; sodelujeta Staffa musi - Rosenheim, Bavarska in Trio Drava
PONEDELJEK, 28. 7.
REBRCA, v Mladinskem centru - Krščanska kulturna zveza Teden mladih umetnikov. Čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997; prijava do 11. julija na K KZ; telefon 0463/516243-22
SOBOTA, 2. 8.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
19.30	Film »Od zrna do drobtine«. Nato veselica z glasbo
NEDELJA, 10. 8.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka predstava »Divji lovec«.
Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje
NEDELJA, 24. 8.
MONOŠTER NA MADŽARSKEM, - Slovenska prosvetna zveza Likovna kolonija mladih, čas: od 24. do 30. avgusta; za otroke med 9. in 15. letom; število prijav je omejeno; upoštevali bomo po vrstnem redu; prijave: SPZ, tel.: 0463/514300/20
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA CELOVEC Vabilo za
letovanje otrok
v Poreču
Obmorski počitniški center od 16. julija do 26. julija 1997
Cena za 11-dnevno bivanje znaša 3000,- šil.
Nudimo prostore za bivanje, dnevno štiri obroke hrane, za vsakih 10 do 12 otrok vzgojitelja, prevoz iz Celovca v Poreč in nazaj, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico.
Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena (Milka Kokot), tel. 0463/514300-40.
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
vab'na »Poletno fešto na kmetiji«
- občni zbor KIS -
Kje: na kmetiji Potočnik, Mokrije pri Dobrli vasi Kdaj: nedelja, 20. julija 97, od 10. do 16. ure
Kaj vas čaka?
■	Ogled Potočnikove kmetije (hlev za prosto rejo živali, klavnica in predelovalnica za meso, prodajalna, točenje mošta
■	Občni zbor: poročila, volitev predsednika in odbora
■	kosilo, družabno srečanje in zabavna glasba (pujsek na žaru, solate, pijače)
Višek poletne feste pa bo • pokušanje in ocenjevanje kmečkih salam (sodeluje lahko vsak/a udeleženec/ka) • podelitev nagrade: »kralj/kraljica južnokoroških kmečkih salam« • Po pozdravnem prigrizku in pozdravni pijači vas po svoji kmetiji vodita gospa Ulli Potočnik in gospod Peter Potočnik. Tudi za otroke bo poskrbljeno! PROIZVAJALCI SALAM, POZOR! Prinesite s seboj svoje salame! Najboljše proizvajalce čaka velika podelitev nagrade! Na družabno srečanje vabimo vse prijatelje KIS z družinami! Da bi ne zmanjkalo jedi in pijače, vas vljudno prosimo za prijavo! (Telefon KIS: 0463/54864)
OGLAS
Dr. Franc Wutti, zdravnik splošne prakse v Borovljah, sporoča da je njegova ordinacija zaradi dopusta do 27. julija zaprta.
NAPRODAJ
sanjska parcela neposredno ob Hodiškem jezeru (južno od Vrbskega jezera) - 2.817 m2, 51 m jezerske obale. Podrobnejše informacije prejmete na telefon: (04273) 2370 in (04228) 2225
S
POSOJILNICA-BANK
Bilčovs-Hodiše- Škofiče
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA objavlja razpis za
likovno kolonijo mladih
v Monoštru
(Szentgotthard v Porabju na Madžarskem)
od 24. do 30. avgusta 1997 za otroke med 9. in 15. letom.
Število prijav je omejeno in jih bomo upoštevali po vrstnem redu.
Prijave SPZ: Tarviser Str. 16 9020 Celovec, tel 0463/ 514300-20, fax -71)
Urad za pravljice in fantazijo
DEL VEDE
vabi na obisk »čarovnice Jelke«, ki živi in deluje v začaranem gozdu. Pripovedka o hodiški čarovnici (Keutschacher Tannenhexe) je postala resničnost. Ta nadvse prijazna, dobra čarovnica spet živi in pripoveduje svoje povesti. Najdeš jo razen o petkih in nedeljah - vsak dan med 16. in 17. uro ter med 19. in 21. uro v začaranem gozdu ob Rjavškem jezeru ali pa v njeni začarani hišici ob jezeru Baßgeigen.
Izhodišče, informacije in prijave pri: »Familienparadies Reichenhauser« ob Rjavškem jezeru (Rauschelesee) tel. 04273 / 23 25, mobil 0663 1 83 15 13 ali 0663184 14 00.
MESTA ZA KVALIFICIRANO VZGOJITELJICO ALI VZGOJITELJA V VARSTVU KROŽKA STARŠEV ABCČ
Pogoji:
•	zaključena izobrazba
•	pisno in ustno obvladanje slovenščine in nemščine
•	zanimanje za inovativno pedagoško delo z otroki Vaša vloga za namestitev naj vsebuje tudi kratek življenjepis in potrdila o izobrazbi; pošljite jo do 31. julija 1997 (datum poštnega žiga) na tale naslov: Krožek staršev ABCČ, Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na
planinski izlet
na Laserzwand (2.614 m), Lienški dolomiti Odhod 12. 7. ob 13. uri pri Pušniku v Ločah
Ančka Küpper iz Borovelj -rojstni dan; Hanzi Ogris ml. iz Bilčovsa - rojstni dan; Franci Kropivnik iz Sel - rojstni dan; Ana Huttar iz Večne vasi -rojstni dan; Lekš Lutnik z Blata pri Pliberku - rojstni dan; Fric Šranc iz Nonče vasi - rojstni dan; Krista Močilnik iz Vetrinja - rojstni dan; Janez Havel iz Globasnice - rojstni
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 10. 7.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 11.7.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 12. 7.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 13. 7.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (H. Lampichler) 18.00 »Za vesel konec tedna« PONEDELJEK, 14. 7. 18.10 Kratek stik
TOREK, 15. 7.
18.10 Otroška oddaja
SREDA, 16. 7.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja
PRAZNUJEJO
dan; Franc Žuntar iz Črgovič pri Šmihelu - rojstni dan; Urh Hribernik - Štanipi iz Šntar-jete v Rožu - 55. rojstni dan in god; Cilka Komatz iz Šentjakoba v Rožu - visok življenjski jubilej; Marija Mlečnik s Kota v Selah - 88. rojstni dan; Marija Jernej iz Šentvida - rojstni
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 13. 7.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 14. 7.
2.20 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I Dvojezični napisi: dva zakona, eno nerešeno vprašanje
I Akademski slikar Valentin Oman razstavlja nova dela v galeriji gradu Porcia v Spittalu ob Dravi
I Nazaj v planinski raj: električne plotove spet podirajo...
I »Pastirček« - v planine s kvartetom »A capella« iz Dobrle vasi
I Alpe-Jadransko povezovanje v turizmu in kulturi
dan; Franc Polcer iz Vesel pri Šentprimožu - rojstni dan; Margareta Pogačnik z Dobrove - rojstni dan; Marija Urank iz Encelne vasi - rojstni dan; Heli Male, Folti Waldhauser, Petra Kohlenprath, Bruno Petrischek, Thomas Scheinig, Hanzi Kohlenprath in Rudi Sukalija - člani SPD Borovlje — rojstni dan
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNA TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek ( 30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi
Sonja Wakounig ( 34)...politika, manjšinska družba
Poslovodstvo...............Mirko Messner (-50)
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Ä TO, VEMO, da se je ob gran-1 m dioznem svetovanju obeh koroških konzulentov naša južno-bratsko-slovensko-krščanska demokarcija sama postavila v kot in nekoliko vstran od korita, tako da svojim severnokaravanškim bratom z denarjem trenutno ne more kaj prida pomagati. Toda še ima eno učinkovito orožje: znanje in ideje. In posebna čast mi je, da smem jaz, narodnopolitično popolnoma nepomembni profesor Zmeda, igrati vlogo posrednika. Kajti kot dosleden praktikant ciziba-ve (angleški tittytainment -pred mesecem sem razlagal, kaj je to. Za pozabljive rekapi-tuliram: sladko brezdelje kot posledica globalizacije in nad-poprečne aktivnosti manjšine) pač dosti brskam po literaturi. Pa sem pri tem naletel na dokaj zanimivo knjižico s sicer nekoliko prepotentnim, kar v tem kontekstu itak ustreza, a dovolj duhovitim naslovom: Priročnik za zmagovalce.
Sicer gre za nekakšna navodila za volilni boj, ki jih je stranka slovenskih krščanskih demokratov pripravila za svoje kandidate in odbore. Toda tudi koroška slovenska desnica je nekako stalno v neke vrste volilnem boju - bodisi proti najljubšemu sovražniku Marjanu Sturmu ali njegovi podpredsednici Ani Blatnik, ali sosvetu ali vsem drugim avstrijskim manjšinam. No, in včasih so res kakšne volitve, tako da bodo napotki v vsa-
kem primeru koristni. Poleg tega so presenetljivo vedro branje. Morda se napotki in navodila pogosto iz poštene neposrednosti sprevržejo v preproščino, vendar je jasno, da jih je pisal profesionalec. Nič puhlic in sofizmov, temveč jasna in razumljiva pripoved o tem, kaj in kako je treba početi, če se hoče zmagati.
Prof. dr. Anton Zmeda
Župniki, ki škropijo razne pridobitve, od cest, frizerskih salonov do McDonaldov. Nadalje so važna združenja, kjer kali oblast: čebelarska društva, šahovska, jadralna, pilotska, kolesarska, smučarska, nogometna in lovska (ali mislite, da je Marjan Sturm brez vzroka lovec?) združenja in klubi.
Napotki za zmagovalce (2)
Tako jedrnato »božjo« zapoved najdemo že kar v uvodu: »Zapomnite si, da je volitve (npr. v zajamčeno zastopstvo, op. prof. Zmeda) dobiti le v vašem kraju, ne v Ljubljani. Jasno, neizpodbitno, pošteno. Seveda pisec ali pisci - rekli smo že, da gre za profesionalno zadevo - poučujejo, da si je trebe pridobiti naklonjenost tistih v kraju, ki so neuradni ustvarjalci javnega mnenja: »Od kod se širi javno mnenje v vašem kraju? Če dobro pomislite, se vse novice zbirajo, komentirajo in odtekajo iz gostiln, frizerskih salonov, avtomehaničnih delavnic ipd.«
Temu niti jaz nimam kaj dodati, razen morda, da bi glede na poslanstvo gostiln še mene malo mikal poklic kr-ščanskodemokratskega politika. Človeški stik za šankom, v postelji ali s pestjo na gobec,
ali ni to tudi nekaj pristno slovenskega?
Prijetno branje je tudi poglavje o koristnih družabnih prireditvah in društvih, kajti noben funkcionar ne bi smel manjkati na gasilskih veselicah, plesih, piknikih, izletih, občinskih praznikih, deželnih razstavah, dnevih piva itd. Zaradi novega zavezništva po zadnjih občinskih volitvah bo verjetno potrebno kdaj stopiti h kakšni prireditvi bijočih se buršenšaftov, non olet menda velja tudi za glasove ...
No, v Sloveniji očitno podobne napotke svojim funkcionarjem dajejo tudi druge stranke. V tem najbrž tiči pojasnilo, zakaj se je ta država v zadnjih letih spremenila, kot piše znan novinar vodilnega dnevnika, v nekakšen vseobsegajoči kravji bal z nepogrešljivimi politiki, gostilničarji in
Knjižica, o kateri pišem, ima kar 266 strani, tako da lahko le bežno preletim samo še nekaj najbolj vedrih, simpatičnih politoloških navodil.
Nastop v javnosti ni mačji kašelj, zato priročnik svetuje, naj se stanje napetosti pred nastopom omili s kratko aerobno telesno vajo ali z nekajminutno hitrejšo hojo. Bralke in bralci, ne čudite se torej, če boste pred kakšno slavnostno prireditvijo videli predsednika Narodnega sveta na hodniku tekati v krogu ali pa se bo v trenutku, ko bo mislil, da ga nihče ne gleda, nenadoma postavil na glavo.
Kot znan pripadnik levice ali celo urednik »Vestnika« se tudi ne čudite, če vas krščanski govornik kljub vašemu smehljanju ne bo niti ignoriral. Vedite, da si je nabavil citirano knjižico in da ravna po temle navodilu:
»Med govorom iščite z očmi v dvorani obraze, ki izražajo podporo temu, kar govorite. V tiste, ki so vam prišli le nasprotovat, pa raje ne glejte.«
Če boste ugotovili, da nekateri voditelji prihajajo po novem z drugačnim outfitom, vam tudi lahko povem, zakaj. Po knjižici so za politična zborovanja primerne obleke, ki niso preveč temne. Za moške, učijo kreatorji prihodnjih zmagovalcev, je kravata že kar obvezna, mora pa biti lepo zavezana, to je, vozel ne sme biti pretesen, pa tudi ne tako ohlapen, da se pod njim vidi gumb na ovratniku. Ožji konec kravate ne sme gledati izpod širšega. (Jörg Haider te knjižice očitno tudi še ni bral. Zakaj kljub temu zmaguje, mi ni jasno, je pa res, da morda prav zaradi kršenja pravil zmagovalcev zmaguje že malo manj.)
Upam, da bodo tisti, ki jim je ta prispevek v prvi vrsti namenjen, füll Stekali, za kaj gre, in da se bo popestrilo narodno življenje. Toda tudi vsi drugi bodo lahko koristno uporabili napotke. Želim jim, da bi bili vsaj toliko uspešni kot Peterle v Sloveniji, ki si je pri zadnjih volitvah priboril neke vrste zajamčeno zastopstvo v parlamentu - vsaj za štiri leta. Naj zaključim z lepim citatom iz Že znane knjižice:
»Nikoli ne obupajte! Nikoli ne govorite: to delam zato, ker noben drug noče!« Zmagali boste.	■
JAVNA DVOJEZIČNA ŠOLA
Četrtošolci v Luciji pri Portorožu
LETA 1994 naprej ima \^Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu redne partnerske stike z italijansko ljudsko šolo »Scuola elementare Vin-cenzo de Castro« v Luciji pri Portorožu. Na šoli je približno 50 učencev tako italijanske kot tudi slovenske narodne pripadnosti. Učni jezik je italijanščina, slovenščine pa imajo štiri ure na teden.
Med drugimi skupnimi akti-vitetami sta bila četrta razreda obeh šol januarja tega leta na skupnem športnem tednu v Bad Kleinkirchheimu.
V ponedeljek, 9. junija 1997, smo se učenci in učitelja Hilda in Stanko Sturm radi odzvali
povabilu partnerske šole in se peljali na projektne dneve ob morju.
Po dolgi, naporni vožnji nas je partnerska šola v prelepi Luciji pogostila s kosilom. Od vožnje in vročine utrujeni smo bili samo še zmožni skočiti v vodo in se ohladiti - seveda skupno z otroki partnerske šole. Tako je hitro minil prvi dan in vrnili smo se k družinam, kjer smo prespali.
Drugo jutro smo se z avtobusom odpeljali v Šečovlje. Tam smo si ob zanimivem predavanju o solinarjih, življenju v solinah ter o pridobivanju soli ogledali soline in solinarski muzej z značilnim solinarskim
orodjem. Po kosilu je bilo na sporedu spet kopanje. Zvečer smo se vsi srečali in šli skupaj na sprehod po Portorožu in na izvrsten sladoled.
Tretji in zadnji dan smo si ogledali Piran z vsemi njegovimi znamenitostmi kot npr. spomenik Giuseppa Tartinija, občinsko palačo, cerkev sv. Klementa, akvarij itd. Ostala nam je samo še ura za kopanje in sladoled, nato pa smo hiteli na kosilo. Po jedi smo se poslovili in odpeljali proti domovini. Med vožnjo smo si bili vsi edini: bilo je zelo lepo in marsikdo si je želel, da bi ostali še teden dni v tem prekrasnem kraju.
■ Pismo bralcev
Sturm v Globasnici nezaželen?
Kampanja, ki sta jo v zadnjih tednih zagnala NSK5 in EL proti Spornen ici sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti, je znak globoke nezmožnosti izražanja in politične nemoči. Primitivni napadi na predsednika slovenskega sosveta dr. Marjana Sturma ter nediferencirano in pavšalno odklanjanje Spomenice najbolj dokazujejo, da zastopnikom NSKS in EL nikakor ne gre za stvarno vsebinsko razpravo, marveč za goli oblastniški boj in za absolutno uveljavljanje lastnih stališč v avstrijski manjšinski politiki. Ti verbalni izgredi pa so obenem tudi dokaz za to, da politični eliti slovenske desnice na Koroškem ni za spoštovanje osebne integritete ljudi, ki imajo v manjšinski politiki druge nazore.
Višek teh neokusnih osebnih žalitev pa je vsekakor pismo bralcev EL-Globasnica (nt, 27. 6. 1997), ki je namenjeno dr. Marjanu Sturmu in ki so ga podpisali globaški podžupan Bernard Sadovnik ter občinska odbornika Hubert Kordež in Bernardka Kordesch. Avtorjem pisma bralcev ne gre za stvarno diskusijo, ampak za javno obrekovanje in osebno smešenje predsednika sosveta in Zveze slovenskih organizacij. Vsebina pisma bralcev je indirektno vzpodbujanje
občinskih odbornikov, ki šo zaprisegli na avstrijsko ustavo, da se zavzemajo za strpnost in sožitje.
Dragi sovaščani, od kod si jemljete pravico odrekati dr. Sturmu kot izvoljenemu predsedniku politično udejstvovanje? Kako predstavo o človeku imate, če je za vas že gola eksistenca dr. Sturma vzrok narodnostnega konflikta? Ali se to pravi, da ga je treba eliminirati, da ne bo več notranjeslovenskih zdrah?
Od kod si jemljete pravico, prepovedovati avstrijskemu državljanu obisk našega kraja oz. občine? Kdo vas legitimira, da zlorabljate svojo politično pozicijo za osebno hujskanje in sramotenje? Izpoved vašega pisma je docela nezdružljiva s pojmovanjem demokracije, ki vsakemu človeku garantira temeljne svoboščine.
Podpisani najostreje zavračamo vsebino pisma bralcev in se kot Globašani javno distanciramo od hujskanja treh občinskih odbornikov, ki baje govorijo tudi v našem imenu. Dr. Sturmu kot predsedniku Zveze slovenskih organizacij in sosveta Slovencev izrekamo vso našo solidarnost in priznanje, da je s svojo zavzetostjo bistveno doprinesel k sporazumevanju med avstrijskimi narodnimi skupnostmi.
Cornelia Kogoj, Jože Jenšac, Emica Wutte, Joži Wutte Globasnica
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
ZOI »BREZ MEJA« 2006
Skupna izjava - korak naprej
ORETEKLI četrtek so na ■ deželni vladi v Celovcu predstavniki treh dežel, Gian-carlo Cruder, predsednik deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine, Marko Trškan, podsekretar za šport republike Slovenije, in koroški dež. glavar Christof Zernatto podpisali izjavo, v kateri te dežele in njeni predstavniki izražajo voljo za skupno izvedbo zimskih olimpijskih iger v letu 2006. Nadalje je v izjavi rečeno, da bodo vse tri dežele podprle kandidaturo in vse potrebne ukrepe pri nacionalnih olimpijskih komitejih.
V evropskem duhu
Koroški kulturni in športni referent Michael Ausserwinkler je napovedal, da bo 5. oktobra letos na Koroškem izveden referendum v zvezi z olimpijskimi igrami leta 2006. Kot je znano, se v Avstriji poleg Koroške zanje potegujeta še Salzburg in Tirolska in še nekatere druge evropske države. Igre na tromeji bi bile izraz evropskega zbliževanja in sodelovanja.
Ausserwinkler je nadalje dejal, da bo avstrijska komisija meseca novembra letos zaključila pretres avstrijskih kandidatur in se nato odločila
za predlog, ki ga bo posredovala mednarodnemu olimpijskemu komiteju. Zernatto in Ausserwinkler sta na novinarski konferenci povedala, da računata s podporo avstrijskega olimpijskega komiteja.
Investicije
Investicijski stroški za Koroško, ki jih je izračunala firma Drauconsulting, naj bi znašali 2 milijardi 622 milijonov šilingov. Z izvedbo olimpijskih iger si obmejne dežele pričakujejo poživitev gospodarsko zapostavljenih regij in infrastrukture.	M. Š.
SLOVENKI ATLETSKI KLUB
Uganka rešena - Tellian novi trener!
Preteklo sredo pa je prišlo do dogovra s prejšnjim in v vi-gredni sezoni izredno uspešnim trenerjem VSV Reinhardom Tellianom, ki je pogodbo podpisal za eno leto.
Zdaj, v času prestopnega roka, je na nogometnem trgu kar precej nervoze. Tudi SAK se bo okrepil z novimi igralci. Priprave za novo sezono pa že tečejo.
Tekmovanje za avstrijski nogometni pokal se bo pričelo 3. avgusta, teden navrh pa bo na sporedu prvi krog v regionalni ligi. SAK bo na domačem igrišču v Trnji vasi gostil moštvo iz Lienza.
SVG Pliberk
Po združitvi Austrie in VSV bo nogometni klub iz Pliberka v Ob podpisu trenerske pogodbe sta bila oba (Roland Grilc in Reinhard Tellian) prihodnji sezoni lahko spet tek-zelo zadovoljna. Da bi bilo tako tudi ob zaključku prihodnje sezone! Foto Fera moval v regionalni ligi. M. Š.
WL iAPOVED, da bo Alojz Ja- so bile njegove finančne zahte-lllgodič spet postal trener ve za vodstvo kluba previsoke SAK, se ni uresničila. Očitno in neuresničljive.
KOŠARKA
Jugoslavija spet evropski prvak
Kljub okrnjeni možnosti za sestavo reprezentance, saj so bili do razpada v njej najboljši košarkarji iz vseh republik, je jugoslovansko moštvo na evropskem prvenstvu v Barceloni ponovno dokazalo, da je najboljše v Evropi. Do polfinala zanj sploh ni bo težav. Napredovalo in nasprotnike premagovalo je tudi z vključevanjem rezervnih igralcev. Tesneje je postalo v polfinalu, v katerega so se poleg Jugoslavije uvrstile še Grčija, Rusija in Italija. Jugoslovani so brez večjih težav premagali Grčijo in jim v prestižni tekmi pokazali, kdo je najboljši na Balkanu. V drugi polfinalni tekmi so Italijani le za en met nadkrilili Ruse in tako sta bila finalista stara rivala, Jugoslvija in Italija.
Odlični jugoslovanski košarkarji, med njimi Bodigra, Dani-lovič in še posebej Djordjevič, so finale odločili zase. Po osvojitvi naslova evropskega prvaka je bilo na beograjskih ulicah skoraj toliko ljudi kot ob sto-
dnevnih demonstracijah ob prehodu lanskega leta.
Slabo se je odrezala Slovenija, ki je kljub odličnim košarkarjem (Olimpija - evropski
klubski viceprvak) prvenstvo končala že v predtekmovanju, pravtako pa tudi Hrvaška, srebrna na olimpiadi v Barceloni.
J. R.
»Dober prijem« Slovenskim ribičem na Koroškem si ni treba delati skrbi zaradi naraščaja. Zadnji prepričljiv dokaz za to je »dober prijem« mladega Davida Ottowitza, dijaka slovenske gimnazije v Celovcu in člana Kluba koroških ribičev v Šentjakobu v Rožu. Ta klub je lansko leto praznoval 20-letnico svojega uspešnega delovanja. Iz Save Dolinke v bližini Jesenic v Sloveniji je David potegnil 57 centimetrov dolgo in 2,35 kilograma težko postrv šarenko!
Franci Wieser (levo) v akciji...
Naš najbolj znani boksar Franci Wieser se je preteklo nedeljo v koroški reprezentanci v Kranju udeležil dvoboja med Koroško in mešano ekipo Ljubljana-Kranj. Tekmovanje je potekalo na vrtu hotela Jelen, močno pa gaje motil dež. Korošci so dvoboj izgubili s 4:8, kar ob točkovanju pomeni, da so zmagali v dveh dvobojih, v štirih pa bili poraženi. Imenitno je boksal Franci, saj je po točkah s 3:0
gladko premagal člana Boksarskega kluba »Odred« iz Ljubljane Boštjana Ivanušca. V prvi rundi je bil ta že na tleh, vendar se je še pobral in opomogel, po točkah pa proti Franciju ni imel nikakršnih možnosti.
Za koroško reprezentanco si je zmago po diskvalifikaciji nasprotnika pridobil samo še Siegfried Steiner. Wieser je prejel tudi pokal za najboljšega tujega boksarja.
ŠENTVID OB GLINI
Močna udeležba slovenskih šahistov
Na 16. odprtem mednarodnem šahovskem turnirju v Šentvidu ob Glini, na katerem tekmuje rekordno število 193 šahistov in šahistk iz šestih evropskih držav, sodelujejo mdr. tudi ša-histi Slovenske športne zveze, Bekštanja in drugih številnih športnih klubov. Veliki favorit za zmago je nemški velemojster Lau, med favorite za mesta na stopničkah in prvo deseterico pa štejejo vsekakor tudi močni igralci iz Slovenije kot npr. Leon Mazi, Praznik z Vrhnike in mladi člani ŠD Tomo Zupan iz Kranja.
Za SŠZ so se šentviškega turnirja udeležili mag. Gorazd
Živkovič, Dunja Lukan in Ivan Lukan, med igralci Bekštanja pa so kar trije Gallobi: ravnatelj Pepi Gallob ter brata Marko in Boris. Na turnirju, ki šteje za koroške tekmovalce hkrati za deželno prvenstvo, sodeluje tudi mag. Franci Rulitz, ki je zapustil SŠZ in bo prihodnjo sezono igral za celovški klub Zugzwang.
Koroški slovenski igralci imajo po treh kolih naslednje število točk: Gorazd Živkovič in Marko Gallob po dve, Dunja Lukan eno in pol, ravnatelj Pepi Gallob, Boris Gallob, Ivan lukan in Franci Rulitz pa po eno.	/. L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 80	Silvo Kovač
Kieseritzky - Dumoncheau / Pariz 1844
Šahovski mojstri so tudi pred več kot 150 leti za šahovnicami ustvarjali nesmrtne kombinacije, ki so obšle šahovski svet. Ena od njih je pred vami. Črna dama je pometla z belima trdnjavama in belega
a b c d e f g h
kralja osamila sredi šahovnice. Na potezi pa je beli, ki na čudežen način uprizori neubranljivi matni napad na črnega kralja!
REŠITEV ŠTEV. 79
Sredi šahovnice je beli ponudil zamenjavo dam, vendar črni preseneti z odlično potezo l...c3!, ki ruši položaj belega kralja. Sedaj bi na 2. Dd5: sledilo : 2...cb2+ 3. Tb2: Tfl mat; na 2.De8+ Kh7 3.De7+ Lg7 4.bc3 Dd6:! In motiv matiranja belega kralja na prvi vrsti je zopet izvedljiv. Belemu tako po potezi l...c3! ni več pomoči!