KRANJ, 16. marca 1963 Številka n 1 1 Štirje meseci skomin Mlinar hvali leto po vrečah zrnja, ki ga zmelje, ribič po ulovljenih ribah v mreži, gostinci pa delajo obračun največkrat z obžalovanjem, da nimajo tiste* ga, kar potrebujejo za vabo tujih gostov: vlečnic v bližini hotelov in hotelov tam, kjer so žičnice. Naš zimski turizem kljub izredno ugodnim snežnim pogojem v letošnji zimi — ni povzročil »gospodarskega čudeža«. Res je, da so bila prenočišča ves čas zasedena in so gostinci šteli »zlatnike«, pa nam je vendar denar z zlato podlago ušel skozi prste. Strokovno povedano pravimo temu, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe. Za sedaj so na razpolago samo podatki za mesec november in december prejšnjega leta, ki povedo, da se je število gostov in nočitev resda dvignilo, vendar ne pretirano naglo. Največji je bil vsekakor prirastek pri tujcih. Meseca decembra 1961 leta sta bila pri nas 4.802 tuja gosta, leto dni pozneje pa 6.710. še hitreje so pri tujih gostih naraščale prenočitve. Po podatkih iz decembra lani je zimski turizem »uganjalo« 41.033 turistov, kar je skoraj za pet tisoč gostov več kot leto dni prej. Do sedaj sta se v Sloveniji izoblikovali dve glavni zimsko turistični središči: Pohorje in Kranjska gora. i s ?§ k k i! k 1 i § -i I Zet Hruščova pri papežu Rim je bil te dni na nogah. Pravijo, da v rimskem klubu tiska ?e dol* go ni bilo takšne stiske, kot v razgovoru z zetom Hruščeva, Adžubejem. Ad-žubej je s svojo soprogo priletel v Rim na krajši obisk in bil sprejet tudi v Vatikanu. Zet premiera Hruščeva je prvi sovjetski novinar, ki je v vatikanskem dvorcu imel razgovor s papežem. V osem-najstminutnem razgovoru je t>apež potrdil, da se bo še naprej zavzemal ta ohranitev miru na svetu. Kairo, mesto študentov Kairo je postal kultur« no središče, ki po svojem značaju prerašča nacionalne okvire. Na rx7.n\\i kairskih fakultetah iu znanstvenih zavodih Studira okoli 15 tisoč tujih študentov. Največ jih jo prišlo iz afriških dežel, prihajajo pa tudi iz Azije, Evrope in Severne ter Južne Amerike. Med tuj« študente prištevajo tudi skupino Jugoslovanov, Id se izpopolnjuje v arabščini. Poplave v Srečanja z ljudmi • Srečanja z ljudmi • Srečanja z ljudmi • Srečanja z ljudmi • Srečanja z ljudmi vzhodni Sloveniji Mura poplavila okolico Narasle reke so v teh dneh ob obilici .padavin in naglem taljenju 6ftega poplavile precej vasi v okolici Ljutomera in Radgone. Mura se je izlila v Apaški kotlini, blizu Verze j a in okolici Lendave. Poplave so, nastale tudi v predmestju Ljutomera, kjer sta ušli čez bregove Sčavnica in Globetka. Mura je v ljutomerski občini poplavila nižinske predele obmurskih vasi. V veliki nevarnosti je most čez Muro v Veržeju, ker so podivjane vode omajale opornike in pričakujejo, da bo most v primeru naraščanja vode odneslo. Ce bo Mura še naprej naraščala, bodo morali vaščane nekaterih vasi izseliti. Veliko neurje je razdejalo tudi okolico Čakovca. Poročajo, da se je utrgal oblak. Voda je vdrla v nove stano-vanjske bloke. _ „ , Pri nedavnem požaru v krajnski »Savi«, ki je terjal več-milijonsko škodo, bi FRANCKA GRACAR, mati dveh otrok, kmalu postala žrtev rdečega petelina . .. — Tisti dan sem prišla v službo prej kot sicer zaradi obračuna — je začela pripovedovati, ko smo jo obiskali V službi po enem tednu. — Zamišljena sem bila v številke. Stroji v valjami so ropotali kot vedno. Ugasnila je luč, kar je vzbudilo pozornost. Stopila sem do okenca in čudno se mi je zdelo, zakaj je spodaj na cesti tolikšen vrvež. Zaslišala sem klice: »Ne odmikaj se od okna!« Brž sem spoznala, da gre za požar. Strah, razburjenost... Začela sem razbijati po steklu z železobetnskimi okvirji. Na drugi strani sem opazila gasivca. Kako sem prišla po lestvi, se ne spominjam. Ne morem verjeti, da sem ušla gotovi smrti... — Posebej pa je še poudarila, naj ne pozabim zapisati, da je neizmerno hvaležna rešitelju, doslej še nepoznanemu gasivcu, in sodelavcem, ki je niso pozabili. Rešitelj in rešenka Za neznanim rešiteljem smo povprašali pri poklicni gasivski četi Kranj. To je bil 31-letni LOVRO LUKAM. Tri leta je že poklicni gasivec, sicer pa je bil prostovoljni že od mladih nog. % Bi povedali, kako ste reševali žensko med požarom v »Savi«? — Med akcijo zaslišim klic: »Rešite me, da ne bom zgorela ...« in kakih 6 m visoko zagledam skozi lino prestrašen ženski obraz. Brž se povzpnem po lestvi s cevjo in sekirico. Razbil sem šipo in z vodnim curkom najprej ohladil ozračje, zakaj vrata so bila že v plamenu. Sledilo je najtežje. Presekati sem moral kar 6 železobetonskih okenskih okvirjev. Nato sem po lestvi odnesel rešenko, ki so jo prevzeli člani kolektiva. Q Ste bili kot gasivec kdaj v škripcih? »Novembra 1961. leta, ko je gorelo gospodarsko poslopje na Trsteniku. Šlo je za sekunde. Bil sem med ognjem in gorečim in podirajočim se ostrešjem. Odskočil sem še pravočasno, da me je tram le oplazil. Sicer pa — v našem poklicu je treba večkrat tvegati. STA VF ik'iJIR.tH obus • giODUS % gioDus Sovražnika Iz Bonna, glavnega mesta Zahodne Nemčije, prihajajo vesti o vedno bolj napetih odnosih med kanclerjem Ade-nauerjem in podkanclerjem Erbardom. Kot je znano, stari kancler nasprotuje, da bi njegov naslednik postal Lud-wlg Erhard. Sovraštvo med obema državnikoma je doseglo višek, tako da v Bonnu govorijo o novi vladni krizi. Adenauer in Erhard nc govorita več in nHi pozdravljata drag drugega. Ko s-^ eden izmed njiju pojavi v Bunde-stagu (nemški skupščini), drugi zapisi j dvorano, Žrtve pusta Letošnji karneval v Rio de Janeiro je plačalo z življenjem 28 oseb. Smrt so zakrivili s pretepi z noži, streljanjem in z obmetavanjem. V mestni bolnišnici so na dan karnevala dali prvo pomoč dva tisoč državljanom. Vse to zaradi dobre volje. i ft mm Damask je po turističnih priročnikih eno. izmed najlepših mest ob ievantinski revieri na Bližnjem vzhodu. Mesto, ki je staro čez štiri tisoč let, je ohranilo kulturne spomenike Iz najstarejših č*?ov. Zlasti so znane v Damasku džamije. Na sliki Omaijadenova džamija Nova sodobna stranka Na skupščinskih volitvah v Italiji, ki bodo v aprilu mesecu, se bo pojavila nova stranka, ki se imenuje »Neodvis« no gibanje za zakonsko razvezo.« Edini cilj stranke, za ka terega sc bori, je uzakoniti v Italiji zakonsko razveza por v Damasku Če bi postavili pred ogledalo iraški državni udar, bi v njem dar hi pozdravljajo Majhni zabavni ansambli v plesnem ritmu Trije Francozi Vsak dan za vas Gremo v kino Glasbena medigra Aktualnosti doma in v svetu Dva prizora iz Fausta Okno v svet Glasbene razglednice Domače in poskočne Šalter Za konec tedna ples Oddaja za naše izseljence Sobotni ples DRUGI PROGRAM Pianistka Dubravka Tomšič Iz popularnih oper Plesni zvoki Jazz na koncertnem odru 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobje slovenskega samospeva 17.45 Iz partitur orkestra Raphaele 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz praških plesnih dvoran 18.25 Rukoveti Stojana Stojanoviča Mokranjca 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Novo v znanosti 22.15 Skupni program JRT 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Pri treh tujih solistih 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj i 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 19. marca NEDELJA — 17. marca 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.0et ne smemo bit: z našo zgodbico preveč poučni, zakaj kaj hitro bomo opazili, da se je otrok pričel dolgočasiti. V veliko vesebe bo otroku, če .on *.zm lahko nadaljuje s pravljico in jo dopolnjuje. Pravljico, četudi smo Praktična sredstva za Škrobljenie Pri škrobljen j u škrob izpopolni male luknjice med vlakni tkanin in tako postane tkanina gostejša. Tanke tkanine — kot so: tiskan i ne in etamin — Izgubijo po prvem ali drugem pranju tovarniške-apreturo in postanejo cunja-ste. Ce je kroj še tako dober, obleka ni več efektna. Prav s škrobljenjem dosežemo, da je tkanina zares lepa. Žene so dolgo vrsto let uporabljale za škrobljenie škrob, sladkor ali želatino. Pri škrobi jenju s temi sredstvi moramo biti že zelo izkušeni, da se nam posreči lepo počkrobUi, sicer se kaj rade pojavijo pr; barvnem blagu bele lise in bela oblačila porumenijo. Tkanina, na-škrobljena s temi sredstvi, se rada prijemlje likalnika In pogosto se z?odi. da jo osmo-dimo. čeprav ie bil likaln ik primerno tooel. Nova sredstva za apretra-nje so velikeea pomena, ker odpade pri nj'hovl uporabi vnsta težav, razen tega pa tkanine, naškroMjene z nji- mi, lahko večkrat operemo in ne izgube apreture. .Verjetno je že 6koraj leto dni na trgu naše domače apre-turno sredstvo -*Ayri«, iz ie? lek tovarne Zlatorog iz Maribora. Po svoji kakovosti n;v zaostaja za uvoženimi podobnimi sredstvi, kot npr. UHU-LINF/, ki je zelo drago in do-stoono le redkim. Pri uporabi Aprija odpade kuhanje in precejanje. kot je bilo potrebno pri klasičnih sredstvih. Apri je visoko koncentrirana apretura. zato jo moramo pred uporabo razredčiti. V» Aprija dodamo 1 litru tople vode in nato dobro premešamo. Suho tkanino ovla?;mo v raztorvini in likamo. Pri tako apretiranih ovratnikih Tn manšetah smo brez skrbi, da se bodo pojavile lise ali, da se bodo po" likanju neprijetno 6vetili. ApreUramo lahko tudi 01-sane poletne obleke iz tie&a-nine, etamina, perlona ali or-lona. Aoretirana obleka je videti kot nova in se ma'hen trud z Apri jem res izplača. čeprav nekateri trdijo, da kravate ne pristojajo k ženski obleki, je pa vendarle prav prikupno dopolnilo, če je obleka stara, jo s tem koketniru modnim dodatkom prav gotovo poživimo si jo same izmislile, si moramo zapomniti, zakaj otrok bo preveč razočaran, če je drugič ali tretjič, ko bi jo rad zopel slišal, ne bomo znale obnoviti ali jo bomo pripovedovale drugače kot prvič. Mali nasveti Igralne karte 0j Umazane igralne karte očistimo tako, da jih previdno zdrgnemo na suho z mag nezijo. Lahko jih zdrgnemo (udi s čistilnim alkoholom. Tako jih tudi dizinficiramo. Slamnati izdelki 0 Umazani slamnati izdelki in pohišivo, pleteno iz jMi.ija, postanejo spet lepi, če jih skrtačimo z raztopino soli, nato pustimo, da se na zraku posuše. Salama 0 Salama ohrani svežino in lepo barvo, čc odrezano ploskev prekrijemo z »močenim papirjem, /eljnale liste laže predelamo v sarmo, če celo glavo vtaknemo /a nekaj minul v rrrlo vodo. Usti postanejo voljni. Vodni madeži $ Vodne m ade:Sc i/ sirile ali umetne svile odpravimo samo, če \>o tkanino namočimo v vodo. Vodne madeže na parketu premažemo z lanenim oljem ali rumenim voskom. Opekline Lahne opekline pokrijemo s krpo — namočeno v alkohol. Bolečina naglo mine in tudi mehurji ne nastanejo. Klavirske tipke Porumenele klavirsko tipke osnažimo s krpo — namočeno V Špiritu, T Hollywood ni usmiljenja George Raft je bil dolga leta eden vodilnih hoollywood-6kih gangsterskih zvezdnikov. Trde, rahlo posmehljive poteze, skoraj gizdalinska eleganca in novčić, ki ga stalno meče v zrak — to so bile značilnosti malega, toda prekaljenega gangsterja Georgea Rafta. Takega smo ga pred časom videli v enem njegovih najboljših filmov — v Havvk-sovem »Brazgotincu« (1932 — iz kinoteke) kot desno roko Al Caponeja — Paula Munija. Takega smo videli kot vodjo gangsterjev v Wilderjevi farsi »Nekateri so za vroče« in končno mimogrede tudi v filmu »V 80 dneh okrog sveta«. HoIlywood je njegov mik, ki še zdaleč ni zbledel, izrabil tudi za biografski film »Zgodba o Georgu Raftu«. Sam George Raft pa o Hollywoodu nima najboljšega mnenja — njegovo pripovedovanje o filmski prestolnici (in sebi) je tako kot njegova igra — ostro in posmehljivo, tato ne bo odveč, če mu prisluhnemo. je bila kakšna vloga kot narejena za Glorio Swanson, so čakali nanjo po celo leto. Sicer so čakali tudi na Eii-zabeth Tavlor za »Kleopatrom, toda to je danes redkost. Čakali so pač, ker so te stvari važne za finančni uspeh. Filmske studije pa zanima samo ena stvar — denar. Ne zanima jih človekova osebnost, zanima jih Zvezdo naredi vloga Po mojem človeka naredi za zvezdnika vloga, ki jo igra — zvezda lahko postaneš z eno samo drobno »vlogico« . . . Vloga, ki jo igraš, je torej najvažnejše — čeprav sem jaz sam bil bolj osebnost kot pa igravec. Ravnati skušam naravno. Storim lahko 6amo stvari, v katere verjamem. Ce v kakšno vlogo ne morem verjeti, potem je zame težka in jo res slabo zaigram, ker to n'sem jaz. Mislim pa, da je težje biti tak, kot si, kakor pa igrati. Dandanes je seveda glavna stvar film; važnejši je kot igravec. Ko sem jaz začel, je za privabitev publike zadostovalo, da je bilo v glavi filma le eno pomembno ime. Ce eri imel Glorio Swanson ali Greto Garbo, je bila dvorana gotovo nabita. Danes ne verjamem, da bi se dalo privabiti ljudi z enim samim imenom, imeti jih moraš šest ali sedem, zakaj ljudje izbirajo med filmi, kot bi bili v tržnici. Pred leti bi 6tudio, če bi me hotel imeti za kakšno vlogo, čakal name tudi celo leto, danes pa imajo devetnajst fantov moje sorte. Ce »ČUDNO DEKLE*, režiserja Jovana Zivanoviča je zanimivo delo, ki se resno in v glavnem uspelo loteva problema naše sodobne izobraženske mladine v*-mestnem okolju. Posebno uspel je film tudi po igravski plati, saj je Spela Rozin zaigrala kar odlično, nič manj pa njen partner Voja Mirić. »BILA JE NOC V RIMU« znanega italijanskega režiserja Roberta Rossellinija je zgodba iz zadnje vojne, v kateri se srečamo s številnimi znanimi tgravci — Giovanno Ralli, Renatom Salvatorijem, Sergejem Bon-darčukom in drugimi. Zanimivo, čeprav ne najpomembnejše Rosseliinijevo delo. »SABRINA« znanega ameriškega režiserja Bil-lyja VVilderja je izredno prikupna komedija s še bolj prikupno Audrey Hepburn v glavni vlogi. Igrata še VVilliam Holden in Hamphrey Bogart. Lahkotna, toda odlična zabava! ~ deset odstotkov izmed vseh televizijskih kavboj k so skoraj gangsterski filmi. Saj' se bolj streljajo, kot smo se mi! Bila je to razburljiva doba — posebno v času prohibicije — in bilo je zelo enostavno snemati tovrstne filme, ljudje pa so jih imeli radi in so uživali v njih — kot danes uživajo v kavbojkah. Toda moda se vedno spreminja. Piše George Raft samo: »Zaigraj vlogo! Prine-6i denar!-« Ce dobijo denar, so zadovoljni, če ga ne dobijo, pa si — in to je tista nesreča današnjega časa — opravil za zmeraj. Danes je verjetno vsega skupaj le dvoje ali troje igravk m četvero igravcev, ki so resničen »finančni uspeh«. Ti pa postavljajo svoje zahteve, pri njih nima studio kaj govoriti. Rad bi videl, da bi bil prišel preko tipa vlog, ki sem jih igral. Toda vedno sem Film čutil, da moram delati tisto, kar bi publika rada. Publika pa me je sprejela v gangsterskih vlogah, ki sem jih igral. Te so bile zadovoljive in finančno uspele, vsaj kar se tiče študijev — in to je najvažnejše, kar jih zanima. Gangsterski filmi CW e bi rekel, da je bila vzrok popularnosti gangsterskega filma (v tridesetih letihi. družbena klima tega obdobja. Mislim, da bi bili gangsterski filmi danes zelo popularni. Devet- Zelo rad bi igral vlogo duhovnika. Vedno sem bil prepričan, da bi to zmogel, toda pravijo, da nisem bil nikoli podoben duhovnu. V glavnem sem igral tip slabega — »dobrega fanta« in vedno sem na koncu skušal nekako poravnati svoje dolgove — ali sem se pustil ubiti ali pa sem šel v zapor. Zato se mi je zdelo, da bi bila vloga duhovnika prav prijetna sprememba. Zdi se mi, da sem bil jaz prvi filmski igravec, ki je osnoval svojo neodvisno družbo. Sicer ni bila ravno velik uspeh, to pa samo zato. ker svojega prvega filma nisem napravil ob pravem času. Imenoval se je »Intriga« in se je tikal Kitajske. Ko smo film snemali, je bila to aktualna tema, toda takrat, ko je šel film v promet, so časopisi pisali o Rusiji in so že čisto pozabili na Kitajsko. Na začetku je šlo za zgodbo o tihotapljenju krvne plazme, toda potem je nismo smeli uporabiti, ker je kitajski svetnik rekel, da ne bi bilo dobro za ameriško-kitaj-ske odnose, če bi povedali, da krademo take stvari. Tako smo se morali zateči k staremu klišeju tihotapljenja \vh:sky^a in cigaret, ki so ga že velikokrat uporabili. Ce bi nam uspelo izpeljati pr- Gangster George Raft, ki ie gospodaril v ameriš'uh krimi-nalkah trideset let, je tudi še danes aktiven in priljubljen votno idejo, bi bilo mnogo bolj zanimivo. Torej — po mojem je za katerikoli film najvažnejše, ' da pride ob pravem Času« Prilika pride samo enkrat — in kadar pride, jo je treba zagrabiti! Ne maram ogledal mjikoli ne gledam svojih j\ filmov. Ne bi rekel da sem tako zelo prevzeten, čeprav je v tem poslu treba imeti nekaj domišljavosti. Toda sebe nimam posebno rad. Nisem ravno nor na zrcala. Morda bi bil moral videti svoje filme, ker bi mogoče lahko popravil nekaj svojih napak Uživam v igranju, toda ko je film narejen, je zame končano. Ne zanima me več in vse skupaj postane stvar preteklosti. Rad. živim v sedanjosti in delam načrte za prihodnost — ne pa gledam ves čas nazaj. Videl nisem niti »Zgodbe o Georgeu Raftu«. V Ameriki film vrtijo m pravijo, da zaenkrat dobro gre... to je vse, kar jih zanima. In upam,-da bo šlo dobro v denar — zaradi njih. Gotovo je čast/ da posnamejo tvoje življenje na film. Toda gledat ga pa ne grem! V soboto zvečer bo v Kranju premiera ameriškega filma »Dom na griču« — pretresljive družinske drame z ameriškega Juga, ki jo je zrežiral mojster Vincente Minelli. V filmu, ki je kandidiral za »Oscarja«, igrajo med drugim tudi Robert Mitchum, Eleanor Parker, George Peppard in George Hainilton Njegova visokoleteča imena, epi-leptični napadi, strašni glavoboli, o katerih vam je pripovedoval, so vam pokazali, da bi bil ravno pravšno orodje, kakršno ste iskali. Zaradi tega je nastal načrt o abecednih umorih v vas: Začetne črke Custovega imena, potem okoliščina, da se ime vašega brata, kakor tudi ime kraja začenjata s črko C, vse-to je bilo povod za zametek, šli Ste celo tako daleč, da ste Custu prerokovali njegov domnevni konec, čeprav najbrž niste računali s tem, da bi to namigovanje utegnilo kdaj roditi tako bogate sadove. Pripravili ste vse zelo vestno. V Custovem imenu ste naročili precej veliko .zalogo svilenih nogavic. Sami ste mu poslaii nekaj izvodov ABC voznih redov, ki so bili v prav takih ometih kot svilene nogavice. Pisali ste mu — pismo je bilo natipkano na stroju in je navadno prišlo od istega podjetja, ki mu je v njem ponujalo dobro plačo in provizijo. Svoje nadaljnje načrte ste tako natanko utemeljili, da ste že vnaprej napisali vsa pisma,' ki so bila kasneje odposlana name in ste potem pisalni stroj, na katerem ste jih pisali, izročili v uporabo mr. Custu. Potem ste Iskali dvoje žrtev, katerih imeni in kraja, kjer sta stanovali, sta se začeli z A oziroma B. An-dover se vam je v ta~ namen zdel prikladen; najprej sve poizvedovali v kraju samem in izbrali mrs. Asherjeve trgovinico za kraj svojega prvega umora. Ime je bilo razločno napisano nad vrati in z raznimi poskusi ste ugotovili, da je ženica večidel sama v trgovini. Umor stare žene Je terjal od vas trdnosti, poguma in Sreče. Pri B ste morali uporabiti drugo taktiko. Samotne trgovke so bile verjetno posvarjene. Slutim, da ste obiskovali čajnice, zajtrkovalnice in slične lokale in se šalili z natakaricami, dokler niste našli dekleta, kateri se je ime začenjalo z B in ki je tudi sicer bilo pripravno za vaše namene. Bettv Barnardova je bila ravno prava. Šli ste z njo enkrat ali dvakrat na sprehod ali v kino in ste ji pri tem natvezli, da ste oženjeni in da se morate zaradi tega paziti ter biti zelo previdni, da vas ne bi kdo videl. Ko ste svoje priprave privedli tako daleč, ste se lotili ostalega. Poslali ste seznam ljudi k Andovru Custu in mu naročili, naj se določenega dne pelje tja. Hkrati pa ste meni poslali prvo ABC pismo. Tistega dne ste se peljali v Andover, umorili ste mrs. Asherjevo čisto po načrtu. Umor številka ena je bil uspešno opravljen. Pri drugem umoru ste bili tako previdni, da ste ga izvedli že dan prej. Prepričan sem, da je bila Bettv Barnardova umorjena 24. julija precej zgodaj pred polnočjo. Preidimo zdaj k tretjemu umoru — z vašega •tališča je bil to edini pravi umor. In tu zasluži Hastings največjo pohvalo, ker je naredil čisto preprosto, toda prav ustrezno pripombo, ki je pa nihče ni upošteval. Menil je namreč, da je bilo tretje pismo nalašč odposlano na napačen naslov. Imel je prav! To enostavno dejstvo je odgovor na vprašanje, ki me je dolgo mučilo. Čemu so bila pisma naslovljena na Hercula Poi-rota, na privatnega detektiva in ne na policijo? Pomotoma sem slutil za tem osebni razlog. Pa ni bilo tako! Pisma so bila naslovljena name, ker je bil vaš načrt prikrojen tako, da je bilo eno pismo napačno naslovljeno in je zaradi tega prispelo z zamudo, medtem ko bi se to nikakor ne dalo izpeljati, če bi bila pisma naslovljena na Scotland Yard. S tem naslovom je vsaka pomota izključena in pisma bi prišla o pravem času. Izbrali ste mene kot dokaj znanega kriminalista, o katerem ste bili prepričani, da bo takoj obvestil policijo o teh pismih — razen tega pa vam je tudi ugajala šala, s katero ste si hoteii nekoliko privoščiti inozemca. Domnevna pomota v naslovu je bila zelo premeteno izbrana: Whitehaven : Whitehorse —> zamenjava, ki je tako rekoč na dlani. Le Hastings je bil tako bister, da se ni zmenil za fino-sti, ampak je šel za tem, kar je bilo najbližje. Pismo naj bi bilo seveda najprej oddano na napačen naslov in policija naj bi začela z zasledovanjem šele, ko bi bil umor že davno brez zaprek storjen. Večerni sprehod vašega brata vam je nudil najlepšo priliko. Osuplost nad umori je javnost tako ovladovala, da ni nikomur prišlo na misel dolžitl umora vas. Z umorom svojega brata ste svoj cilj dosegli. Seveda niste nameravali naprej moriti, vendar ste se zavedali, da bi morda le kdo začel sumiti; če bi bili takoj prenehali. Vaša lutka — mr. Cust — je igral vlogo nevidnega, kar neznatnega, tako dobro, da ni doslej nihče postal pozoren na to. da je bil en in isti mož v bližini vseh treh umorov. Miss Grey je njegovo prisotnost popolnoma zgrešila. — Predrzni kot vedno ste se odločili, da boste storili še en umor, toda zdaj ste sklenili, da boste tokrat pustili čisto jasno sled. Vaš načrt je bil enostaven. Nehote se je na-klepičilo samo po sebi, da ste bili sami v Don-castru. Podjetje je dirigiralo mr. Custa v Don-caster. Vaš načrt je obstojal v tem, da bi mu sledili in počakali na pripravno priliko. Vse je šlo po žželji. Mr. Cust je obiskal kino. Sedeli ste nekaj prostorov oddaljeni od njega. Ko je vstal, ste se dvignili, se delali, kot da ste se spodtak-nili, sklonili ste se naprej in zabodli dremajo-čega moža v sprednji vrsti, spustili ste vozni red v njegovo naročje in napletli stvar tako, da ste trčili krepko pri izhodu skupaj z mr. Custom, obrisali ste nož ob Custov rokav in mu ga spustili v žep. Prav nič se vam ni bilo truditi, da bi poiskali žrtev z začetnico D pri imenu, zakaj namen je izpolnil vsakdo, kdorkoli je že bil. Čisto prav ste računali, da bo vsakdo mislil na zmotno zamenjavo, kot se je tudi res zgodilo. Glavno-je bilo doježeno — napovedani umor je bil izvršen. In nekje v bližini umorjenca je sedel po vsej verjetnosti nekdo, katerega ime se je začenjalo z D. In tudi to je v resnici bilo tako. Zdaj pa, dragi prijatelji, si oglejmo zadevo s stališča mr. Custa, tega lažnega ABC! Za umor v Andovru se niti ne zmeni. Oni v Bexhillu ga preseneti in prestraši — kako grozno, saj je v tistem času bil tam! Potem se pojavi umor v Churstonu in vsi časopisi so polni tega! ABC umor v Andovru, ravno tedaj, ko je bil mr. Cust tam, ABC umor v Bexhillu ... in zdaj ta. Trije zločini in vsakokrat je bil na kraju umora. Epiieptiki bolujejo dostikrat za pomanjkanjem spomina in se potem ne morejo spomniti, kaj so takrat" počeli ... Ne pozabite: mr. Cust Je bil hudo živčno bolan in razen tega je bil silno mehkočuten in tujemu vplivu siia lahko kloni! In tu ga doleti povelje, naj se pelje ▼ Doncaster. V Doncaster, kjer naj se dogodi naslednji umor. Misliti je moral, da je usoda, zla usoda, ki ga vodi. Pri tem zgubi vso prisebnost, sluti, da ga^ gospodinja sumljivo ogleduje in ji zato reče, da se pelje v Cheltenham. Pelje se v Doncaster, ker se mora. Popoldne gre v kino. Morda za trenutek, dva zakinka. Zamislite si njegovo grozo, ko pride domov in zagleda na svojem rokavu sledove krvi in v svojem žepu nenadoma krvav nož! Njegove slutnje so se izpolnile! On — on sam je morivec! Domisli se svojih bolečin v glavi — spomni se na trenutke, ko izgublja spomin! Zdaj ve gotovo: on, Aleksander Bonaparte Cust je duševno bolan morivec. Vede se kot preganjana zver. Vrne se v svoje stanovanje v Londonu. Tam je na varnem. Ljudje ga poznajo! Vsi mislijo, da je bil v Cheltehamu. Le — nož ima še, pteneumno! In skrije ga za garderobno steno. Potem pa ga nekega dne nekdo posvari, da prihaja policija. To je konec! Policiji je znano! Preganjana zver vzame poslednji zaiet... Zakaj je bežal v Andover, ne vem. Morda je bila to bolestna težnja, da bi videl mesto, kjer se je zgodil zločin — njegov zločin, čeprav se ga ne more spomnili ... Denarja nima več, izčrpan je ... njegove noge ga kar same od sebe neso k policijskemu komisariatu. Toda že ujeta zver se še bori. Mr. Cust veruje, da je kriv, vendar kljub temu zatrjuje, da je nedolžen in se obupno oklepa svojega afibi-ja za drugi umor. Tega vsaj ga ne morejo dol-žiti kar tako, tebi nič meni nič! Ko sem ga videl, sem vedel takoj, prvič, da on ne more biti morivec in drugič, da mu moje ime ni prav nič pomenilo. Videl sem tudi, da je sam sebe imel za morivca. Potem ko mi je priznal svojo krivdo, sem bil bolj kot prej prepričan, da je bila moja teorija prava. »Vaša teorija je nesmisel!« je vzkliknil Franklin Clarke. Poirot je zmajal z glavo. »Ne, mr. Clarke! Bili ste na varnem, dokler vas ni nihče dolžil. Komaj pa je vstala sumnja proti vam, tudi dokazov ni bilo težko najti. Da, da! Našel sem orodje, ki ste ga rabili v Andovru- in tudi v Churstonu, v omari v vili. Navadna palica je to z zelo močnim ročajem. Delec ročaja ste odstranili in v vdolbino vlili svinca. Vašo fotografijo smo predložili ljudem, ki so bili v kinu, kakor tudi uslužbencem kina in dva od njih sta v vas spoznala človeka, ki je med predstavo zapustil kino, medtem ko ste sami trdili, da ste bili na dirkališču pri dirkah. Identificirala vas je tudi Milly Higley, včeraj v Bexhillu, prav tako tudi natakarica »Pri levu«, kjer ste usodnega dne večerjali z Betty Barnardovo. In končno — kar Izbija sodu dno — zagrešili ste katastrofalno neprevidnost: na Custovem pisalnem stroju ste pustili prstne odtise, ki bi jih nikoli ne moglo biti, če bi MH res nedolžni in bi s to zadevo ne imeli nobenega opravka!« Clarke je nekaj časa sedel nepremično. Potem pa je rekel: »Rdeče! Vi dobivate, gospod Poirot! — Toda poskus je bil vendarle vreden truda!« . «ss»a Z nenavadno naglo kretnjo je potegnil iz žepa majhen revolver in ga pritisni! na sence. Zakričal sem in sem nehote planil nazaj, ker sem pričakoval strel. Toda strela ni bilo. — Orožje se je sicer sorožilo, toda strela ni bilo. Presenečen je zrl Clarke v orožje. Potem je zaklel. »Ne tako, Clarke,« je dejal mirno Poirot. — »Morda ste opazili, da imam danes drugega služabnika — svojega prijatelja — po poklicu je žepar.. Izvlekel vam je orožje iz žepa, pobral iz njega municijo in vam ga spet vtaknil nazaj v žen. ne da bi bili vi o tem kaj opazili. »Vi nesramna ooica, inozemska,« je zakričal Clarke. rdeč v obraz. »Vem, vem! Saj sem vam že povedal, da ste taki. da inozemcev ne troite posebno radi! V ostalem pa — konec s takim orožjem bi bil za vas le prelahak! Sami ste rekli mr. Custu, da ste dvakrat ušli utopitvi in to je isto prav: določeni ste res za druge vrste konec ...« >>Vi . . .« Besede so mu odnovedale. Njegov obraz je postal pepelnato siv. Roki je stisnil v pesti. Dva uradnika Scotland Yarda "sta s'ortlla iz sosednje sobe. Eden izmed njiju ie bil Crome. Položil je Clarkeju roko na ramo. 35 Zaključek Margareta Barnardova je globoko vzdihnila. »Nikakor ne morem verjetir saj je nemogoče, nemogoče! Ali je vse to res?« »Res je! In najpodlejše, najnevrednejše pri tem zločinu je bila grozovitost, s katero je ob-sodil nedolžnega nesrečneža v doživljenjsko smrt.« Potem se je okrenii k Donaldu Fraserj«, »MademoiscIIe Margareta se je silno bala, da ste storivec vi.« »Mirno je odvrnil Fraser: »Nekoč sem si to že sam domišljal!« Da se sloni nepre\i\a&i)o V zapadnih predelih Angli- vali v zoološkem vrtu v Pehajo je pred časom nastopil tak tome. Uprava zoološkega Tta mraz, da ga ne pomnijo že se je odločila za nenavadni celih 50 let. Ta hladni val je ukrep, oa bi zaščitila slone neugodno vplival tudi na ži- pred prehladom; odločili so VOLKOVI Največ volkov je v Karpatih in stepah prostrane Rusije. V Jugoslaviji živijo po gozdovih Bosne in Hercegovine, v Sloveniji pa največ v Rogu. Pred tremi leti se je pojavil tudi na Gorenjskem na Jelovici en sam volk, ki je napravil občutno škodo na srnjadi. Volk je po svojem delovanju nočna žival in na svojem tudi 50 km dolgem nočnem pohodu temeljito prazni lovišče. Lovi posamič, le pozimi se druži v tolpe in napada vse, kar je živo. Človeka, ker je prebo-jazljiv, nc napada. V tej hudi zimi so se na jugu in vzhodu naše države ponovno pojavili volkovi, prišli so iz Romunije in Bolgarije. Pokončali so jih sedaj okoli 90, za kar so prejeli uplenitelji 30.000 din nagrade za glavo. Prav sedaj so se pojavile večje trcpe volkov na pobočju Stare planine, kjer so raztrgali nad 50 ovac. Večja krdela so opazili pri vasi Visočka Rža-ha in pri manastiru sv. Petke. Lovci v Piretu že organizirajo pogone na volkove. STANE TURK Otroci v svetu Štirinajstletni študent Na lanskem tekmovanju mladih fizikov v Sovjetski zvezi, tako imenovani »Olimpiadi fizike«, je največji uspeh požel štirinajstletni deček — Levic. Izumil je način, kako rešiti enega največjih problemov iz molekularne fizike. Pri reševanju se je posluževal višje matematike, kar je popolnoma presenetilo številne znanstvenike na tej olimpiadi. Levic je že študent, čeprav ima šele štirinajst let. Lansko leto se je vpisal na inštitut za fiziko in tehniko v Moskvi. Dober lov malega Petra Desetletni Peter Nevvslev iz Tanganjike je strasten ribič. Pred kratkim je na lovu s svojim očetom doživel najbolj razburljiv dogodek v svojem življenju. Vrvica je trznila, Peter je potegnil, a brez uspeha. Nekaj ga je s silno močjo potegnilo v vodo. Morda bi se znašel v objemu valov, da mu ni pritekel na pomoč oče. Skupno sta pričela vleči trnek iz vode. Nenadoma sta zagledala ogromno ribo mečnrico, dolgo skoraj tri metre. To je zares redek lov in malokateri ribič se lahko z njim pohvali ... Nenavadne tekme Medtem ko je pri nas zima, je v Avstraliji pozno poletje. Poročajo, da vlada velika vročina in da so plaže polne kopavcev, razen tega so s tega kontinenta prišle vesti, da se mnogi dečki iz Avstralije, posebno pa iz mesta Melbour-na, navdušujejo za hitre vožnje z motornimi čolni. Vsako nedelja so tekmovanja, v katerih sodeluje po 20 dečkov. Zmagovalci teh nevsakdanjih tekem bodo sodelovali v največji otroški tekmi z motornimi čolni, ki bo konec marca letos. namreč, da se slonom »servira« vsak dan tudi obrok toplega ruma; to naj bi bilo preventivno sredstvo proti prehladu, in sicer 'oliko časa, dokler »e postane topleje. Mraz v zoološkem vrtu pa je izzval še en problem: na nekem otočku sredi malega jezera sta dve opici, ki živita izven kletke. Obiskovavci si lahko ogledajo opici na »svobodi«-, toda z vseh strani sta obdani z vedo. Sedaj pa ;e jezerce zamrznilo in opice so že nekajkra* zbežale z otoka. Vendar so jih vfedno ujeli in vrnili, led okoli malega otoka pa razbili. Toda opice so zbežale že nekajkrat, ker je ;e-zero vedno ponovno zamrznilo. Nevidna vrata Nedavna s« v nekaterih eviopkih mestih sneli vrata pri vbodu v velike trgovine in n:o:!ne hiše. — Cenm vrata? — pravijo trgovci. — Kupci naj vstopaj« brez vsakršnih težav. Toda — kolikor verna, so vrata zale, da branijo vstop tistim,* ki jih v trgovini ni prav nič treba, to pa je mraz p&rimi, a vročina, prah in muhe — poleti. Ali so s tem, ko so odstranili vrata, dovolili v?'.opv?cin tem nezaželenim gostom? Nikakor ne! Kaiii namesto navadnih steklenih vrat so postavili nova — nevidna. Pravzaprav je to zračni stolp, ki pastaja tako, da se zrak pod pritiskom pošilja od praga preti gornjemu delu. Ta nevidna zračna vrata so dc-volj močna, da ne prepuščajo mraza, ne prahu niti muh, po drugi strani pa lahko kunci nemoteno vstopajo in izstopajo. Mislil je ... — Matjažek, sam si pojedel kolač, ne da bi le malo pomislil na svojo sestrico — se jezi mama. — Ko pa sem se stalno bal, da bi ga našla — je iskreno povedal malček. Pomlad, čeprav nekoliko'pozna, že trka na vrata KRATKO-ZANIMIVO KOZMIČNI PRAH 0 Na, osnovi podatkov, ki so jih dobili s pomočjo sput« nikov in raket, so znanstveniki izračunali, da pade na zemljo vsak dan okoli deset milijonov ton kozmičnega prahu. OTROK $ Otrok s štirimi leti postavi odraslim okoli 437 vprašanj dnevno. POŠTA NA SVETU O Vsako minuto odpravi pošta vsega sveta povprečno pet milijonov pisem. VELIKI KIT O Veliki" kit lahko ostane pod vodo 160 minut. Ko priplava na površino, vdihne zrak 60-70 krat in se zopet potopi v vodo. RASTLINE NA ZEMLJI f Na zemlji raste več kot 450 vrst rastlin - mesojedcev. na asa je prinesla v razred cvetlični lonček s krasno cvetočo ciklamo. Otroci so bili navdušeni in so rekli, da je to gotovo najlepša ciklama na svetu. — Prekrasna je — reče učiteljica — sedaj je razred mnogo lepši. Postavili jo bomo na okensko polico, a glejte otroci, da ne pozabite nanjo. » — Jaz jo bom zalivala —- se je javila Metka. — Toda zakaj prav ti? — je vprašala Ana. — Jaz sedim poleg okna, zame je bolj pripravno. — No, na delo z rožami se najbolje razumem jaz — se je oglasil Vojko — Moj oče je vrtnar. — Jaz bom — je rekla Alenka — Dežurna sem in sem tako dolžna ,da skrbim tudi za rože. In tako nihče ni hotel popustiti. Vsi so hoteli negovati ciklamo. Metka in Ana in Vojko in Alenka Naslednjega dne, v odmoru, je pomislila Maša: »Gotovo je Metka zalila ciklamo, ona se je prva javila.« »A Metka je dejala: »Saj res, to je Anino delo, ona sedi najbližje okna in najbliže ciklami.« Ciklama Vojko je bil prepričan, da je rožo zalila Ana, ona bi stavila glavo, da jo je Vojko, ki se na cvetje najbolje razume. Naslednji dan je Alenka računala, da rožo zaliva Ana, Metki se je zdelo, da je to storil Vojko, on pa je zopet mislil, da je to posel, ki naj ga opravijo dekleta. Tako so minili že trije dnevi, dokler ni začudena učiteljica, ki je pogledala rožo, zaskrbljeno vprašala: — Ste pozabili zalivati ciklamo? — — Nismo je pozabili! — so v en glas zakri-ali Maša, Metka, Alenka in Vojko. — Toda, kdo jo je zalival? — Tišina. Maša pogleda Metko, Metka Vojkota, a Alenka je uprla svoj pogled v konice čevljev. — Jaz sem mislila — se je izmikala Ana, da Metka ... — Ti si se prva javila ... — A jaz sem mislila, da Vojko, je mrmrala Alenka. — Jaz pa sem mislila — je dodala učiteljica — da se na vas lahko zanesem. . In brez besed je vzela kozarec vode in zalila zapuščeno ciklamo. Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Mimfo št. 11 novoporocenca Brez besed 1 1« 3 4 S * • bi 11 12 O H h r 14 E 1 ! Križanka je magična, zato velja prva številka za • opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. slovensko pristanišče; 6., 2. Odiravec; 8., 3. avtomobilska oznaka Peči; 9., 12. osje gnezdo; 11., 4. ljubezensko pesništvo; 13., 5. največji slovanski narod; 14., 16. kratica za glasbeno delo; 15., 7. vrsta tropskega lesa; 17., 10. vrsta meča. Plača — Pozabil si, da sva poročena in da se ti ni treba več skrivati pred mamo! Preventivna medicina Vraž je vernost — Zakaj imam plačo za tri tisoč dinarjev manjšo? — Odtegnili smo ti ležarino! — In kaj je narobe z vašim srcem? — Za sedaj še nič, vendar pomlad je že blizu, pa je dobro, če mi ga preiščete! Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. Krvavec; 8. ravnina; 9. IS; 10. tvar; 11. D!a; 12. edem; 14. MS; 16. kolonel; 18. slo- — Danes bom srečna! nača. sem o dimnikarju! Sanjala Trideset ranjencev je zlezlo iz razbitin in izmed teh jih je v prihodnjih urr.h 22 umrlo. V trenutku, ko se je jel Condor strmo dvigati, se je vsa uboga človeška masa, ki je ležala prosto na tleh letala, prevalila na njegov zadnji konec ... Doktor Slrasser se je Bitka naVo trudil, da ne bi več mislil na Con-dorja, toda, kaj naj stori z ranjenci. Ali naj prosi letavce, naj se v prihodnje ne dvigajo tako visoko ali naj ostanejo ranjenci v stalingrajskem kotlu . . .? Le zakaj danes, na božični večer ni nobenega letala na letališče v Pi-tomniku? Saj je snežni metež vendar ponehal in za pristanek ne bi bilo težavno. Seveda, tudi le-tavei hočejo morda imeti svoj božični večer, toda ... če bi nekoli- ko pomislili na strahote v kotlu pred Volgogradom... bi vendar.. Nihče v kotlu pa ni pamislil še na drugo možnost, zakaj ni ta večer nobeno letalo priletelo iz Ta-zinskaje. Ta večer so na letališču v Tazinskaji goreli nemški avioni, med njimi pa so rožljali ruski tanki ... Najbližje nemško letališče je bilo v Novočerkasku, 350 km daleč od Volgograda, 130 kilometrov dlje, kot je bilo tisto v Tazinskaji, in na njem je tistega božičnega večera vladal nered in strah pred ruskimi tanki ... In v prihodnje? Za daljavo 350 km potrebujejo letala več goriva, zato bodo mo^ia naložiti manj kruha, manj streliva, manj obvez za ranjence ... in vsega je bilo že zdaj premalo, mnogo premalo ... Konec tudi Nemčije Na Silvestrovo 1912 je poslal Hitler novoletno poslanico: »Armada ima mojo besedo, da se bo vse ukrenilo za rešitev hrabre 6. armade v Volgogradu.« Na Silvestrovo je izdalo vrhovno poveljstvo Rdeče armade naslednje posebno sporočilo: V ofenzivnih bojih od 19. novembra je Rdeča armada v kratkem uspešno izvedla izredno težko operacijo, s katero je uklenila 22 sovražnih divizij v železen obroč. Na Silvestrovo 1912 se je na letališču v Pitomniku razgovarjal s štabnim zdravnikom dr. Strasser-jem starejši zdravnik: -»Zapomnile si, katastrofa pred Volgogradom pomeni obenem konec Nemčije. Potem je odšel naglo iz bunkerja v ledeno noč in dr. Strasser je slišal le še rezek strel iz pištole ... Tega večera je odletel stotnik Toepke v zaledje. Poslal ga je Paulus z naročilom, naj bi v prihodnje letala dovažala predvsem stvari, ki jih lačna armada res potrebuje. Prejšnji večer je dvoje letal priletelo na letališče v Pitomniku. Pripeljali sta poper in majaron, vsega skupaj 1 tone ... Ta večer so sovjetska letala trosila letake, ki so pozivala k pameti in predaji ... Tega dne se je poročilo o stanju moštva 24. oklopne divizije glasilo takole: Izgube pri polku oklopnih grenadirjev št. 26—85, 70 odstotkov; pri polku oklopnih grenadirjev št. 21—74, 81 odstotkov., i Tega dne je komanda 305. in-fanterijske divizije izdala naslednje povelje: Odslej dalje smejo lahki topovi oddati na dan samo en strel. Horoskop Velja od 16. do 23. marca OVEN (21. 3. — 20. 4.) — Teden ugoden za rešitev perečih osebnih problemov, vendar površnost lahko vse pokvari. Prijatelja zaščitiš pred neutemeljenimi očitki, denarnico pa pred nepredvidenimi izdatki. Ob srečanju se razvnameš, ob glasbi umiriš. (BiK (21.4. — 20.5.) — Razmišljaš o bodočih življenjskih korakih. V nenavadnem okolju slišiš besedo o ljubezni. Navdušenje za potepanje doseže višek. Poljubi te razvesele in razjeze. Finančna stiska se poleže. Iz ljubosumja te neka oseba opazuje. Pismo. DVOJČKA (21.5. — 20.6.) — Stanje se tako izboljša, da preženeš vse spomine. Ljubezenski sprehod, kavalirskj stroški, smeh in navdušenje za glasbo se obrestuje. V torek potešiš srce, radovednost m znance. Nevarnost opravljivcev. RAK (29.6. — 22.7.) — Odkritosrčnost na nepravem mestu se bo krepko maščevala. Previdnost, da ne plačaš računa za tuje napake. Klepetava sorodnica ti povzroči kopico nevšečnosti. Novo poznanstvo in novi stroški. Pazi na zdravje. LEV (23.7. — 22.8.) — Prevzame te spomladansko vzdušje. Pozabljeni nagibi se osvežijo, vendar stransko koprnenje bo moralo počakati do aprila. Precej zapraviš za drobnarije. Izpolniš dvomljivo obljubo. Nekaj uric skrite sreče. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) — Z večjo previdnostjo in natančnostjo prihraniš nekaj korakov. Spoznaš, da posvečaš preveč časa in pozornosti sicer donosnemu konjičku, kot »kruhu«. Prijetno kramljanje z osebo, ki te ceni in rada posluša. Nagrada in priznanje ne uideta. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) — Odnos do sorodnikov se izboljša, v službi zašepa, toda kljub temu ža-nješ uspehe. Nasedaš opravljivcem in si pokvariš ugled. Opustiš željo po potovanju. ŠKORPIJON (23.10. — 22. 11.) — Tvegano nalogo srečno izpelješ brez tuje pomoči. Vesela družba bo koristila tudi na poslovnem področju. Izlet se ponesreči. , STRELEC (23.11. — 22.12) — Nepričakovano te rani Amorjeva puščica, ki ji podležeš.- Prijatelji ti izkažejo hvaležnost. Privošči si počitka. Obisk. KOZOROG (23.12. — 20.1.) — Nekdo bo zlorabil tvoje slabe lastnosti in ti očital preteklost. Izboljšaj odnose v kolektivu. Spoznaš, da ima trmoglavost samo nevšečne posledice. Srečni dan sreda. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) — Spomladanska utrujenost ti prežene ljubezensko plahost, naprti pa nekaj neprijetnosti. Zaradi tvoje zadirčnosti in hinavščine bo neka oseba zelo trpela. RIBI (20.2. — 20.3.) — Z iznajdljivostjo se izmuzneš zoprni situaciji, ljubezni pa ne. V torek se otreseš nekaterih skrbi, v soboto pa sentimentaJ.no' zbezljaš. Odličen posel in denar.