—  Znižanje razne tovorne voznme. O znižanji tovorne voznine, katero je dovolilo c. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in ki je razglašeno v caredbenem listu c. kr. trgovinskega ininisterstva za železnice in brodarstvo, naznanjamo to le: Za sadje, kakor je navajata točki 395 in 396 tarifnega dela L, znižala se je do preklica, toda najdalje^do konca decembra 1891, ako se oddaja v poljubni množini, tovorna cena lokalne tarife do postaje Ljubljana, državni kolodvor, iz Trzina od II kr. od 100 kg. na 8 kr., iz Domžal od 12 kr. na 10 kr. in iz Jarš-Mengiša od 14 Kr. na 11 kr.; če se pa odda, oziroma če se plača voznine najmanj od 5000 kg. za voz, zniža se tovorna cena lokalne tarife do postaje Ljubljana, državni kolodvor, iz Trzina od 10 kr. od 100 kg. na (3 kr., iz Domžal od II kr. na 8 kr., iz Jarš-Mer;giša od 13 kr. na 9 kr. in iz Kamnika od 16 kr. na 15 kr. Nakladanje in razkladanje morajo si stranke na svoje stroške priskrbeti. Zniža se potom kartiranja.
—   Glavni dobitek ^Praške jubilarne loterije" je bil od „Živnostenske banke v Pragi'* dne 20. oktobra iz-] lačan. Srečka ser. 7859, št. 63 je bila od menjalnične delniške družbe „Merkur" na Dunaji doposlana. Drugi glavni dobitek srečka ser. 811, št. 43, v znesku 5000 gld. ali 4500 gld. v gotovim je zadelo 5 revnih obrtnikov v Ho-strmicu. Na vsi^cega teh srečnih dobjlcev  pride  900 gld.
340
Poućne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jar o sla v. (Dalje.)
Konoplja v starem veku.   Moška in ženska konoplja.   Smola na konoplji po toplih krajih.  Nabiranje smole in sušenje konoplje.
Ker je človek v smoli konopni uašel omamao moč, katera m« draži živce in sladi življenje, ni čudo, da jo goji  z  veliko skrbjo in še z večim trudom nabira stru-
peno smolo. Nabiranje to je v vsakem kraji drugačno. V Nepaulu pobirajo ljudje smolo z rastline tako, kakor pobirajo opij z maka. Smola ta je najčistejša, in zato se najbolje povprašuje po njej in najdraže plačuje, zovejo jo „momia", ali ^churrus''. Ako se smola tudi dalje sušs ostane vender mehka. Duha .je zelo hudega, a keda^ se ugreje, še bolj diši. V ustih peče in pogreni, ali okus jej je vender kakor balzamov. Drugi se oblečejo v kožnate predpasnike, letajo po polji in otepavajo po ko-nopljah, in smola, ki pri tem odpada, prime se kože. Smola, ki jo s kože postržejo, ni tako dobra in je manj vredna od one, ki jo z roko nabero. Po drugih krajih rujejo konopljo, dokler cvete, potem jo suše, da smola na rastlini ostane. Tako posušena smola 8e zove „gu-njah". Na trgu v Kalkuti je več potov videti, da prodajajo posušeno konopljo v zvezkih po 24 kosov. Vršički in cvetovi imajo največ smole, zato te dele posebe suše in drago prodajajo.
253.
Božidar Vukovič. Tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig na Nemškem.   Prve slovenske in hrvatske tiskarne v domovini.
Ko so Turki osvojili Bosdo in Hercegovino, izselil se je vojvoda Božidar Vukovič, potomec Vuka despota, in nastanil se v Benetkah, kjer je bil že njegov oča Jurij v zlato knjigo beneških plemičev uvrščen. Božidar je zamenil juoaško sabljo z lovorovim vencem. Ustrojil je namreč z velikimi stroški tiskarno, v kateri je vse samo starosloveoske knjige za svoj narod tiskal. Zato je pozval v svojo tiskarno Pahomija, črnogorskega meniha, kateri se je bil bržkone pri gori omenjenem Makariji izučil tiskarstva.
Ker je bilo takrat povsodi veliko pomankanje cerkvenih staroslovenskih knjig, postal je Božidar pravi dobrotnik svojega naroda s svojo tiskarno, v kateri je od 1519. do 1529. 1. množino cerkvenih knjig natisnil. Rekli bi, da ga je hrepenenje po domovini tako prevzelo, da se je 1529. L, torej že na stara leta, preselil s tiskarno v svojo mesto Goraždje v Hercegovini, kjer je še nadalje tiskal knjige. No najbrže mu ni ugajalo pod turškim gospodstvom, ker ga 1536.1. zopet nahajamo v Benetkah, kjer je nadaljeval svoje blagovito delo. Umrl je 1540. 1.
Za Cetinjskimi tiskovinami gre prvo mesto knjigam, tiskanim v Benetkah po velezaslužnem Božidaru Vuko-viču, a me] njimi ima prvo mesto Vukovičev ;,Služebnik" (liturgiarion). Nnjega ima eden odtisek knjižnica hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Božidarov sin Vinko je nadaljeval plemenito delo svojega očeta in na svetlo spravil več staroslovenskih knjig, poslednjo 1561. 1. Ne vemo, kedaj je umrl. Po njegovi smrti je ležala njegova tiskarna zanemarjena, dokler ni 1566.1. slučajno prišel v Benetke Jakob s Kamene Reke v Črni Gori in začel z Vukovimi črkami iz novega knjige tiskati. Do nas je prišla ena sama, namreč „Časoslovec". Vnuk Božidarov, Dimitrij Logotet, je prišel po nekem naključji v sedanjo Rumunsko in je v Trgovištu natisnil 1547. 1. knjigo ^Apostol**. Vu-
344