" ■ -' mik v Zdruieaik hUJ* ^TPF W | NASLOV uredništva in vprtv* niitra: 1M1 W. tM Ckica*o« 11L - • ; i ■ • ! OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION | Entered aa Second-Cla« Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest 81 or Weekly in the United 8 tut m of America lunrd wry Wodn*»ro razumejo judovski jezik. Novi polk se bo imenoval: Polk kralja Davida. Izdaj ice v ruski armadi. Med skupnim številom ruske armade na gališki fronti (350,000 mož) se je spuntalo skoro dobra desetina ruskega vojaštva, to se je pa ukrenilo in doseglo s posredovanjem številnih nemških zarotnikov in izdajic. iNemški špi-joni so namreč izdali vse tajne signale svoji armadi; poleg tega so pregovorili tudi rusko vojaštvo k uporu. Rusi so izgubili tekom zadnjih dni toliko svojega ozemlja, za kolikor so se morali boriti zadnja 2 leta. Smrt izdajalcem in upornikom Petrograd, Rusija, 27. julija. — Ruski vrhovni armadni poveljnik Kerensky in poveljniki raznih vojaških pododdelkov so se posvetovali glede zopetne uvedbe smrtne kazni za izdajalce^ in uporno vojaštvo, ker le na ta način bode mogoče zopet vzdržati disciplino v armadi. Pri tem se je Kerensky izrazil, da bo nova ruska vlada napela vse žile v svrho dosege notranjega miru in pokorščine pri armadi, če pri tem uporablja samo silo, orožje in smrtno kazen. To načelo ruskega ministrskega predsednika Kerenskija podpira sedaj do malega vsa ^Rusija, ker je rusko ljudstvo zapriseglo krvavo maščevanje nemškim izdajicam ter zarotnikom. Kerensky dobiva od raznih strani, od delavskih organizacij in od vojaštva brzojavna zagotovila, da se večina ruskega ljudstva strinja z novo vlado m s Kerenskijem. Žrtve nemških podmorskih čolnov. London, Anglija, 26. julija. — Minuli teden je bilo potopljenih od sovražnih podmorskih čolnov zopet 24 angleških trgovskih ladij; od teh je bilo 21 ladij, ali parnikov z nad 1600 ton prostornine, 3 parniki izpod 1600 ton in 1 manjši parnik. Tekom zadnjih 21 tednov so Nemci potopili že 727 ngleških parnikov. Angleška kriiarka potopljena. London, Anglija, 30. julija. — Admiraliteta poroča uradno, da je bila pred kratkem torpedirana in potopljena angleška križarka "Ariadne", zavzemajoča 11,000 ton. Moštvo te križarke se je še pravočasno rešilo, Nemški letalci nad Parizom. Pariz, Francija, 29. julija. — Danes za rano proti jutru se je pojavilo nad Parizom par nemških letalcev, kar je spravilo prebivalstvo mesta v velik strah. Francoske zračne patrulje so uspešno prepodile sovražne letalce* vendar se je nek avijatik ustavil blizu naše fronti nad neko francosko vojaško bolnišnico. Približal se je isti tako daleč, da je lahko zapazil veliko zastavo rdečega križa nad bolnišnico. Zastava rdečega križa pa nemškega letalca ni nič ovirala, da bi ne spustil par bomb na tla. Pri tem napadu so bili trije francoski zdravniki na mestu uibiti in več bolnikov nevarno ranjenih. Ogrska se zavzema za mir. Kodanj, Dansko, 23. julija.—Iz Budimpešte se semkaj poroča, da je držal dne 24. julija ogrski ministrski predsednik grof Esterha-zy v parlamentu značilen govor, v katerem se je izjavil sledeče: "Mi se bojujemo le vsled lastne obrambe; naš namen ni, da bi dosegli konec vojne, ali mir z zmago. Povedali smo že, da je ogrska država pripravljena skleniti časten mir, če bi bili za tak mir navdušeni tudi naši zavezniki." Vojni stroški Anglije. London, Anglija, 27. julija. — Andrew Bonar Law, kancler angleškega zakladniškega urada, je dne 24. t. m. naznanil v parlamentu, da je Anglija potrošila tekom zadnjih 112 dni po $33,975.000 dnevno. Zaeno jc Bonar Law pripomnil, da je Anglija posodila svojim zaveznikom dosedaj že $5,125,000.000. Društvene Vesti in dopisi« USTNICA UREDNIŠTVA. Marija Hoge Bridgeport, Ohio. .Vaši želji radi ustrezamo s tem, da prinašamo na tem mestu dotični popravek. V vašem dopisu pri-občenem v štev. 28 bd se moralo pravilno glasiti, da se je pogreba pok. članice udeležilo druš- one tvo "Ddbri Bratje," štev. 38 S. D. P. Z. ne pa društvo 4'Dobri Pastir." Upamo, da je s tem ta nadeva rešena. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa 8t. 2, K. S. K. J. Joliet, 111. se naznanja, da bo imelo naše društvo svojo redno ^mesečno sejo v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. Ker imamo več važnih društvenih zadev za odobriti na tej seji, zatoraj opozarjam vse člane našega društva, da bi se te seje v obilnem številu udeležili. S sobr. pozdravom John Vidmar, tajnik. S tem društva NAZNANILO. prosim in vabim člane sv. Barbare štev. 40 K S. K. J. Hibbing, Minn., da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje dne 5. avgusta t. 1 Ta seja se vrši tin pred glavnim zborovanjem K. S. K. J. torej na;i bi člani povedali želje in nasvete delegatom našega društva za glav no zborovanje. S sobr. pozdravom John Povsha, tajnik Lorain, Ohio. •Cenjeno uredništvo:— Naznaniti imam žalostno novico* da je dne 17. julija t. L utonil v 4'Black River'* naš društveni sobrat Mrke ITršič, ml.; našli so ga šele dru/go jutro. Pokojni br. Mike Uršič ml. je bil rojen dne 12. februarja 1901 v Lo-rainu, Ohio, torej je bil šele 16 let star; sprva je >bil član otroškega oddelka K. S. K. Jednote, dne 4 marca t. 1. je pa prestopil med redne člane društva sv. Cir. in Met štev. 101 K. S. K. J. v Lorain, O. torej je bil pri našem društvu komaj 4 mesece. On je bil najmlajši član našega društva in prvi član, ki je umrl tekom 11. letnega dru štvenega obstanka. Pogreb prerano umrlega in nadebudnega mladeniča se je vršil dne 20. julija; pogreba 3e je udeležilo članstvo našega društva polnoštevilno; pokopan je na katoliškem pokopališču "Calvary Pokojnik zapušča tu svojo neutolažljivo in žalujočo mater, očeta, enega brata in tri sestre. Naše srčne sožalje celi, tako hudo prizadeti družini! (Pri tej priliki opozarjam tudi člane našega društva, da se naj u-deleže polnaštevilno prihodnje seje, dne 5. avgusta; ker imamo za rešiti mnogo važnih točk in bo zaeno tudi volitev drugega tajnika, ker je mogoče da bom jaz odšel na izprehod v Francijo. Pozdrav vsem članom in člani cam K. 8. K. J. Frank Janežič, tajnik. New York, N. V. Iz urada društva sv. Frančiška Seraf. štev. 46 K. S. K. J. se naznanja, da je goriomenjeno društvo slovesno obhajalo svojo 20. letnico dne 4. julija t. 1. Ko pridem označeni dan ob 8 uri zjutraj v dvorano, ker stanujem prav blizo, se začudim, ko je bila ondi že cela kopica članov zbrana od vseh društev. Tedaj sem si mislil, da bomo morali sami korakati, in da sploh ne bo druge udeležbe ker je kazalo bolj slabo vreme, in ker je bilo naše društvo tako v valovju viharja. Ali jako sem se motil. Ura je potekla nagio* naprej in člani od vseh tukaj Obstoječih društev so pričeli prihajati vedno v večjem številu ,tako, da nas je bilo pri slavnostnem sporedu 89 zastopanih od vseh društev. Ob 9. uri smo odkorakali iz dvorane z godbo na čelu in z dvema ameriškima zastavama ter z našo društveno zastavo »v. Frančiška. Sprevod je vodil v najlepšem redu kot maršal brat Fr. Giova-nelli z amerikansko zastavo v roki in v spremstvu policijskega stražnika, kakor je to pri takih obhodih navada. Iz društvene dvorane smo šli po 4. ulici 2. Ave proti naši slovenski cerkvi na St. Marks Place. Ob četrt na 10. je bila slovesna sv. maša, katero je daroval naš priljubljeni rojak Eev. AL Blaz-nik; kot levita sta mu asistirala Rev. P. Benigen Snoj in še nek drugi duhovnik, katerega imena ne vem. Med sv. opravilom nam je prekrasno pelo Pevsko in dramatično društvo "Domovina", kar je zelo olepšalo cerkveno slav nost; vsled tega se iz srca zahva ljujem temu društvu za požrtvovalnost; če boste tudi vi obhajali kaiko slično slovesnost obstanka, vam bo tudi naše društvo šlo rado na roke. Lepa hala tudi našemu tako priljubljenemu organistu Mr. Hude-tu ker se ni ustrašil nastopiti s svojimi pevci in pevkami, čeravno so nekateri "zaštrajkali (e) isti dan. Ta dam smo 'biili s petjem še bdj zadovoljni kot drugače, ko so imenitne pevske moči nastopile. Po sv. maši je društvo zopet od korakalo nazaj v društv. dvorano, kjer se je vsem udeležencem preskrbelo nekaj okrepčila za želodec in grlo. Opoldne se je vršil slavnostni banket, katerega se je ude ležilo več oseb, kakor je bilo sprva naročeno. Pri baoiketu so bili zastopani razni društveni predsedniki in drugi člani; zastopniki ali predsedniki teh društev so držali pri tej priliki lepe primerne nagovore. Od delegatov vseh zastopanih društev, nam je posebno lepo govoril naš zniani rojak g. Frank Sakser; v njegovem govoru je bil vsak prizadet. Bog Vas živi! Tudi naši bratje Hrvati so bili zastopani na banketu in sicer hrvatski Sokoli, so nas lepo počastili s svojim govorom. Ob 2. uri se je za čel piknik, ki je bil nad vse naše pričakovanje dobro obiskan v tako viharnem času nad našim dru štvom. Tako je nam v najlepšem tiru in slogi potekel dan od jutra do pozne noči. Čeravno smo imeli nad $200. stroškov, in vseeno je znašal čisti prebitek $55. Naše društvo je tudi sklenilo meseca junija, da zniža pristop v društvo z $2 — na $1. — to velja do konca leta 1917 ali za pol leta. Ker je tukaj še dosti rojakov, ki ne spadajo k nobenemu podp. društvu, sedaj imate lepo priliko za pristop v naše društvo. Nadalje tudi odgovarjam na dopis "Staremu čianu" v štev. 28 tega lista, ki je tako kritiziral naše društvo glede kandidata Rev. P. Ben. Snoj-a, ker ni bil sprejet kot kandidat pri naši mesečni seji dne 9. junija t. 1. Aiko ste resnici star "član," morate biti potem tudi ustanovnik društva; vidi se mi zelo čudno, da kot star član društva še nimate naših pra vil! Čitajte torej strain 4 člen III. ki veli, da se ne sprejme v naše društvo kandidata če ni najmanj 18 let in največ 45 let star. Tukaj lahko operete vase umazano perilo ne pa društveno. Odgovar jam vam tukaj zaradi tega, ker pravite, da se bo še pralo naše u-mazano perilo na konvenciji. Naj se le pere, a se bo opralo čisto kot sneg, ker ni nič umazano. Pri tem veljajo naša društvena pravila. — Pač je pa pri tem krivda ta, ker niso bila naša društv. pravila naznanjena m predložena kandidatu Rev. Snoju, kake člane ravno naše društvo sprejema; ne premlade in ne prestare. Ako bi bilo to pravočasno dalo na znanje.- Rev. Snoju, bi ne bil nihče užaljen in bi ne imelo naše društvo tudi nobenega nasprotstva. Sedaj je pa zapisnik društva sprejet; kar je prekoračil že 45. leto, ga ne bo ko, če -pride Peter ali Pavel, ali pa saim prezident iz Washingtona, če je prekoračili že 54. leto, ga ne bo društvo sprejelo v svojo sredino. Če kdo hoče biti pri Jednoti čez 45 let star, je lahko če je društvo toliko prijazno*da prejema v Je-dnotin asesment zanj, ker Jednota ne sprejema posameznih članov; ali pri društvu nima tak član nič za opraviti. Če ste g. dopisnik res član našega društva, ali ne veste, kako smo se dajali lansko leto koliko naj prispeva naše društvo za novo slovensko cerkev sv. Cir. in Metoda v New Yorku? Prvič so bile enake obe stranke, da bi dali $50 — drugo sejo smo pa določili $100. — Vidite, to je sklenilo večino in večina povsod zmaga. Ali je v newyoiški naselbini še kako drugo društvo, ki je dalo $100. za cerkev, kakor edino naše t Sedaj pa odgovorite na kakšni podlagi je naše društvo. — na mštvom pni naši minuli slavnosti, M «o se tako v obit nem številu udeležila. Čeravno nam je dr. sv. Petra Štev. 50 J. S. K. J. ic Brooklyna odklonilo našo prošnjo za udeležbo k slav-nosti; se je ista vseeno vrnila v najlepšem redu. To droStvo je zapisano v neki knjigi za vedni spomin pri našem društvu. l»epa hvala pa dr, "Orel," štev. 90 J. S. K. J. v New torku ker se je naše 20. letnice kotporativno udeležilo. Pozdravljam vse člane in čUiii ce naše slavne Jednote po širni A merfki. Aston Pavli, tajnik. NAZNANILO. S tem uljudno naznanjam čla nicam društva Sv. Srca Marije št. 36 K. S. K. J. v Rock Springs, Wyo., da se naj polnoštevilno u-deleže prihodnje redne društvene 6eje dne 12. avgusta t. 1. Na dnevnem redu bo več važnih stvari; posebno pa je že zadnji čas, da pregledamo. Jednotina pravila in presodimo^ kaj bi bilo koristnega za društvo in Jednoto, ali kaj ne. — Vsak dober nasvet se bo pri tem upošteval in tako se bo vse izročilo našemu g. delegatu. Torej prosim še enkrat vse članice našega društva, da upoštevate to naznanilo. S sosestrskim pozdravom Apoloni« Mrak, tajnica NAZNANILO. Članom društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. v Willard, Wis., se naznanja, da se naj polnošte-vibno udeležijo prihodnje seje dine 5. avgusta zaradi važnih stvari, katere bi morale biti rešene že na zadnji seji, kar pa vsled premale udeležbe članov ni bilo mogoče. Ker je ta seja zadnja pred konvencijo naše slavne Jednote, je torej zadnji čas, 4a se pogovorimo s kakfan izročilom pošljemo delegata na prihodnje gl. zborovanje za korist društva in Jednote. Toraj cenj. člani! Vsi na prihodnjo sejo da vsak izjavi svoje misli še o pravem času! ker pa toči zvoniti je prepozno. S sobratskim pozdravom Frank Perovšek, tajnik. ZAHVALA. Lepo zahvalo se izreka Sloven- cem in Slovenkam ,kfrteri so se u-deležili te veselice. S sestrskim pozdravom do vseh članic našega društva, kakor tudi do vsega članstva naše slavne K. S. K. J. članica društva sv. Ane it. 166. certifikat štev. 6288. Ohiokamauga Park, Oa. Kar se jaz spominjam, še ni bilo nobenega dopisa iz tega mesta; zato sem se namenil napisati par vrstic. Dne 9. julija se je vstavil vlak v tem mestu in izstopilo je iz njega okoli 1406 vojakov prostovoljcev, ki smo prišli iz Fort Sto-cum, N. Y., da se tukaj izvežba-mo v vseh vojaških predmetih in smo pripravljeni, da ko nas pokliče Uncle Sam, da gremo nad Nemca, da ga brez vseh težav pobijemo. : Bodem pa rajši začel od začetka, kakšna je bila vožnja. Vožnja sem je bila zelo prijazna, ker smo se peljali iz Fort Slo-cum N. Y. po East River na Pa. depot, Jersey City, N. J. nas je množica navdušeno pozdravila z ameriškimi zastavami. Vsaka mala ladjica nam je zaklicala trikrat "živijo", tako se je ponavljalo celo pot. Ko smo.prišli na postajo v Jersey City, N. J., je bilo ljudstva, da se je kar trlo.Vsak je hotel izvedeti od kod smo in kam smo namenjeni. Ko smo tam čakali kakih dvajset minut, da so naložili hrano za dvadnevno vožnjo po trenu, je vlak oddrdral proti vroči Georgiji. Med potjo je bilo zopet tako pozdravljanje in na vsaki postaji vse polno ljudi, toda le deklet, žena in priletnih mož; mladeničev sem le malo opazil, .ker so se zdeli zelo ponižani; kakor sem od par mož izvedel, si je vsak želel biti med nami. Najbolj mi je pa ostalo v spominu ljudstvo v Gleanville, Tenn. ker je bilo tako velikodušno. Tam smo dobivali vse: cigarete, candy, Ice cream itd., dekleta so nam celo prinesle lepe šopke; le to je škoda, ker sem jih le bolj malo razumel, ker imajo nekako drugačne naglase kakor pa v N. Y. Ko smo se tako malo posladkali in pogovorili, je zopt vlak oddrdral dalje. Ko smo se drugo jutro prebudili, smo bili že na določenem mestu. Ob 5. zjutraj smo imeli še zajtrk, poteni je bilo pa potreba zopet prijeti za Društvo sv. Jožefa št. 146 K. S JC. J. v Clevelandu, Ohio, se tem potoni najprisrčnejše zahvaljuje društvom: Sv. Antona,, Sv. Lov renca št. 63 K. S. K. J., dr. sv. A-lojzija, dr. sv. Barbare štev. 33 in dr. "Bled" štev. 20 D. Z. Hvala tudi gg. Paul Schnellerju, glavnemu predsedniku K. S. K. J., A. Grdini., II. podpr. K. S. K. J., g. Jos. Rusu in J. Zulrču, ker so se udeležili dne 1. julija naše slavno-sti in veselice ob priliki blagoslov-ljenja nove društvene azstave. Posebej se zahvaljujemo dr. sv. Antona, ki je darovalo tedaj $25. in dr. sv. Lovrenca, ki je darovalo lepo gosko. Zahvaljujemo se tudi botrom naše društvene zastave, g. A. Pejskar, ki je daroval v ta namen 10 sodov pive, gospa Marija Kužnik je pa kupila krasne trakove k društveni zastavi in še $20.00 prispevala v dr. blagajno. ^Zahvaljuemjo se tudi g.A.Grdini, ki je tudi daroval ob tej priliki $10.00. Hvala gg. govornikom g. P. Schnellerju, gl. predsedniku K. S. K. J.; g. A. Grdini, Rev. J. Omanu in g. Alojz Gliha, za krasne in spodbudne govore.Torej še enkrat najlepša zahvala vsem skupaj, ki so nas obiskali omenjeni dan. Math Zakrajšek, tajnik. Ohisholxn, Minn. Veselica katera se je tukaj vršila dne 15. julija t. 1. ki jo je priredilo društvo sv. Ane štev. 156. K. S, K. J. v Chisholmu, Minn, je izpadla dobro. Igrokaz v 5 dejanjih, "Ljudmila" se je igralo nad vse izborno; vsa čast gre igralkam, katere so se potrudile in presenetile občinstvo s tako krasno predstavo; da, iahko se reče, da na Chishodmu se še kaj tako lepe-pega ni nikoli videlo. Po igri je sledila živa slika, kar je bilo nekaj prekrasnega in občudovanja vrednega. Igra "Plan-šarica," katero je predstavljala gdč. Mary Pipan, je povzročila dosti smeha in dobre volje občinstvom. Le žal da naši ljudje premalo cenijo dramatiko; obisk je bil bolj slab, ampak za ples je bi-I la dvorana nabito polna. stvari in se postaviti v vrste; nato so prišli častniki ondotne voja-iniee, ki so pas desetkrat prešteli in razdelili v oddelke, nakar smo odkorakali kake pol milje do za-željenega cilja, Tam so nas zopet popisali in razdelili po kempah; k sreči sem prišel tudi jaz s svojim prijateljem v jedno stanovanje ter sva sedaj tako skupaj. Ko sva se prvi večer izprehaja-la po parku, sva opazila kanone, kipe vojskovodij in napise, ki je vse popisano, kako je bila vzeta ta ali ona postojanka. Ko se pa vrneva nazaj, sem takoj vprašal, kaj pomeni vse to. Nek podčastnik nama je začel pripovedovati celo povest od ameriške civilne vojske, ki je imela tukaj -glavno taborišče. Park sam na sebi ni tako lep in zanimiv, pač pa je zanimivo za nas, iker živimo ravno na istem mestu kjer se je že enkrat prelivala kri ža ameriško svobodo. Park meri 4 milje na dolgo in 6 milj na široko. Kanoni stoje še ravno na istem mestu- kakor občasu civilne ameriške vojske. Kraj je zelo prijazen in je kakih 7 milj od mesta oddaljen, kamor pa še nisem imel priložnosti pogledat, ker takoj ko smo prišli sem, nam je bilo naznanjeno, da smo "quarantined", t. j. da ne smemo iti iz svojih barak nikamor drugam, kakor na vežbanje in zopet nazaj. Tako je trajalo kakih deset dni. Ko smo bili po preteku teh dni poklicani v bolnišnico, so nas pregledali in preiskali, ko je bilo vse to gotovo, nam je naš častnik sporočil, da smo sedaj prosti in da gremo lahko zvečer po 6. uri kamor hočemo; tedaj smo začeli od samega •veselja peti, tako, da so vsi skupaj leteli in začeli spraševati, kaj se je zgodilo, kar se jim pa nič ne čudim, ker to ni bilo petje, ampak rjovenje. Ko bom imel priložnost iti v mesto, bom drugič pa še mesto popisal. ► Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam cele Amerike, posebno pa slovenskim ameriškim vojakom prostovoljcem. Albin Zakrajšek, slov. vojak. •Co. 2. 52nd. Inf. Chickamauga Park Ga. Op. uredništva. Hvala za poslani dopis. Z glasite se še kaj. List vam bomo pošiljali •na gornji naslov. Sobratski pozdrav. I Razmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J. j Fleming, Kana. Cenjeni sobrat urednik:— Priobčite sledeče moje vrstice v našem glasilu. Dragi mi člani in članice! Kakor morda vi, tako tudi jaz rad zasledujem članke na tem mestu, ali razmotrivanja; eni člani že lijo to, drugi pa zopet ono. Jaz sem takega mnenja, da naj bi se že enkrat nekaj dobrega ukrenilo za naše stare in onemogle člane. Tako plačuje kak član po več let za J)olniško podporo in posmrtni-no; ali kaj postane ž njim, ko jo enkrat tak član že star in nespo soben za delot Ker ni nikakega zaslužka tudi ne more dotičnik plačevati asesmentov; če jih pa ne plačuje, ga pa bacnejo iz društva in Jednote. Po mojem mnen ju to ni prav; dokler plačuješ si ,dober, ko pa na starost onemoreš, te pa več ne marajo in mislijo, da si dober samo še za staro šaro. Dokler imaš še kaj centov, te ima vse rado, ko pa postaneš reven, te pa nihče več ne mara in se ne zmeni zate: Zato je pa sedaj zadnji čas, da naj se sedaj nekaj u-krene za stare člane za njih pomoč in podporo, ali naj se mu pa polovico asesmenta (?) ven izplača ; kdor bi bil suspendiran, če ne more radi onemoglosti več plačevati, ali če je član že čez deset let, bi se moralo takemu tudi asesment nekaj polajšati; pri nas je pa ravno narobe. Čim dalj časa si član, tem več moraš plačevati; to ni nikakor prav; tak dolgoleten član bi moral manj plačati; ali če bi kateri član odpotoval v staro domovino, da bi se takemu povrnilo nekaj nazaj; takemu članu bi se moralo tri T! tretjine asesmenta ven izplačati, ena četrtina naj bi pa notri ostala; to bi bilo ravnanje na pravi in pošteni način, ne pa ves denar notri držati; denar se težko zasluži. — Glejte gg. delegate, da kaj o tem ukrenete! S sobratskim pozdravom John Regali član dr. št. 83. Chicago, m. Pridno zasledujem na tem mestu nasvete in dopise raznih do-pisovelcev, ki razmotrivajo razne stvari za prihodnjo konvencijo naše čislane K. S. K. J.; zato že-lrm tudi jaz izraziti svoje mnenje. Mnogo dopisnikov želi, da bi se pri naši organizaciji upeljala centralizacija bolniške podpore; moje mnenje je, da naj bi se zana-prej skrbelo vsako posamezno društvo za bolniško podporo, kakor doslej. Ni še dolgo let nazaj, kar se je uvedlo bolniško podporo pri neki slovenski Jednoti. In kaj je bila posledica temu? Jednota je zgubila par društev in odstopilo je tudi mnogo posameznih članov. Uverjen sem, da ako bi Jednota uvedla tudi bolniško podporo, ne bi zadostovalo nikakor 50c na mesec, kakor plačujemo sedaj v bolniški sklad naših društev; tako bo treba vedniih, ved nih posebnih naklad, da se pokrije primanjkljaj v centralnem bolniškem skladu. Asesment je itak že dosti visok; sedaj bo pa treba na konvenciji gotovo ta asesment še za nekaj povišati zs one člane, ki pojdejo v vojno; tako bodo te posebne naklade spravile naše članstvo v nezadovoljnost. Saj je vendar pri naši Jednoti upeljano. da se lahko vsakdo zavaruje pri Jednoti za onemoglost, ali dolgo trajno bolezen. Kdor se pa noče zavarovati, pa tudi ne plačuje zato nikakih asesmentov, torej tudi zato ne more in ne sme zahtevati nake podpore. Vzemimo za vzgled velike ameriške podporne organizacije; C. O. F., to je tudi strogo katoliška podporna organizacija, ali bolniške podpore noče nikakor upelja-ti in tudi ne plačuje nobene podpore za kake operacije. Čemu bi morala ravno naša Jednota imeti ta sklad! Torej mislim jaz, da bi bilo najbolje, ako ostane ta stvar še po starem. iGlede našega glasila opozarjam delegate, da naj ostane isto pri starem in naj se še dalje tiska tam, kakor se je sedaj tiskalo, namreč v Chieagu. Čital sem, da želijo člani« da bi se glasilo tiskalo pri "A. S." zato ker je to katoliška tiskarna. Skušnja nas uči, koliko smo morali plačevati svoje-časno za tiskovine pri "A. S." in kako je šel "A. S." krajevnim društvom svoječasno na roke, da celo ni hotel priobčevati uradnih naznanil in dopisov krajevnih društev. Delegatje zadnje konvencije so že dobro vedeli m znali, čemu so sklenili, da naj opusti naša Jednota "A. S." kot glasilo. Vsakdo se lahko tudi sam prepriča, da je "Narodna Tiskarna" v Chieagu najcenejša tiskarna in da svoje odjemalce pošteno in solidno postreže; v tej tiskarni je tudi dosti vernih katoliških Čehov zaposlenih. Ker je pri našem listu vsled nizke naročnine že i-tak zguba, moramo paziti in gledati, da je ne bo še več. Bodimo zadovoljni, da smo dobili enkrat, lastno glasilo v svoje roke, torej ni treba siliti zopet nazaj. Čital sem tudi nasvet nekega člana, da naj bi naša Jednota u-stanovila svojo lastno tiskarno? Kdo jo bo pa plačal in zdrževalT Taka tiskarna velja od 15 do 20 tisoč dolarjev in ni tako poceni, kot kak star "typewriter".Vzemimo za vzgled naš Jednotin Dom. Koliko tisoč žuljev naših slovenskih trpinov je tam zazidanih in po nepotrebnem potrošenih, in še vedno je pri Domu več stroškov, kot dohodkov. Svetujem delegatom, da se na prih. konvenciji postavi določeno ceno, za koliko naj se Dom proda. Sklenjeno je bilo že na dveh konvencijah, da bi se Doma iznebili in nepotrebnih stroškov, a še vedno ga imamo. To so res čudni sklepi konvencije. Čul sem, da je nek delegat predlagal na zadnji konvenciji, da naj se oni nesrečni Dom da kakemu judu, če ni drugače saj za $50, samo da se ga iznebimo; in takratnemu odboru naj se da zasluženo plačilo, da bo znal, kako se stavijo hiše na stroške drugih žuljev. Dalje se strinjam s točko, da naj bi zanaprej Jednota plačevala vožnjo delegatom, da bi bila tudi manjša društva na konvencijah zastopana. Tudi ženska društva naj bi imela isto pravico na konvenciji, kakor moška, saj morajo plačevati take asesmente, kakor moška društva. Konvencija naj bi se vršila na vsaka štiri leta. Ker je vedno radi mesta, ali kraja prihodnjega zborovanja dosti besed, bi bilo najboljše ,da bi se stavilo na tej konvenciji 3 mesta kot kandidate za konvenčni kraj; nekaj mesecev pred gl. zborovanjem naj bi sc pa vršilo splošno glasovanje za zbo-rovalno mesto; katero bi dobilo največ glasov, bi zmagalo. V glavni odbor naj bi se volilo kolikor mogoče kandidarte naše, a-li delavske stranke, ne pa preveč "biznesmanov," ali trgovcev: naša organizacija je delavska podporna organizacija. Kar se tiče mesta pomožnega tajnika v glavnem odboru mislim, da bi se ta urad lahko popolnoma izpustil. II tajnik ne naredi od ene konvecije do druge niti ene črtice, a vleče vseeno za nič p« $50 na leto; menda za čast, zatf ker nič ne dela.? Zapisnikarja naj se voli vsakokrat na konvenciji in naj skušajo tudi kaj umestnega u-saj pride dosti sposobnih mož na glavno zborovanje. Delegatje prihodnje konvencije naj skušajo tudi na vsak način u-kreniti za pomoč in podpiranje o-nemogolih članov, da ne bodo prihajale skoro sleherni mesec prošnje tako omilovanja vrednih članov za podporo. K sklepu tega dopisa želim gg. delegatom, da bi delali vsi složno in bratsko v korist in napredek naše si. Jednote ter v korist posameznih društev. Delujte v slogi, ker v slogi je moč! S sobratskim pozdravom do vsega člasvtva naše Jednote. Martin Senica, predsednik društva sv. Štefana številka 1. Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo:— Tudi jaz se hočem poslužiti razmotrivanja povodom XIII. glav. nega zborovanja naše Jednote. Prvič moram izreči zaupnico sedanjim gl. uradnikom naše Jednote, ker tako vestno in točuo izvršujejo svoje dolžnosti, katere so jim bile naložene. Pa tudi našemu sobratu uredniku glasila kličem: Le tako naprej po začrtani poti; priporočam sobratom dele- gatom, da mu za nekaj izboljšate plačo, ker tako delo se mora boljše plačati, kakor dosedaj; posebno še pri tej neznosni draginji, ki postane vsled vojne lahko še hujša. •Nekateri dopisniki priporočajo, da bi naj postalo nase glasilo dnevnik; tudi jaz bi si želel kaj takega, ko bi ne premislil stvari bolj natanko. Ne bom sicer bolj na široko razpravljal o tej točki, stavim pri tem samo tri vprašanja: Prvič: Kako,naj se dnevnik urejuje v tuji tiskarni? Drugič: Kdo nam more dati zagotovilo, da bo list kot dnevnik obdržal sedanjo smer in obliko s tako lepimi članki in tretjič: Kateri kruh je tako dober, da bi nann vsak dan tako dišal kakor oni, če ga uživamo samo enkrat na teden? Jaiz se torej strinjam z našim sobratom podpredsednikom A. Grdirtam, da naj ostane glasilo še zanaprej tednik kot dosedaj. Dalje se tudi strinjam z vsemi mnogobrojnimi dopisniki, ki priporočajo centralizacijo bolniške podpore; tudi tukaj ne bom razpravljal na dolgo in široko, ker tO so že drugi sobratje pojasnili zakaj se gre; jaz hočem pri tem navesti samo malo zgodovine o našem društvu, da bodo sobratje delegatje lažje razsodili, če je nam centralizacija bolniške podpore potrebna ali ne*? Naše društvo št. 52 je staro sedaj že nad 17 let; pred 7 leti je imelo par članov manj kot dvesto (200) in tudi tedaj bi jih bilo la'hko še več, če bi bilo zamoglo društvo tako podporo izplačevati, kakor druga, tukaj obstoječa društva, ki spadajo k raznim Jednotam in Zvezam imajoče skupni bolniški sklad. Dandanes, aH zdaj pa šteje naše društvo samo še 79 (devet in sedemdeset!) članov in članic. Zakaj je padlo torej število članov tako nizko?Z mirno vestjo lahko trdim, ako bi bili imeli pred 10 leti centralizacijo bolniške podpore tud! v naši Jednoti, bi naše društvo danes lahko štelo že 300 članov, ali pa še več. Kje so sedaj? Kje bodo njihovi potomci? Ne naše društvo, ne naša K. S. K. J. jih ne bo imela nikdar več! Tudi ni upanja, da bi se naše. društvo še kdaj povspelo na sto članov. Morda bodo tem mojim dokazom nekatera društva ugovarjala, da je bila to krivda samega našega društva? Pa dragi mi bratje, temu ni tako. Vsako tako malo društvo kakor je naše, ko bi imelo toliko preskušenj, bi se ne zdržalo, kot se je naše, kajti zaporednih 5 let ni bilo manj kakor 5 do 10 in več zdravniških spričeval na mesec, a-li saj toliko enozadrugim. Pred 2 leti smo bili dolžni nad $180.00 bolnim članom; tedaj šele, se j* kriza ustavila, ko nas je že enkrat privedla do skrajnosti. Vse smo izplačali kasneje in tudi onim, ki so bili potem bolni in hvala Bogu. danes imamo nad $800.00 gotovega denarja v naši blagajni; to kaže, da ni društvena krivda ako imamo sedaj tako malo članov. Mnogo bi moral še pisati, da bi vse pojasnil, toda za enkrat naj to zadostuje. Pri tej priliki kličem tudi jaz z dopisnikom dru-šva št. 5: Sobratje! Enajsta ura nam že bije. Poslušajte glas malih društev, ker z nialega raste veliko Dalje tudi jaz podpiram predlog našega sobr. urednika, da bi Jednota plačevala vsaj vožne stroške delegatom za konvencijo Gotovo bodo nekateri tudi temu nasprotovali: Zakaj toliko stroškov nalagati na rame Jednote; jaz rečem zato, ker imajo tudi to eelo večje, kakor velika društva. Tukaj v Indianapolisu iirta-mala društva velike izkušnje in mo 3 društva spadajoča h K. S. K. J. in niti eno društvo ne pošlje letos delegata na konvencijo; dva društva ga tudi še nikdar nista naravnost poslala; dajte torej tudi malim društvom priliko, da povzdignejo svoj glas v konvenčni dvorani ob 25. letnici obstanka Jednote. Jaz dalje ne odobravam predloga, da naj bi se konvencija vršila na 4 ali 5 let, posebno še sedaj ne — v tako negotovih časih, ker nihče ne ve, kaj nam lahko prinese prihodnost. Jaz mislim, ako bodo mogli delegatje urediti pravila za dodoča 3 leta, da bodo odgovarjala sedanjemu času, bodo rešili s tem častno svojo nalogo, za katero bodo poslani. Kar se tiče operacij bi jaz rekel, da je res treba nekaj preurediti, kajti sedaj se plačuje samo za 3 različne operacije in sicer samo v trebušni votlini, za kakšno zdrobljeno kost pa nič, ki je dostikrat bolj nevarna kakor one, as katere se plačuje. Toda treba je pri tem natanko določiti vrato bolezni in Operacij, zakaj ravno se plačuje podporo; ne, da bi član zahteval operacijsko podporo, ako mu je zdravnik snel noht s prsta, ali kaj sliČnega; jaz priporočam operacijske podpore samo za resne poškodbe. Nadalje, ako hočemo varovati našo Jednotino blagajno v vsih skladih, potem moramo odobriti točko starih'pravil, ki se nanaša na vojaško službo in v novih slučajih, kateri gre prostovoljno in oni, ki je prisiljen iti. Zakaj? Zato ker sta oba jednako pošteno plačevala svoje asesmente in tudi ko gresta v vojaško službo, gresta oba k jednako nevarnem delu; pa tudi vlada Združenih držav bo za prvega in za drugega jednako skrbela. Nekaj pa se pri tem lahko olajša, n. pr., da bi oni, ki se povrnejo iz vojne domov — plačevali svoj stari ,ali prvi ases-ment, toda treba je določiti gotov čas: samo en mesec, ko so enkrat doma. Se enkrat vas prosim gg. delegatje in to je, da pretrdo ne zveže-te rok bodočim uradnikom, kajti dolga so tri leta in čas se lahko hitro izpremeni, na kar je treba misliti. Upam, torej in prosim še druge sobrate, da naj se o teh točkah še na tem mestu oglasijo, ker čas do konvencije se vedno krajša. Jaz sem prepričan, da bodo delegatje usflišali naše prošnje in glas ter stega vpoštevali. Končno pozdravljam še vse sobrate delegate in gl. uradnike in jim želim uspeha pri tako težkem in odgovornem delu! Jakob Stergar, 171etni član društva št. 52 in u-stanovnik tega društva. Kansas City, Kans. Dolovite mi g. urednik, da tudi jaz zopet enkrat poprosim za mali prostorček v Vašem cenjenem listu. Kot članica naše slavne Jednote, hočem najpoprej ' poročati, da tukaj prav lepo napredujemo na društvenem polju. Tudi naše mlado društvo "Brezmadežnega Spočetja M. D." prav dobro napreduje in skrbno deluje na podlagi sloge in zastopnoeti med članicami za telesni blagor naših članic. Zato pa tudi vedno bolj napreduje v številu članstva in obeta postati prav močna veja naše 9krbne matere K. S. K. Jednote. Boriti se je imelo posebno v začetku z raznovrstnimi nasprotniki, a vendar je zmagalo vse ovirt in bo upam, zmagalo še za naprej. Zato pa, drage sestre, le v slo.^i bomo postale močne v zastopnosti pa bomo zadobile ugled. Zdaj pa naj opišem še nekaj želj, ki jih imam jaz in celo naše društvo in želim, da bi se jih v-poštevalo na prihodnji konvenciji. Prosimo našega delegata Rev. A. Leskovica, da jih upošteva na konvenciji in pripomore, da se ena ali druga uresniči. Pred vsem želim jaz in celo naše društvo, da ostane naša slavna Jednota še nadalje na verski, katoliški podlagi. Verni katoliški možje so jo ustanovili, verni, katoliški možje so ji pomagali do procvita in ugleda, in ravno taki možje so delali leta in leta v njen prospeh in zdaj bi naj to Jednoto dobili maloverni ali brezverni ljudje v roke? Ne in ne, to bi bilo sramotno za nas vse in nehvaležno nasproti vernim, katoliškim možem, ki so so ustanovili K. S. K. Jednoto in že toliko dobrega storili za njo. Dragi delegatje! Varujte sv. vero med člani naše Jednote! Drugo kar želim jaz in naše društvo je, da ostane Glasilo Jednote še za naprej tednik, kakor do zdaj; je že res, da bi vsak rad večkrat na teden bral novice iz raznih krajev, pa pomisliti je treba, da imamo člani že tako dosti raznovrstnih doklad čez mero, katere bi se še pomnožile, ako bi list izhajal večkrat na teden, kar bi posebno bolj ubožni člani težko občutili. Nadalje želimo in prosimo vse cenjene delegate, da delujejo na to, da dobimo tudi ženske pravico same zastopati naša društva na konvenciji. Saj vendar tudi žene plačujemo istotako asesment kakor možki in vse druge doklade, kakor zahteva Jednota, Gotovo sem prepričana, da bi marsikatira žena boljše zastopala društvo na konvenciji, kakor pa marsikatiri mož, ki se ne upa oglasiti, kadar je potreba, Ako dobimo to pravico, bomo še raje skrbele za pro-cvit Jednote. OfrASIU) K. S. K. JEDNQM. 1. AVOUSU Da bi pa lahko vsako društvo lahko poslalo delegata, oziroma delegatinjo na konvencijo, bi naj tudi Jednota skrbela s tem, da^ bi ona sama plačevala vožne stroške delegatom. Na ta naSin bi bila lahko zastopana na konvenciji vsa, torej tudi mala društva in lc na ta način bi se laihko slišalo mnenja vseh čdanov in članic in bi se lah Hp na podlagi splošnega mnenja kaj koristnega ukrenilo. Na ta način bi se lahko več važnih, točk bolj temeljito in bolj naglo rešilo; potem bi zadostovala konvencija vsaka štiri leta. Dobro bi bilo na dalje, da bi se operacijska podpora zvišala od $50.00 na $100.00, ker so operacije vedno dražje in $50.00 dostikrat niti za zdravnika ne zadostuje. Dalje mislim, da bi bilo zelo koristno, da se tudi pri nas upelje centralizacija bolniške podpori,, ker bi bilo z njo pomagano tudi majhnim društvom, ki so brez lastne krivde dostikrat v veliki revščini zaradi mnogih bolnikov* svojega društva. S tem bi bilo pomagano društvom, a tudi članstvo društev bi naraščalo, ker bi bili člani zagotovljeni, da dobijo podporo točno in o pravem času; pa ne, kakor zdaj pri revnejših društvih, ko morajo bolniki čakati na podporo tedne in tedne in še v časih je sploh nemogoče podporo dobiti. ■Pa naj končam za danes, gotovo se Vam g. urednik že preveč zrli mojega pisanja; pa rada bi pač povedala svoje želje in želje našega društva vsem cenjenim delegatom, da jih presojajo ob konvenciji. K sklepu pošiljam vsem članom in članicam slavne naše Jednote iskrene pozdrave. Paulina Derganc, tajnica. Omaha, Neb. 'Namenil sem se tudi jaz kakor več drugih izraziti svoje mnenje v prid K. S. K. J. oziroma njenemu članstvu. Preden pa tukaj povem, kar sem se namenil in mislim, da bi bilo v resnici v prid Jednote, prosim gospoda urednika, da se naj nikar ne vtika v moj dopis oziroma v predloge, kakor vidim se to godi v več dopisih razmotrivanja. Predlogi in ramotrivanja bi morala biti natisne jna kakor so od pisca poslana brez opazke za vsako drugo besedo. Sedaj pa k stvari! Kakor vidim iz dopisov so člani K. S. K. J. jako različnega mnenja. Jaz ne bom tukaj razlagal s katerim se strinjam s katerim se pa ne; jaz bom samo povedal, kar je moje mnenje, da bi bilo boljše če bi se tako naredilo. 1. Bolniška podpora naj se po-popolnoma pusti tako, kot je sedaj ; tisti, ki bi radi vpeljali tako-zvano centralizacijo bolniške podpore v K. S. K. J. lahko brez strahu rečem iz moje lastne izkušnje, da niso za napredek Jednote, nego vse kaj drugega; čemu siliti člane v kar jih ni volja t Sedaj i-mate lepo priliko po sedanjih pravilih se zavarovati za vse, kar hočete; pomislite malo: za 75 centov na mesec ni/kakor ne morete dobiti 1.00 na dan podpore; potem br. glavni tajnik ima že sedaj preveč dela za to plačo, katero dobiva, ker kakor je razvidno iz uradnih naznanil mu vedno delo zaostaja; sedaj pa še bolniška podpora celega članstva K. S. K. J. na rame glavnega tajnikat Ne bo zadosti še 50 dolarjev mesečno k sedanji njegovi plači; potem pride glavni predsednik; seveda on bi tudi imel s tem več dela; kaj potem kaj drugega, kakor plačati po delu ; več imaš dela, večjo plačo moraš dobiti. Sedaj pa, od kod bo vse to plačano? Se ve od članov samih; poleg vseh teh doklad ali bodo člani zmožni zdrževati še svojo društveno blagajno? Jaz pravim iz lastne izkušnje, da ne; to je, društvena blagajna bo nazadovala, društveni Člani bodo zgubili vse veselje do društva; ne bodo prihajali na seje; vsak pravi; po kaj čem hoditi na seje, društvo nima nič, Jednota nam je vzela blagajno, zdaj pa pošlje kolektorja ali pa naj plačajo društvene uradnike mi jih ne moremo plačati, zastonj pa nihče ni dolžan delati; k temu še samo to, jaz sem član majhnega društva. 2.) Da naj ostane "Glasilo" tednik kot sedaj in da bi se tiskalo v slovenski katoliški tiskarni ne v Narodni bodi si že češka ali kranjsko slovenska, ker vsi dobro vemo kaj beseda "Na-rodni-a" pomeni za nas katoliča- na. Zakaj bi se ne tiskalo glasila Jednote tam, kjer je glavni u-rad Jednote in česnu vsi ti b^^ potrebni stroški? te stvari bi morali delegatje na prihodnjem zborovanju temeljito preiskati in preurediti in ne pustiti stvari le par osebam v rokah; to se tiče celega članstva, torej bi se moralo £a zborovanju tudi v»e urediti. 3.) Glavna zborovanja naj bi se vršila vsako četrto, ali peto leto in to v mestu, kjer je Jedno-tin dom ali glavni urad. Čemu delati brezpotrebne stroške? Vsako tretje leto prevažati knjige iz enega mesta v drugo; v slučaju pa, da bi bilo ttreba predelati kako točko v pravilih ali kaj sličnega, ali se ne bi to lahko naredilo potom splošnega glasovanja? saj imamo svoje glasilo; jaz mislim, da to nas ne bi^ toliko stalo kot pa glavna zborovanja. 4.) Delegate za na glavna zborovanja naj bi plačala Jednota, t/ko da bi bila lahko vsa društva na glavnih zborovanjih zastopana. To so moji predlogi za katere mislim ako bi se vpeljali v pravila naše slavne K. S. K. J. M ne bilo v škodo aanpak v napredek. Seveda marsikateri je drugih ^pnenj, tistih pa jaz nikakor nisem mislil s tem žaliti; vsak ima druge razsodke. Želim slavnemu 13. zboru K. S. K. J. največ uspeha pri njegovem težavnem delu in ostajam s pozdravom Vaš 12. letni sobrat in član K. S. K. Jednote. Anton Krašovec. Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo: Tudi jaz se hočem oglasiti s par nasveti v našem Jednotinem glasilu, preden 4e začne 13. glavno ?iborovanje ali konvincija. Torej, jaz se strinjam z vsemi dopisniki, ki so za centralizacijo bolniške podpore, ker do tega mora enkrat priti, prej ali slej, če hočemo iti z duhom časa naprej. In če bi naša Jednota imela centralizacijo bolniške podpore že prej ali saj že od zadnje konvencije, bi bila naša K. S. K. Jednota še bolj na trdni podlagi kakor pa je v resnici danes. Pa zakaj, to pojasniti je lahko vsakemu, ki je že večletni član naše Jednote ali kake druge organizacije. Manjše društvo ne more dati iste bolniške podpore članom kakor pa večje društvo; posebno pa v suhih državah, kjer se ne morejo poljubno prirejati veselice; veselice so pa glavni vir dohodkov društvene blagajne. Ge ta konvencija ne sprejme centralizacije, potem bo marsikateri član primoran si poiskati drugo Jednoto ali organizacijo, ki daje boljše ugodnosti članom v slučaju bolezni kakor pa naša K. S. K. Jednota. 'Nadalje imamo tudi po mojem mnenju preveč gl. uradnikov. III. predsednik naj odpade in naj bo samo glavni in drugi glavni predsednik ozir. podpredsednik. Drugič : Pravni odbor naj popolnoma odpade. S tem si Jednota lahko prihrani nekaj dolarjev na leto. Tretjič: Glasilo naj bo tednik kot do sedaj in naj ga dobiva vsak član in članica kot dosedaj, če ne, glasilo, ne more izhajati. Četrtič: Konvencija naj se vrši vsaka štiri leta. Petič. Delegata naj bi plačala Jednota oziroma vožne stroške za konvencijo in nazaj. Na dalje naj bi bilo opravičeno vsako društvo poslati enega delegata in ne več kot pa dva delegata in siccr e-nega plača Jednota, drugega pa samo društvo. Bolniške podpore naj bi se plačalo po en dolar na dan ali sedem dolarjev na teden. Asesment naj bi bil 75—GOcentov za bolniški sklad; vstopnina naj bi bila po $2.00 in 30 dni naj ne bi začela Jednota plačevati bolniške podpore, ko se enkrat vpelje centralizacija, toliko časa naj bi vsako društvo skrbelo za svoje člane, namreč še en mesec. Torej cenjeni delegatje 13. konvencije ! delujte v prid članstva in Jednote in bodite nepristranski v vsefo ozirih. Nadalje moram še omeniti, ko je g. Burgar slučajno naletel v Trstu na deset slovenskih fantov in ko se je eden izmed njih izrazil, da bo dobival bolniško podporo, čeravno je zdrav. Torej g. Burgar, pa niste pomislili, da ameriške Jednote ali organizacije ne plačujejo bolniške podpore takim članom, ki odpotujejo v staro domovino. Če pa slučajno katera izmed ameriških organizacij plačuje bolniško podporo takim, ki gredo v inozemstvo, ae pa pri nasi K. S. J. to lahko prepreči, da ne dobi tak član bolniške podpore; torej ni moj namen žaliti g. Bur-garja, pač pa mu zadevo pojasniti. Torej le brez skrbi. Na dan s centralizacijo pri naši K. S. K J. 1 Pozdrav vsem članom in članicam naše K. S. K. Jednote Gašper Leskovi tz, enajstletni član K. S. K. J. Chicago, 111. Cenjeni sobrat urednik:— P'rav z veseljem prebiram dopise na tem mestu, tikajoče se pri hodnje konvencije naše Jednote.' Najbolj me to zanima, Če bomo res katerikrat pri K. S. K. J. postali sobratje z dušo in telesom, ker dosedaj smo Jednotini bratje z dušo in društveni bratje s telesom, ker Jednota skrbi samo za po smrti, a društvo pa za življenje. Ali bi ne bilo prav in dosti bolje, da bi naša Jednota skrbela za svoje člane tudi za Časa njih življenja in sicer s tem, da bi jim plačevala bolnico podporo. Cenjeni delegatje! Ne ustrašite se preveč te točke, poskusite za enkrat z upeljavo bolniške centralizacije. Ako bi se morda ista slabo obnesla, saj se lahko stvar zopet na kaki drugi konvenciji ovrže in gre zopet tako rakovo pot nazaj. Jaz sem pa trdno uverjen, da tega ne bo treba delati, ker svet se naprej suče, ne pa nazaj. Tudi jaz bi rad izrazil glede zapisnika in debatiranja na konvenciji. Ker imamo sedaj svoje lastno glasilo, naj bi se porabilo isti teden čeprav na 8 straneh za obširno poročilo XIII, konvencije; tako da bi bile debate, predlogi in imena govornikov označena v zapisniku; mi bomo zelo radovedni, kako se vrši konvencija, ter bomo tako poročilo z veseljem prečitali in nam ne bo treba potem delegatov vpraševati, kako in kaj. Pri tem bi svetoval delegatom, da naj takoj prvi dan določijo in sprejmejo točko glede dnevnega reda konvencije, da naj nihče pri predlogih in debatah o tej, ali oni stvari ne govori več kakor pet minut, tako, kakor je n. pr. v senat-ski zbornici. S tem se dosti denarja prihrani Jednoti in krajevnim društvom. O enej in isti stvari je povsem nepotrebno, da debatira in govori kak delegat po cele pol ure in še več; z jedrnatimi, premišljenimi besedami se da celo stvar tudi v minutah povedati, ne pa po celo uro morda prazno slamo mlatiti. To je moj nasvet, katerega ni še nihče izmed gg. dopisnikov do sedaj omenil na tem mestu. Ker gremo z duhom časa naprej, mislim, da bo prišlo tudi pri naši Jednoti enkrat do tega, da bodo tudi članice, ali naše sosestre povsem enakopravne kot moški. Ker plačujejo enake asesmente kot moški, čemu nimajo pravice, da bi hodile tudi same na konvencijo? Le vprašajte delegate ženskih društev, kaj so jim ženske naročile, kako iskreno želijo, da bi se XIV. konvencije tudi ženske delegatinje udeležile. Med ženskami je tudi dosti sposobnih govornic in pa izkušenih članic. Pomislite, da ne bo ta točka Jednoti prav nič škodovala, pač pa veliko koristila, ako daste ženskim društvom popolno enakopravnost. S sobratskim pozdravom John Jurečič, čl. dr. št. 1. Chicago, 111. Pisemska cenzura pri četah. Psihološka črtica. Spisal nadporočnik Franc G—k. Kakor znano mora vsak vojak na bojnem polju vse kar piše predložiti cenzuri, t. j. vsako pismo in vsaka dopisnica se pregleda pri stotniji in če ni ničesar spodtakljivega, kar bi nasprotovalo državnim oziroma vojaškim koristim, se njegova korespondenca šele pošlje naprej, kjer se pa potem še tudi večkrat prebere in cenzurira. Vendar prva in najvažnejša cenzura se vrši pri stotniji. Tu pregleda stotnijski poveljnik ali pa v to določeni častnik vso ko -reapondenco moštva. Kjer pa pripada pri polku moštvo več narodnostim, se mora cenzura vršiti večinoma po več častnikih, tako da eden cenzurira slovensko, drugi nemško, tretji laško, četrti hrvatsko itd. korespondenco. Ker je cenzura jako zamudno delo, mora biti vsako pisanje jasno in razločno, ter mora biti pisano sploh Čitljivo, 1 j. ne sme biti šifrirano ali fl$enografirano. Vendar to le mimogrede omenjeno ! Čisto naravno in previdno; da je cenzura vpeljana iz držav -nih m pa vojaško-tebničnih ozi -rov. Kam pa pridemo, če bi vsak lahko pisaril domov ime kraja, kjer se nahaja. Svojci njegovi, ki vedo, pri kakem krdelu se nahaja, bi bili na ta način čisto jasno o premikanju tega krdela obveščeni. To bi še ne bilo tako hudo, ali sedaj pride drugi, ki je pri dru -gem krdelu, piše isto svojcem do -mov, tako pride tretji, ki je zo -pet pri drugem krdelu, in tako bi bili v zaledju kmalu o konstela -ciji in premikanju vseh krdel in čet obveščeni. Kako nevarno bi to bilo, se vidi majbolje iz žalostnega dejstva, da brezčastnih in brez sramnih škodljivcev ne manjiko. ki skušajo take stvari sovražniku izdati. Iste važnosti so podatki o stanju, prehrani, zdravju krdel in čet itd., ki se potom korespondence lahko razširjajo. Poleg navedenega se mi pa zdi cenzura še iz drugega, to je psihološkega stališča jako važna. Stotnijski poveljnik in njegovi častniki morajo poznati dušo vsakega vojaka. Že ko bi tega ne zahtevali vojaški predpisi, bi moral vsak častnik vedeti dobre in slabe strani, izobrazbo, stan itd. podrejenega mu moštva. Stotnija šteje obično 250 mož. Sedaj si pa človek predstavljaj mučno stališče častnika, ki se trudi spoznati 250 ljudi, posebno pa še, ko se v voj-skinem času moštvo tako menja. Komaj, recimo, si ga spoznal, že ti odleti od stotnije* zboli, je ranjen itd. in na njegovo mesto pride drugi. In vendar mora predstojnik poznati v dušo vsakega vojaka, če mu hoče biti pravičen sodnik. Kako naj sodi inteligentnega človeka dejanje ali neizobraženega, morda oba enako? Bode-li strog sodnik onemu, ki mu je iz prirojene brbljavosti odgovarjal in se mu na ta način zoperstavil, ali pa onemu, ki se mu je premišljeno uprl? Ali ne bo milostneje sodil pregreška vojaka, ki ljubi svojo družinico, svojo ženo, svoje stariše, kakor pa onega, ki je nehvaležen sin, brat in mož?! In kdo mu vse to pove ? Kje zve vse to ? V pismih vojakovih! Tu je odkrita njegova duša, tu njegov značaj, njegove dobre in slabe lastnosti. V pismih, ki jih piše ženi> spoznaš, ali jo ljubi in je li zvest, ljubi li deco ali stariše. V pismih se zrcali višek njegove inteligence in izobrazbe. Pisma ti odkrijejo, če je propal ali dober človek. Ona ti tudi povedo, kake posebnosti in lastnosti ima. Nikdar Človek, če še tako premišljeno piše, ne more zatajiti svoje posebnosti. Interesantno je bilo zame vedno, kadar sem cenzuriral pisma moštva, razbrati ideje, katere so prevevale enega ali drugega. Opazil sera, da imajo poleg malenkostnih diferenc vendar enake želje in misli, brez razlike stanu in inteligence. Poglavitna želja jim je hrepenenje po domu, družini in domovini. Kdo že ne bi tudi vendar po tolikih mesecih rad videl svoje dece, žene in domače zemlje! "Tudjin-cu, siromaku« tuja zemlja tudja,'' pravi Preradovičcv "Putnik," in mi, ko smo bili toliko časa od doma, putniki drugje. To bi bile rtol-ze radosti in veselja — zopet doma ! Druga velika misel, ki vse navdaja, je skrb za obstanek. Kakšna bo letina, ali bo primanjkovalo delavcev, kaj bo z živino, ali bo dosti žita, steije itd., to so stalne skrbi v pismih vojakov, in slednje materija'ne misli morda nadvladujejo celo vsa srčna čut-stva. Kdo se bo tudi čudil! Malo imamo Slovenci analfabe-tov, in revež je tisti »kdor ne zna sam pisati. Lahkoten val je, burna reka življenja ga buta ob stene življenja, kamor hoče. Revež si mora dopasti, da drugi pišejo zanj, včasih morda, kar sami hočejo ! "Slovenec." Izid stavk leta 1916. Leta 1916 je bilo v Združenih državah 1789 stavk; izid istih je bil sledeči: 471 stavk je bilo popolnoma zgubljenih, ker so v i-stifc zmagali gospodarji, ali delodajalci; v 706 slučajih stavk so popolnoma zmagali delavci; 70 stavk se je rešilo z arbitracijo in 542 potom kompromisa. Kranjsko-Slovenske KatoH-ik« J »dno te v Združenih državah ameriških. _ Uredništvo m upravništvo: 1061 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Naročala« i Za člane, na leto.............$0.60 Za nečlane..................$1.00 Za inozemstvo..............$1.60 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. ____ OFFICE: 1M1 Wat 22nd Place, Chicago, IU. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries ....... $1.50 rr~ - »•1 $500,018.18 Z veliko nestrpnostjo in radovednostjo smo pričakovali konca prvega semestra tekočega let j a, ko nam bo naš sobr. glavni tajnik naznaniti finančno poročilo za mesec junij 1917 ter izkazal ob sklepu prvega fiskaluega polletja 1917 imetje, ali premoženje naše K. S. K. J. Kdor je zasledoval ta uradna mesečna poročila, je meseca junija gotovo težko pričakoval današnjega; v štev. 24 našega lista je bilo namreč izkazano, da je znašalo premoženje K K. J. dne 31. maja 1917 $491.739.21, ali samo za nekaj tisoč dol. manj kot pol milijona ($500.000.00). Pn danes — hvala Bogu vidite pri vrhu tega članka debelo tis kano svoto $500,018.18 katera je v današnjemu finančnemu poročilu izkazana, kot preoistanek ali premoženje K. S. K. J. ob zaključku prvega polletja (30. junija 1917). Ker znači ta svota za vse članstvo naše K. S. K. J. nekaj veselega in pomembnega, je bila torej dolžnost urednika, da je priobčil na tem mestu nekaj vrstic o prvi polovici milijona dol. katero poseduje sedaj naša K. S. K. J. Dolgih 23 let, ali skoraj četrt stoletja smo morali čakati, da smo dospeli do te svote s kakoršno se ne more ponašati nobena druga slovenska podporna organizacija na celem svetu. S potrpljenjem in sodelovanjem naših krajevnih društev (samo 134 po številu) pa zremo danes lahko s ponosom na sadove celokupnega delovanja v korist naše podp. matere K. S. K. J. ki ima sedaj že nad pol milijona dolarjev srvojega premoženja. Jtfarsikdo izmed sobratov delegatov, ki se je udeležil zadnje, ali XII. konvencije v Milwaukee, Wis. se še spominja, da je imela K. S. K. J. pred 3 leti (30. junija 1914) samo $275,673.96 premoženja; torej je naša Jednotina blagajna v teh 3 letih napredovala za $224,344,22 ali skoro za ee-iih 82 odstotkov. Ali ni to velikanski finančni uspeh in napredek? Malo, celo drugih ameriških Jednot se zarnore s takim napredkom ponašati. Pomniti je treba, da je naša K. S. K. J. poleg tega iz platila v teh 3 letih (od 30. jun. 1149 do 30. jun. 1917 tudi $303,-§56.85 posmrtninske, poškodnirt-ske in bolniške podpore, a poleg vsega tega imamo sedaj že nad pol milijona dol. v Jednotini blagajni. Marsikdo bo strmel in se začudeno vprašal: Kako je sploh to mogoče T Na to damo lahko ob kratkem potrebno pojasnilo. Delegatje XII. ali zadnje konvencije ^o z uvedeno Nation Frat. Congress lestvice pri naši Jednoti zasadili močno drevo, ki lepo poganja in nam prinaša obilne sadove v Jednotino blagajno. Če bi ta lestvica še ne bila upeljana pri K. S. K. J. bi morda danes ne imeli niti $200.000 Jednothiega premoženja. Vsa čast in priznanje onim delegatom, ki so pred 3 leti v i-menu svojih društev glasovali za sprejem te lestvice! Kako rapidno je blagajna K. S. It. J. po orni konvenciji naraščala nam kažejo Jednotini računi in tinjige. Leto zatem, dne 30. junija 1915 je znašalo čisto premoženje K. S. K. J. že $326,019.05, lan- -.iU * ' Ž . - ■ i L ' iii sko leto ofo tem času (30. junija 1916) pa $390,460.44, letos pa $500,018.18. V nobenem fiskalnem letu se ni premoženje Jednote take pomnožilo kakor od 1. 1916 — 1917 za eelih $109,667.74. . Naj pri tej priliki še omenimo, kako je naraslo premoženje naše Jednote tekom zadnjih 15 let, ali od 1. junija 1902; tedaj je štela naša K. S. K. J. 46 krajevnih društev z 5163 člani in Slanicami; v svoji blagajni je imela samo $11,-746,29; danes imamo pa že 134 društev z 13,000 člani (icami) ter nad pol milijona dol.« premoženj a. Te vrstice smo napisali danes ali tik pred XIII. konvencijo da bode cenj. članstvo in delagatje uvideli napredek naše K. S. K. J. in da bodo torej spoznali kaj vse zmore sloga med delegati na konvenciji in Skrb za napredek naše podp. organizacije. Dal Bog da bi se na tej konvenciji ukrenilo zopet v pravi bratski slogi in ljubezni Še marsikaj drugega koristnega, da bi dospela blagajna naše K. S. K. J. leta 1919 povodom 25. letnice obstanka naše Jednote saj na $750.-000.00 ali pa $1,000.000.00! Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote." Govor sen. Boraha. Vsi ameriški listi so priobčili dne 27. julija zanimiv govor senatorja Borah-a iz Idaho, katerega je držal dne 26. minulega me -seca v pogledu vojne. Senator ,Borah, izkušen in previden mož je v zbornici javno in pašno zahteval pojasnila, čemu se nahaja-je v Zbornici javno in jasno za-vojnem stanju? Borah je govoril vsledeče: "Od 1. avgusta 1914 ni bilo še ,nikdar tako hude borbe, kakoršno nam prinaša današnji čas* ker je postal položaj zaveznikov skrajno kritičen in nevaren. Se nikdar poprej ni bilo tako resne prilike, da bi se sklicevali na patriotizem, da bi se sklicevali na paše nesebične uspehe do onih, ki imajo v sedanjem času vodstvo naše domovine v svojih rokah. Rusija je prestala dosedaj vso borbo za dosego svojih praktičnih jiamenov; žal pa, da so jo njeni notranji nemiri sedaj pretvorili .nezmožno za nadaljno l*>jevanje .ob strani njenih zaveznikov na -pram centralnim zaveznikom. Sil-jra masa ruskega ljudstva, na katero je bil ve$ svet obrnjen, je zapustila svoje zaveznike v vojni, Jter se ruske čete vedno bolj in bolj puntajo ter zapuščajo svoje fronte. Kaj naj vse to pomeni za ame -riško ljudstvo? Ali je sploh že kedaj prišlo semkaj iz Evrope kako bolj resno poročilo kot je to poročilo o padeu Rusije, ker ta vest ogroža na milijone življenj tudi naših mladeničev. — Če je .sploh kaka moč v molitvi, ameriško ljudstvo naj bi baš to uro molilo, da bi Bog vodil in ohrani Kerenskija ter mu podelil uspeh Če bi ta imenitni vodja (Keren skij), ki stoji danes na čelu svojih disorganiziranih čet padel zadet morda od morilčeve 'kroglje bi ta slučaj še bolj demoralizira in disorganiziral celo situacijo in bi oslabel vsako drugo silo tako, kakor se ne da dopovedati. To po-menja, gospod predsednik, da bo našlo tudi miljon ameriških voja-.kov grobove na evropskem boj -nem pblju. Situacija, ki ravno sedaj ogro-,ža zaveznike, ni bila v evropski , vojni .še nikdar prej tako resna in nevarna. Tega ne more samo kak previden in moder človek trditi, temveč vsakdo, ker so dokazi takega nevarnega položaja tukaj. Najbolj važna stvar pri tem je, da ameriško ljudstvo zna, da je prišla tudi zanj nevarna situacija in ura* ko bo treba doprinašati velike žrtve. In ker je ta nevar-,nost že tukaj, ali bo senat Združenih držav kaj o tem ukrenil, da se tej nevarnosti izognemo. Gosp. predsednik! Ali bomo še dalje metali naš denar v vodo? V Tom Bigbee potok, ali 'kam drugam? Ali bo ameriški senat samo za eno uro zakasnil, da bi ne odstranil te nepotrebne nevarnosti. Ali bo nastopil prave korake v tej .nevarni situaciji in rešil ta čudni problem ? , Gospod predsednik! Odslej ne bo trajala več evropska vojna; sedaj bo nastopila doba ameriške vojne. Vsled teh razlogov je sedaj potreba, da že sedaj ukrene mo nekaj postavnim potom na tak način, kakor da bi bil sovražnik že pred našimi durmi. OliAflILO K. S. K. JBDNOTR- 1. AVGUSTA 1917. Gospod predsednik. Pred nekaj dnevi se je nekaj govorilo v na-,šem senatu. Razpravljalo se je o miru. Sedaj ni primeren čas za to. Če 'bi mi predlagali n. pr. mir in sicer stalni mir, bi mi nikakor ne mogli doseči tega miru 8'80-vražnikora, ki koraka vedno bolj in bolj do zmage. Ali je sploh mogoče danes govoriti o kakih drugih mirovniji tralnimi zavezniki, kakor o onih, ropi itd. Vendar se pri tem ni označilo velike nevarnosti, ki grozi vsled tega ameriškemu ljud -stvu; to jaz sodim in mislim in tako misli tudi vse naše ameriško ljudstvo. (Naj pri tem še opomnim, da če bi se naše 'ameriško ljudstvo v resnici zavedalo, da je to ameri ška vojna v pravem pomenu besede, in če M bila tudi Francija ter pogojih z Nemčijo in njenimi een£ Anglija poražena, bi se danes go- ki bi jih'ti narekovali. To lahktf posvetovali o načinih* kako me- sklepamo iz tega, ker so zadnji čas centralni zavezniki zadali tak udarec Rusiji, ker je nevarnost bojevanja s podmorskimi čolni vedno večja, in ker je moč Fran cije tudi že skocp do cela osla bela. (Ne, g. predsedniki Trenotek o .mirovni razpravi še ni tukaj. Mi še ne moremo govoriti o miru z onimi silami in sovražnikom. Čas je pa dozorel, da pove že enkrat ameriško ljudstvo tem silam vz ^oke, namene in pogoje, čemu se pravzaprav bojujemo in pod ka kimi pogoji bi preje dospeli do konca vojne. Jaz mislim, da bi se moralo na vsak način predložiti ameriškemu ljudstvu program kaj sploh nameravamo doseči vojno kar se Amerike tiče in kako bi zamogli najpreje to vojno končati To jaz zatrjujem, neoziraje se na to da bi bila Nemčija morda že naše predloge odobrila ali zavrnila; to jaz zatrjujem v interesu ameriškega ljudstva in javno sti, da bi že enkrat vedelo in znajo stvari* za katere naj se bojuje in za stvari, za katere naj bi a-Nmeriško ljudstvo umiralo na boj jiem polju. Mi ne moremo nikakor prej te vojne voditi in nadaljevati — po moji sodbi — predno se javnosti ne pove jasno mnenja našega vojnega stališča in zanimanja za vojno, kakoršno sedaj sploh ne .obstoja IG. predsednik! Rene Viviani se je v svojem znamenitem podlovjl nem govoru ali poslanici na ame riško ljudstvo izrazil, da je bila svoječasno velikanska napaka o^ strani Nemcev, ker niso francoskega in angleškega naroda (ljudstva) dobro razumeli. 53 ozirom na naše ameriškd ljudstvo, ne delajmo tudi mi ta-,kih velikih napak. Govoriti morate ljudstvu že do«» jna o takih stvareh in o zastavi. Ljudstvu morate predložiti ameriške cilje in namene, za katere fiaj bi se umiralo. Ko se je napovedalo vojno linr ukrenilo druge potrebne korake, — tedaj ste pričeli g. predsednik razpravljati s popolnoma novim svetom. Nikakor ne smete teh stvari kar čez noč menjati. Ameriški državljan mora živeti, po načinu, kakoršnega.mu njegov značaj veli. Vi nikakor ne morete v par 4ednih predrugačiti idej, idealov, načinov, odnošajev, koristi in navad drugih narodov. Mi bi lahko .imeli svoje zaveznike in skupna nfrčela ž njimi; vendar ostane A-merika vedno amerikanska po svoji plemeniti inštituciji in po svoji lastni individualnosti, po intelektualnih in moraličnih nazi-ranjih lastnega ameriškega ljudstva. Nad Ameriko sije še vednO solnce, ne pa kak zamrkel planeti t Če se ta vojna ne opira na naše institucije; če ni pri tem upošteta naša varnost, naša čast in demokracija, če se ne borimo za naše lastne pravice, koristi in zaščite naših državljanov — potem je bila ta vojna nasilno in nepremišljeno ravnanje, ker se je hotelo ž njo prevarati ves ameriški narod in kratiti njegove pravice. Samo enourno nadaljevanje z vojno je •zarota proti vsakemu domu naše ameriške domovine. Senator Poindexter iz Wash -ingtona se je pred nekaj trenotki v tej zbornici izrazil, da bi bil vsak sedanji poizkus za dosego miru brezuspešen, ker Nemci zadnji čas vedno bolj in bolj zmagujejo. Če je temu resnica*.tedaj je OAO4 A a J^_ _ * spodje v naši senatski zbornici ne poltreba sestaviti edino mirovno podlago in z isto nadaljevati toli-,ko časa, da se bo zmagovalna sreča za Nemce predrugačila. Jaz se strinjam z besedami tega govornika; jaz nikakor ne o-dobravam miru pod vsakim pogojem. Jaz sem samo priporočal, da naj se ameriškemu ljudstvu pove o namenu in načrtu te vojne s pravega ameriškega stališča. Govori se, da se bomo morali bojevati za rehabilitacijo gotovih evropskih narodov; za zopetno povrnitev teritorijev, za uvedbo demokracije in humanitete v £v- tati milijone dolarjev v potok, kjer ne more niti raca plavati. ; Boljšega gpkaza nismo mogli še nikjer (najti, da res ne umeva-mo ameriške vojne in vzrokov iste, kakor je bilo dosedanje delovanje v naši senatski zbornici. Kakor sem rekel že pred enim meseqem, če niso v resnici naše jnstitucije in naše koristi domovi ne ogrožene, je bila zadnja vojna napoved povsem na slabem mestu. In pri tem trdim zopet tukaj, da vprašajte tega ali onega Američana, vsakdo vam bo rekel, da gre to za evropsko vojno in da se Jhoče s tem urediti in izboljšati gotove principe gotovih evrop skih vlad. ' Pred nekaj tedni se je Rusija izjavila za mir brez kake vojne odškodnine in brez kakih anek -sij. Na to ni eden izmed ruskih zaveznikov odgovoril. Po moji sodbi bi morale isti čas tudi Združene države odobriti mirovne .predloge Rusije, kakoršne je jav no stavila vsemu svetu v presojo. Po mo^i sodbi bi bila danes Ru -.sija za sto odstotkov na boljšem ;kar se tiče vojnega stališča, ka kor pa je v resnici, če hi bile te -vdaj Združene države podpirale mirovne ideje Rusije. Pri tem so ,pa nekatere druge države upliva-le na Ameriko in tako se je s tozadevno sodbo od naše strani ve-diy> odlašalo. Gospod predsednik. Jaz sem glasoval za vojno* ker je bilo dosti našega lastnega ljudstva na nepravičen način vsled te vojne ufmorjenega in ker se nam je vedno grozilo, da se bode ta moritev še nadaljevala. Pri tem sem sma-ffral, da bi bila napoved vojne najhujša stvar, ker se je delalo nam krivice in ker se je naš ameriški narod poniževalo. Jaz pa nisem nikakor glasoval za vojno, da bi se sirilo demokracijo v Evropi, čeravno se stri -njam z sodbo ostalih Američanov, .da naj bi se vsakega evropskega kralja, cesarja ali princa poslalo pregnanstvo in tako oslabilo moč evropejske vladarske dina -stije. Jaz sem glasoval za vojno vsled tega, da bi naša blagoslovljena republika zadobila še več časti, u-gleda, varnosti in naše demokracije. Jaz sem bil pri tem mišljenja, da je spoštovanje do samega sebe in do naše demokracije neprecen Ijive vrednosti in da drugi narodi ne bodo nikdar dospeli do tega, če se bodo medsebojno pobijali. Jaz sem bil mišljenja, da naša republika, ki obstoja edinole na svobodnih mišljenjih vseh držav-janov, bi nikdar ne opuščala braniti se za pravice in varnost živ-jenja svojih državljanov in vs -ed tega sem odkritosrčno pove damo glasoval za vojnh. Od onega časa je po moji sodbi nastala in nastopila pri nas prava ameriška vojna, ki naj se nadaljuje edinole po ameriških načelih in samo za ameriške koristi. , In g. predsednik; čim preje, bomo mi spoznali, da se je to vojno jz teh vzrokov napovedalo, da se mora to vojno iz teh razlogov tudi nadaljevati, bo senat Združe -mih držav tem preje odstranil vse brezkoristne in nepotrebne korake in bo deloval samo po enem načinu, da bi se s to vojno ohranilo naša načela in našo ustavo! Skrbite za zdravje dojenčkov. hočete, da se vam mleko ne pokvari. Vsako kravje mleko se mpffa prej ohladiti in držati na ledu, ipreduio ga pripravite za hrano otrokom; to' se mora kvr-šiti takoj, ko pride mleko izpod krkve. Par centov, katere potrošite za led, da držite mleko na hladnem, odvrača že bolezen in veKke izdatke za zdravila, zdravnika in pogrebnika. Ker je voda večkrat preneševalka kake bolezni, je torej vsled tega priporočljivo in najbolj varno, da rabite samo prekuhano vodo če jo date otroku piti, ali pa če pripravljati za hrano. Sledeča navodila in nasveti Vafti bodo pripomogli, da bodo ostati Vaši otrocli' zdravi v vročem poletnem času. , Dojenje. — Vsaka mati naj skuša, da bo dojila svojega no -vorojemčka, kajti materino mle -ko je naravna hrana za vsakega novorojenega otroka. Ni boljše hrane, katero bi zamogli temu primerjati. Otroci, katere imajo matere pri prsih so veliko bolj varni pred kako boleznijo, kakor pa otroci hranjeni na umeten način, to je, da pijejo mleko iz stekleničic. Takoj po rojstvu, ne dajaj. o-troku nobene umetne hrane, dokler mati ne dobi mleka; med tem časom deni ga k prsim vsake 4 ure in ne dajaj mu med tem časom ničesar drugega kakor prekuhano vodo. Otrok lie potrebuje r>ič drugega; ne boj se zanj, da bo pri tej hrani stradal. Ko mati dolbi enkrat mleko, naj po-doji otroka čez dan vsake dve ure, čez noč pa od dva do trikrat. Ne doji otroka vsakikrat ko joka; zmerno jokanje mu celo pomaga pri razvijanju in rasti pljuč, j Dojenčki, katere se neredno hrani, ali kadarkoli kričijo so podvrženi neprebavi (zabasanosti), kar jim povzroča bolečine, da še bolj jokajo. Podoji torej otroka vedno ob gotovem času; otrok se bo tega reda že sam privadil, da se bo zbudil, ko ga bo treba dojiti. Čez dan mu daješ lahko po večkrat malo prekuhane vode, ne pretopi e. ko postane otrok enkrat že 2 meseca star, podaljšaj čas dojenja na vsake 2 in pol do 3 ure čez dan ter 1-kraf do 2-krat čez noč. . 1 Ne odstavi otroka med časom, ko isti pridobiva na teži (da se dobro redi). Ne stori tega nikdar brez zdravnikovega nasveta. Ne poslušaj raznih nasvetov prijate-jic ali sosed. Če se otrok v obče počuti zdravega pa morda na mah ne pridobiva več na teži, ne misli, da je temu krivo tvoje mleto; v tem slučaju vprašaj zdravnika za svet, če daš lahko čez dan še 2 do 3 stekleničice kravjega mleka, če mleko že tebi primanjkuje. Umetna prehrana iz stekleničic. — Ako je potrebno, da moraš za prehranjevanje otroka na vsak jfeČin rabiti steklenJčice, bodisi že deloma ali čeloma, pomni da je pri tem čistost in snažnost glavni pogoj. Ko je stekleničica Vroče poletje bje med vsemi letnimi časi najbolj nevarna doba za dojenčke in majhne otroke; ta nevarnost pa nc izvira samo vsled vročega zračnega pritiska v obče, ampak tudi vsled tega, ker upliva toplota, ali vročina osobito tudi na hrano, katero uživajo otroci, da se ista pokvari. V to vrsto prištevamo pred vsem kravje mleko. Vsled tega je glavna važnost pri tej otroški hrani, da jc kravje mleko povsetai čisto, zdravo, sveže in najboljše, kar ga zamo-rete dobiti V vročem poletnem času morate imeti doma led, ako enkrat prazna, izmij jo takoj mrzlo vodo, potem jo pa izplahni še s toplo (mlačno) vodo pomešano z boraksom (majhna čajeva žličica na en "pint" vode). Ostalo vodo deni na stran še za nadaljno rabo. Če imaš samo 1 ste-kleničico za mleko, postavi jo vedno za nekaj minut preje v vrelo vodo, predno deneš mleko vanjo. Nikdar ne dajaj otroku mleka, ki je nnorda še ostalo v steklenici. Tako mleko se navadno rado pokvari, ali skisa in se drži trdno notranjščine steklenice; čez ne kajj ur že postane tako mleko zastrupljeno in pokvairi še sveže, ali novo mleko če ga skupaj zmešaš v steklenici. Boljše je vsled tega, da imate pri rokah toliko stekleničic, kolikorkrat hranite čez dan otroka. Te stekleničice prekuhajte že zjutraj skupaj vodi. •Nipelni, ali cuceljški. Čim bolj priprost, ali navaden je eucelj-ček, tem bolj varen je za otroka. Ne rabite torej kompliciranih, ali sestavljenih cuceljčkov; pod nobenimi pogoji pa ne kupujte stekleničic za mleko z dolgimi gumi-jasttimi cevkami, pritrjenimi na cuceljček; take cuceljeke se ne more nikdar držati čiste, kar ho povzročilo otroku bolezen vsled. zabasanosti v erevcah in želod-Čku. Ko je enkrat stekleničica prazna, odstrani cuceljček, natakni ga na čeden prst roke in o -brni na okoli; potem vzemi majhno, posebno krtačico. in speri ž njo ouceljček v mrzli vedi; po rabi, prekuhaj vedno to krtačico. Tako sprani cuceljček naj se Vedno drži v sveži boraksovi vodi (lčajeva žlicica boraksa na 1 prnt vode) v kakem pokritem kozarcu. Speri vedno cuceljček v topli vodi predme se istega zopet raibi. Ne devaj steklenice s cucelj -čkom nikdar v svoja usta, da bi se prepričala, če ni mleko prevroče; pusti raje par kapljic mleka na svojo dlan; če te kapljica zapeče, je mleko še prevroče za detetova usta . * Kako ravno naj se pripravlja mleko za otroka, se ne more dati o tem nobenih natančnih splošnih navodil, Vsako dete mora dobivati tako sestavljeno (mešano) mleko, kakoršno zamore prebav-ljati. Včasih je mleko za otroka premočno ali pa preslabo, da mu škoduje. Vsled tega vprašajte vedno domačega zdravnika za svet, kako morate mleko mešati z vodo. Če je potreba, da rabiš pri ^mešanju mleka tudi smetano, ne kupuj nalašč iste za to, morda je pokvarjena. »Smetano dobiš la -hko, če odliješ pol pinta mleka iz kvortove steklenice; posodo za prelito mleko prej dobro izplahni in obriši tudi vrat kvartove steklenice z mlekom. Ne menjajte vedno hrane za dojenčke — kar žal naše matere tado rade delajo vsled priporočila in nasveta kake "vsevedne sosede". Ravnajte se vedno po zdravniških nasvetih! V poletnem času se mora otroško hrano, ki je že enkrat pripravljena — vedno zavreti. Zatem mleko izlijte v čiste steklenice, katere pokrijte dobro s čisto platneno cunjo in postavite vse steklenice na led. Ne devajte vročega mleka v steklenico zve -čer predno greste spat in ne držite gorke steklenice v postelji, da bi kasneje hranili otroka iz nje. Ne štedite pri tem časa, da bi vam ne bilo treba ponoči vstajati in greti mleko, ko ga je treba otroku dati. Tako postopanje povzroči gotovo l*olezen do -jenčku. Telesna potreba ali blato. — O-trok, katerega se hrani s pomočjo steklenice, se mora najmanj enkrat na dan izčistiti in ne več kot dva- ali trikrat. Če je mleko či-frto, če je bilo prej na hladnem prostoru in če se je mati natanko ravnala po gori omenjenih navodilih, bo otroško blato rumenkaste barve in ne pretrdo pri opravi pobrebe. Če je pa morda blato zelenkasto in ne pride več kot 2 do 3-krat na dan, daj otroku eno ali dve čajevi žlici "Castor" olja; ako to olje še ne izpremeni barve blata, vprašaj zdravnika za svet; zdravnik bo to tedaj še lahko odstranil nepriliko in nevarnost v črevesju otroka, katera je lahko za deteta smrtna. Če se otroško blato spremeni v zeleno barvo in se telesna potreba pomnoži oil 5 do 6, ali še večkrat v 24 urah, je to gotovo znamenje, da ima tvoj otrok poletno drisko. Nehaj 11111 v tem slučaju takoj dajati mleko; dajaj mu raje prekuhano vodo in pokliči zdravnika, da ne bo morda prepozno. •Ne dajaj zopet otroku mleka, dokler ti tega zdravnik ne dovoli; s tem ne boš sestradala otroka, če ga odstaviš od mleka; pamaii, da je vsaka kapljica ml'e-ka naravnost strup za ždodček otroka, ko ima že enkrat drisko. V tem slučaju boš povzročila 0-troku nevarno bolezen, če ga boš še naprej hranila z mlekom, ko gre iiz otroka že zeleno blato. • Bljuvanje. — Otrok, katerega • se hrani s pomočjo steklenice bi ne smel nikdar bljuvati, če mu je bila dana čista hrana, kakor tukaj predpisano. Ako se bljuvanje ponavlja, je to znamenje, da jejotrok bolan, oziroma, da se mu že bliža bolezen.- Bolezen je lahko kaka nevarna, kakoršni so dojenčki podvrženi, ali se razvije v toplem vremenu v takozvano poletno — drisko. Znak te bolezni je najprvo bljuvanje, dokler otrok bljuva se mu ne omehčajo čreva po več dni. Če otrok več -krat na dan bljuva, ne dajaj mu več mleka, daj mu samo prekuhano vodo, hladno, ali tako toplo kot mleko. Pokliči pa tudi zaeno zdravnika. Obleka. — V poletnem času ne oblači preveč otroka; ko je najbolj vroče, odvzemi otroku vso obleko. Samo tanjka srajčica in pleiničica zadostuje zanj čez dan, ali v soparni noči. Ne'oblači otroka v obleke, ki so pretesne čez pas; zdolnja oblek-ca in vrinija naj bo pritrjena s pasovi čez ramo. (Dalje na 6. strani 4. kolona.) OfUABUX) K. a K. JiBDNOTO.:-*- !. AVGUSTA 1017 Ustanovljena V Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolieto, - driavi Illinois, due 12. januarja, 1898. glavni urad: jouet, iix. % Telefon 1048 .0(1 ustanovitve do 1. julija 1917 ckupna izplačana podppra $1,274*536.79 GLAVNI URADNIKI: • Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., JoHet, IH. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Kev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 587, Forest City, Pa. • Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dnnda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 South Pierce 8t., Milwaukee, Wit. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker. 614 G. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Rush, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 —- 10th St., North Chicago, 111. Prank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan /.upan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Z ascsmentom štev. 8—17, za mešec avgust 1917, naložena je posebna naklada 50c na vsakega člana in članico zavarovan (o) proti bolezni. Ta asesment ali doklado plačajo k člani in članice zavarovanj ne) proti bolezni pri Jednoti. Cenjene uradnike (ice( krajevnih društev se tem potom prosi, da to vpoštevajo in kolektajo od prizadetih članov in članic gori razpisani asesment. NAZNANILO ASBSMENTA ŠTEV. 8-17, ZA MESEC AVGUST 1917. Imena umrlih članov in članic. 13121 George Rovtar, star 27 let, članMr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 4. julija 1917. Vzrok smrti: Hrbtenične bolezni. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13. avgusta 1908. R. 18. 2863 Marjeta Kobav, stara 48 let, članica dr. sv. Družine 5, La Salle, 11!., umrla 3. julija 1917. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 27. septembra 1906. R. 37. 5920 Valentin Tomas, star 41 let, člato dr. sv. Jožefa 12. Forest City, Pa., umri 13. junija 1917. Vzrok smrti: Operacija na slepiču. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 9. avgusta 1903. K. 32. 17978 Frank Krese, star 49 let, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 10. junija 1917, Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1911. R. 44. 2899 Štefan Čurila, star 55 let, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa. .umrl 2. junija 1917. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 17. januarja 1901. R. 39. 17689 Frank Demšar, star 31 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, O. umrl 9. junija 1917. Vzrok cmrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 6. avgusta 1911. R. 24. 1393 Florijan Zajmec, star 60 let, član dr. sv. Vida, Cleveland Ohio, umrl 10. junija 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13 julija 1896. R. 39. 2038 Josip Ansik, star 43 let, član dr. Vit. sv. Florjana 44. So. Chicago, 111., umrl 15. maja 1917, Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 3. julija 1900. R. 26. 9447 Nikolaj Prokšelj, star 4'5 let, član dr. sv. Marije Sedem Žalosti 50» Allegheny, Pa., umrl 14. junija 1917. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 29. marca 1906. R. 34. 20767 Maksimilijan Seršen, star 19 let, član dr. sv. Lovrenca 63, Cle-velenad, Ohio, umrl 21. junija 1917. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 14 marca 1915. R. 17. \ 12633 Peter Starešinič, star 28 let, član dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa .umrl 26. junija 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 18. dec. 1907. R. 18. 15732 Anton Kumer, star 31 let, član dr. sv. Marije Vnebovzete 77 - Forest City, Pa., umrl 21. junija 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavar. za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 9. jan. 1910. R. 24. 3648 Marija Suchin, stara 27 let, članica dr Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., umrla 8. julija 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavar. za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 5. februar ja 1908. R. 18 4437 Jožefa Simončič, stara 34 let, članica dr. sv. Ane, 123, Bridgeport, Ohio, umrla 28, junija 1917. Vzrok smrti: Rak na želodcu in žolču. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 20. februarja 1910. R. 27. 7387 Anton Oplotnik, star 35 let, član dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., umrl 16. junija 1917. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 10 nov. 1904: R. 24. 4332 Jakob Žovne, star 51 let, član dr. sv. Cir. in Met. 144, Sheboygan, Wis., umrl 19. maja 1917. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 4. avg. 1902. R. 36 20413 Mile Sertič, star 26 let, član dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., umrl 27. maja 1917. Vzrok smrti: Ustreljen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 2. julija 1914. R. 23. 20471 Josip Simončič, star 30 let, član dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111., umrl 17. junija 1917. Vzrok smrti : Jetika« Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 15. sept, 1914. R. 27. Imena poškodovanih in operiranih članov. > : 13726 Alojzij Videč, član dr. sv. Cir. in Met. 8, Joliet, 111., operiran 23. aprila 1917. Opravičen do podpore $50.00. 960 Frančiška Lauše, članica dr. sv. Vida 25. Cleveland, Ohio; operirana 10. junija 1917. Opravičena do podpore foO.OO. 4990 Marija Mihalič, članica dr. sv% Alojzija 42, Steelton, Pa. Poškodovana 29. junija 1917, Opravičena do podpore za izgubo levega očesa. $250.00. 9122 Frank Klenjenčič, član dr. sv. Cir. in Met. 46, East Helena, Mont., operiran 17. maja 1917.-kvarjeni pa so s strupenim žganjem, katerega jim prodajajo brezvestni ljudje. Sedanje njih stanje je skrajno žalostno, a ,to še ni najhujše; hujše se jim godi [ v kolikor se tiče njih neumrljivih duš. Ko opazujem ta ravna, bitja, prošinja me gorečnost in ne-nasitljiva želja delovati za nje, kolikor je v moji moči. Dan na dan prosim Boga za razsvetljenje pri tem sklepu." — Lepa slika izpreobrnenja celega rodu dvigala se je pred njegovimi očmi in polnila mu dušo z radostjo. Sijajni uspehi venčajo že prve njegove poizkušnje. Pa žal! božja previdnost poklicala ga je od dela s prerano smrtjo v najlepših letih. Strašen udarec za dobregi Pirca in za uboge Indijance, ki so ostali brez dušnega pastirja! Kaj je čutil oče Pire in koliko je mislil o svojem nevtrudljivem pomočniku, izrazil je v ganljivem pismu, iz katerega navedem le nekaj vrstic : "Dragi mi prijatelj! V najbolj otožnem stanu in s prežaljenim srcem Vam moram naznaniti nesrečno dogodbo, da našega ljubljenca, pobožnega Lavrencija Lav-tižarja ni več med živimi. Šel je v boljše življenje, ker ga svet n* bil vreden. Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih. V Krivem Drevesu je storil v treh letih veliko dobrega in tam si je pridobil najlepše hvale vredno spričevalo velike pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apo-stoljsko gorečnost, s katero je koprnel po dušah [ndijancev, ksr tamkaj ni bilo več divjih never-nikov za izpreobračanje. Torej se je meni ponudil za pomočnika. Z dovoljenjem njegovega preč. vla-dike privolil sem prav rad v t" ponudbo; vsprejel sem ga prav prisrčno, kakor poseben dar božji. S tem je storil božji služabnik še večji dar zatajevanja samega sebe. Zapustil je za vselej dob,.j indijanske občine otavanskih kristjanov, da bi hodil po najtežavnejših potih iskat izgubljenih o v-čic, divjakov po severnih indijanskih pokrajinah. Njegova sin "t potopila me je v najglobokejše žalovanje, in prelil sem mnogo solza. Hladila je mojo britkost je jedna misel, da njegova blaga duša med izvoljeno trumo, oznanjevalcev svete vere pred božjim prestolom silno prosi za nas slabe misijonarje in za izpreobrnenje divjakov." Muhe. — Pazi vedno, da ne bodo muhe silile k mlečni steklenici in hrani, katero daje« otroku. Tudi pokrij otroka ko spi, da mu muhe .ne silijo v ustka; muhe prenašajo v poletnem času bolezni, kar povzroča na stotino dojenčkom smrt. Sveži zrak. -— Sveži zrak je za Zdravje otroka tako važen, 'kakor prava hrana. V poletnem času drži otroka .zuinaj na prostem, ka-likor največ mogoče. Drži otroka tudi zunaj kuhinje, lahko ga zadene solnčarica vsled prehude vročine v kulhinji. Izpuščaji na koži. — Če se o -troku pojavi kak izpuščaj na koži Vprašaj vedno zdravnika za svet. Ne misli, da je morda kak navaden izpuščaj znamenje pre -hude vročine; morda znači to kako nevarno bolezen, n. pr. škr-latinko, ošpice ali celo koze. Če je mati vredna, da ima o-troka, je tudi otrok vreden, da se nanj pazi. Polovico otrok, ki u-mrjejo vsako poletje tudi po naših slovenskih naselbinah, bi se lanko rešilo smrti, če bi se matere ravnale po nasvetih, označenih v tem navodilu. RAZNE STVARI. Napredek A. F. of L. Znana, velika delavska organizacija "American Federation of Labor" je napredovala letos v pr-fvih petih mesecih za 286,740 članov; predsednik te organizacije, ,Samuel Gompers je trdno prepričan, da bo naraslo članstvo te linije koncem tekočega leta na 3,-000.000. na Kitajsko. Newyorška City banka poroša, da se je od 30. junija 1915 do 30. junija 1916 izvozilo iz Združenih držav 5 miljard, cigaret v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Največ tega blaga se je prodalo na Kitajsko in sicer 4 milijarde. Ne postanite lahka žrtev bolezni! Bolezni grabijo svoje žrtve na najbolj la'hek način med onimi o-sebami, ki imajo svoj želodee v neredu. Splošna slabost, ki nastaja pri takih ljudeh vsled nereda v želodcu povzroča še bolj občutke bolezni. Srce je oslabelo, kri je zastrupljena vsled preobilnih slabih snovi v želodcu; tako se mora bolnik boriti s težkimi bolečinami kadar ga bolezen napade. Vsled tega je vedno zelo priporočljivo, da se drži črevesje in želodec v normalnem stanju. Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino je najboljši pripomoček za to. To vino izčišča, črevesje in pospešuje prebavo; to vino pospeši tudi tek (okus) in vzdržuje ves notranji sistem. Cena $1.00. V lekarnah.— Trinerjev Liniment odganja bolečine rezvmatizma in nevralgije, lajša izpahke, zdravi otekline in utrjuje mišice ter noge. Cena 25c in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333 — 1339 So. Ashland, Ave. Chicago, 111.___ ^ , (Advert), Marsikatera nevesta se pred poroko hvali, kako da zna gospodi -njiti in opravljati razna hišna de-la; po poroki pa opravlja taka dela samo kuharica in hišna. • Slovenski -zdravnik Hiyilihi l«rt»» Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Comer Clay St., JOL1ET, ILL. Ura« ara ven slov. Uradne are: 10—11) §—41 Cfciaaf« Ul alta: 4t$i Dom tlH U DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. 60. K. S. K. J-ALLEGHENY, PA. iumummmummummumummmm r _ s S e Domov j a delavcev. Trgovska zbornica preniogar-skega mesteca Williamspprt, Pa. je nedavno sprejela predlog in načrt, da si bode nabavila miljon dolarjev glavnice za gradbo delavskih hiš. Ta načrt se bo skušalo čim preje izvesti. Označena zbornica je že kupila na zapadnem delu mesta Williamsport 35 akrov zemljišča, kjer se bo postavilo z jako nizko najemnino lične in moderne hišice za delavce. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v meseca ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St.. Pittsburgh, Pa. Uradniki u lato 1917t Predsednik: John Mravintz, 1107 HasUf« Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempuah, 4629 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik t Jurij Gregur&A, 5164 Bflt-ler St., Pittsburgh, Pa. Društ zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnine je $1000., $500. ali $260. Naše druitvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden ml vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri le niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na sgo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri IL tajniku Josip Matešič, 5211 Nstrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko osdravi. Pa. J SVOJI K SVOJIM! J Rojaki Slovenci iz Chicaga ia g bližnje okolice! Kadar rabite sv- ■ tomobil pri raznih prilikah, na "J pr.: pri porokah, krstih, pogreli bih i. t. d., obrnite se na podpi- ■ sanega, ki vas bo točno in zado- ■ voljno postregel. ■ Jaz stanujem sedaj v sredini ■ naše slovenske naselbine, na: J 2107 Coulter St., (med So. Bojne £ Ave. in So. Leavitt St.) J Pokličite me po telefonu, bo - 5 disi po dnevu ali ponoči: Osnal Jj 5889. 11 Z velespoštovanjem S ANDREJ GLAVAČ, ■ 2107 Coulter St., Chicago, m. Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chieagu, 111. Andrej O grin, lastnik 1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! MARIJA SLUCA 1828 W. 2M SI. Cfcleiflft, U. T«l«phoa« Caaal 473S izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA m uljudno priporoma slovenskim in hrvalkian tonam in off rs k im Slovenkam. Za časa neznosne draginje V LEKARNAH CENA $1.00 se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri- hrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po- SS mo£". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so SSS opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani 555 vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. ^ TRINERJEV AMERIŠKI | EL1KS1R IZ GRENKEGA VINA. | je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse S nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, 3» povrne tek, krepi kri in želodec, ki se* potem lahko obrani množici bakterijskih -g. napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodca, pri gS ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. Trinerjev obliž prinese v vai dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekel in ohrome vrat, jtd. zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60e. Trinerjev olajša teli kašlja je najbolj nspeino zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dtfbila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. Jos. Triner lldtl0VtlCC 11334» S. ASHLAND AVENUE umnuffii^w^ramiiuii ftuunuuauumuiiittswmuaftuiiuui^ GHCAGO, ILLINOIS 2323234823482348484848532348234823532348234823535323534853532353234853482348305353482323482353234848 232348235353482348235323484853235348483153484848532353535323532348485323482353485353484848535323534853232323482353 Flri turni prul Kriijm v 17. stototj«. Spisal Fr. Pokora, v "Izvestjn Muzejskega društva za Kranjsko", leta 1897. Kmalu se ne bodo več ljudje spominjali, da so koncem prejšnjega stoletja Šmartinci zgradili si na drugem kraju popolnoma novo župno cerkev. Marsikdo že strme gleda, ako se mu pripove duje, da je foila farna cerkev šmartinska pred kranjskim mostom ob deželni cesti, blizu sedanje kranjske 'železnične postaje. Že leta 1778. se bere v nekem ustanovnem pismu, da naj se šmartinska cerkev odstrani in drugje nova izgradi. Par let pozneje se je tudi to uresničilo sezidala se je nova cerkev šmartinska na - mestu, kjer še danes stoji. Kakšna pa je bila stara župna cerkev šmartinska? V kapiteljs kem arhivu ljubljanskem sem na šel v razijih vizitacijskih zapis kih zanimive beležke, iz katerih se spozna njeno nekdanje lice in stanje. Dne 28. avgusta 1631. je ljufo Ijanski škof Rajnald Škrlič (Scar liehius) precej drugo leto svojega višjega pastirovanja prišel obis kat tudi šmartinsko žuipnijo in njene cerkve, katerih je imela ta krat s farno vred 18, in sicer- 1. Farna sv. Martina in podružnica, 2. sv. Kocijana v Podrečah (Pod-recz), 3. sv. Pavla v Mavčičah (Mauschisch), 4. sv. Marije Mag-dlene v Prašah (Prassa), 5. sv. Lenarta na Jami, 6. Matere božje na Bregu, 7. sv. Mihaela v Drul-jevki (Druleuza), 8. sv. Jerneje v Stražišču (Stresics), 9. sv. Tomaža v Zg. Bitinju (Faitsch), 10. sv. Uršule v Sred. Bitinju, 11. sv. Petra pod Šmarjetno goro, 12. sv. Marjete na Gori, 13. sv. Jošta na Gori, 14. sv. Janeza v Spod. Besnici, 15. sv. Tilna v Zg. Besnici, 16. sv. Nikolaja na Ovšicah (Os-siseh), 17. sv. Tomaža na Črešnji-ci (Kerschendrff-Kerniz), 18. sv. Marije Magdalene na Okroglem (€rondol). Farna cerkev, posvečena sv. Martinu, je bila zidana kakor se spozna iz napominjanih zapiskov, v gotskem slogu: Imela je 4 oltarje: sv. Martina, na evangeljiski strani, sv. Ožbolta, na listovi strani pa sv. Katarine. Sredi cerkve naslonjen- na slop, pa je stal oltar Matere (božje. Zadej za oltarjem na ravno tem slopu pa je stal krstni kamen brez sanktuvarja a-li sakrarija. Zato je zapovedal škof, da se mora krstni kamen od tod prestaviti k steni pod kor in poleg njega v zidu se sezida 1 čevelj globok sakrarij. Tabernakelj pri velikem oltarju je bil kamenit ter je imel železna vratica. Ni stal na sredi oltarja, ampak na evang. strani na stebričku. Zapovedal je škof ga podreti in sredi oltarja napraviti novega iz lesa. Glede stranskega oltarja Matere ibožje sredi cerkve je pa previ-del škof, da je bolj v napotje, kakor pa v krasoto cerkve, ker ni •bila posebno prostorna, zato je bil tega mnenja, naj se prestavi k steni na stran, ali pa v karpelo za za oltarjem sv. Ožbolta, kjer je Iri-la že bratovščina Matere božje z naslovom "Fr. purificatae",, a brez oltarja. Ta bratovščina je folia prav za prav ustanovljena za Marijin oltar, a je bila ločena od njega, zato je želel škof, da se združi. Ustanovil je pa to bratovščino Žiga pl. Lamberg, nekdanji župnik v Šmartinu, ki je postal 1. 1463. prvi ljubljanski škof. Svoj glavni praznik je imela ta bratovščina na svečnico. Tudi apostolski sedež jo je potrdil ter obdaroval s popolnimi odpustki in sicer: za svečnico vsako leto, v dan vstopa v bratovščino in pa v dan smrti. Bratovščina je oskrbovala vsaki mesec 2 sv. maši: eno za žive, eno pa za mrtve ude. Imela je nekaj, njiv in travnikov in pa podložne, kakor kaže uriba-rij, in hišo, ki je nesla letnih 23 renskih 25 kr., od tega je plačevala davka 17 renskih 45 kr. Tudi glede stranskega oltarja na epist. strani je škof nasvetoval združenje z oltarčkom sv. Štefana, da bode več primernega prostora v cerkvi. Na pokopališču ob cerkvi, je stala takrat kapelica svetega Mihaela. Ker je bil njen oltar posvečen le "in stipite", za to je škof določil, da se na njem ne sme drugače maševati, kakor le # portatilom. Okna pa je ukazal povečati, ker so bila premajhna. Farna cerkev je takrat poleg premoženja bratovščin imela še sama osem njiv in travnik in pod- Stopnice naj se izpeljejo iz zakri- ožne in hišo, kar je donašalo letnih 18 renakih 212 kr. in od 24 krav je dobivala od vsake po 8 kr. ter plačevala od tega nekaj davka. ZdfU pa se vpraša, koliko se je rzvrsilo po škofovi besedi in vo-jit Poglejmo za 20 let naprej Ko je dne 4. aprila 1. 1652. Raj-naldov naslednik škof Oton Friderik grof Buchhain obiskal šmartinsko župno cerkev, je našel, da se je vse prenovilo in predelalo po določbi njegovega prednika in še več. Opazil je, da imajo oltarji, zdaj le trije v cerkvi, lepe kipe in krasne slike. Snažnost in ličnost cerkvene oprave mu je ja-ko ugajala. Videl je tudi, da je cerkev na evang. strani v ladiji ukusno presno slikana. Podofae so kazale nekatere skrivnosti iz Kristusovega rojstva in trpljenja. To delo so oskrbeli med tem časom domači in sosedni podložni na lastne stroške. Rekel je, da je krasota cerkve s tem zelo povečana. Cerkev je imela takrat lepo, pobarvano spovednico, kateri ni drugega manjkalo, kakor talblice z reservati. Klopi so bile prav pripravne. Imela je cerkev samo tri kelihe: dva popolnoma srebrna, eden pa je imel bakreno stojalo. Ključar Anže Križnar je izpovedal, da ima cerkev 2 in pol zem lje, od koje plačuje 7 renskih gld. davka (steura), le provinciji se nič ne plačuje od tega posestva. Kako da je ta izjema, pa ne ve. Kakor ta škof, tako je tudi njegov naslednik grof Jožef Ra-batta bil zadovoljen v vsem, kar se je izvršilo po Rajnaldovem načrtu, ko je dne 4. oktobra 1674 obiskal šmartinsko faro. Takrat je zelo deževalo, zato se je opus tila procesija pri vsprejemu, ka kor tudi molitve na pokopališču, katere so se opravile potem cerkvi. Oltarji so bili trije, vsi v najlepšem redu. Veliki oltar svet. Martina je imel pripraven tabernakelj. Monštranca in tudi po sodice za sv. olja in kelihi so bili dobri, srebrni in pozlačeni. Na evang. strani je bil oltar, posvečen sv. Ožboltu, združen z onim iMatere božje, ki se zdaj tudi po njej imenuje. Podoba matere božje, kot patrone bratovščine tega oltarja, je foila na platno slikana, nad njo pa je bil kip sv. Ožbolta. Na listovi strani je bil oltar sv. Jfirija muč., tudi sestav Ijen iz dveh prejšnjih, namreč sv. Štefana in sv. Katarine, kojih podobi sta slikani na platno ter pozlačenem okvirju. Krstni kamen je bil iz trdega črnega marmorja izklesan ter po-liran in z vsem preskrbljen. Kro-pilniki pri vratih so »bili kameni-ti. Okna, z omrežjem oskrbljena, so bila dovolj prostorna. Podružnice so bile 1. 1631. jako zanemarjene in slabo opravljene. Krivo temu je seveda bilo, da je vsled reformacije nastala mlač-nost in brezbrižnost do svojih reči j. Zato je bilo pa zdaj naenkrat toliko popravljanja in prenovlje-nja potrefra povsod. 1. Cerkev sv. Kocijana v Podrečah. Ta je imela 2 oltarja: glavni je 'bil posvečen patronu cerkve, ne evang. strani pa sv. Primožu. Manjkalo je vse oprave. Zapovedal je torej škof na veliki oltar napraviti križ, prtove, posodo za blagoslovljeno vodo i. t. d. Stranski oltar pa, ker je bil preveč razdejan, je ukazal podreti in kamenje zunaj cerikve »praviti. Tudi streho je bilo treba popraviti. Cerkev je imela te-le dohodke: Od 3 travnikov, 4 vrtičkov in 4 ovac skupaj renske gld. 35 kr. in obresti od posojenih 226 renskih. 2. Cerkev sv. Pavla v Mavčičah je imela tudi 2 oltarja. Veliki je bil sv. Pavla in stranski, na epist. strani, sv. Volfoanka, a oba brez oprave. Škof je torej zapove dal, da se mora oltarna obleka na praviti. 2 okni povečati v presbi-teriju, -za chirnid pa 2 novi napraviti z železnim omrežjem, in sploh vso cerkev prenoviti, ker je zanemarjena. Cerkev je imela dohodke od 2 njhr, 1 travnika in 1 pod-ložnika ter obresti od posojenih 360 renskih. Zemlja je nesla 22 renskih in davkov je bilo 14 ren- slrife ftig _ ....... .. 3. Cerkev sv. Marije Magdalene v Prašah. V njej sta stala tudi 2 oltarja. Glavni je bil sv. Marije Magdalene in na epist. strani sv Florijana, a oba bree prtov in drugih potrebnih rečjj. Zato je napovedal Skof, da se mora to oskrbeti. -1. AVOpalA 1917. —s. stije v zvonik in na tem kraju, kjer so »daj »topnice, naj se napravi pa tretji oltar in poleg njega okno z mrežo. Dohodkov je imela cerkev od 1 travnika, 2 njiv in 1 libro voska ter obresti od posojenih 100 renskih gld. 4. Cerkev sv. Lenarta na Jami je imela 2 zelo zapuščena oltarja brez vse oprave: veliki je bil sv. Lenarta in na epist. strani sv. Boštjana. Na velikem oltarju se ni smelo maševati brez portatila Ukazal je škof, da naj sc na evang strani kamen za olje prestavi v« kot za duri «sto, da se tukaj more postaviti še en oltar. Cerkvi je bilo treba napraviti tudi večja okna in streho prenoviti. Dohodki oenkveni so iznašali 6 jrenskih 32 kr. od 2 travnikov, in kar so ljudje dajali v korist cerkve. « 5. Cerkev Matere božje na Bregu je imela 3 oltarje: veliki je bil posvečen patroni te cerkve, na evang. strani sv. Ahaciju, na listovi strani pa sv. Lovrencu. Vsem je manjkalo potrebne oprave, zato je škof kar naravnost zapovedal, da se mora preskrbeti. V presbi toriju morata biti 2 večji okni in ravno tako tudi v ladiji. Kamen za olje se prestavi za duri. Streha naj se popravi. Dohodki cerkveni so bili: Od 1 travnika 40 kr., ljudje so dajali 2 renska, od 21 ovac a 2 kr.=42 kr., od 4 krav a 8 kr. =32 kr. , tore j 3 renske 52 kr. in obresti od 200 posojenih renskih gld. 6. Cerkev sv. Mihaela v Dru ljevki je imela 1 oltar, posvečen sv.Mihaelu, a prav slabo opravljen. Treba je bilo v ladiji 2 okni povečati in napraviti omaro za cerkvene reči. Dohodkov je imela cerkev le nekaj malega: nekaj obresti j od posojila. 7. Cerkev sv. Jarneja v Straži-šču je bila pa tako zanemarjena, da še edini oltar, ki ga je imela, ni imel kamenite menze, ne potrebne oprave. Dohodkov je imela cerkev od zemlje približno 11 renskih. 8. Cerkev sv. Tomaža v Zgornjem Bitinju je imela 2, a zelo za nemarjena oltarja in sicer: sv. Tomaža in na listovi strani sv. Filipa in Jakoba. Škof je zapovedal napraviti "antipendia" in vso potrebno opravo. Dohodki cerkveni od 4 travnikov in druge zemlje in od olja 20 renskih m 43 kr. in od posojenega cerkvenega denarja nekaj grošev. 9. Cerkev sv. Uršule v Srednjem Bitinju je imela 3 bolj slabo opravljene oltarje, dohodkov pa 2 renska 24 kr. in obresti od posojenih 100 renskih gld. 10. Cerkev sv. Petra pod Šmar-jetino Goro je bila. profanova-na zaradi heretikov gospodov pl. Sigiisdorff, katerih lastnina je bila. Udani so bili luteranstvu in zato je škof Tomaž Chron razglasil to cerkev oskrunjeno ,da se ni smela božja služba opravljati. Cerkev je bila zelo zanemarjena. Škof je zapovedal, da naj vsaj sedaj katoličane poskrbe, da pride cerkev zopet v pravi red. 11. Cerkev sv. Marjete na gori je imela 3 oltarje: veliki sv. Marjete, na evang. strani sv. Elizabete, na listovi strani sv. Katarine. Ker je pa vladala v cerkvi velika zanemarjenost, zato je bilo po določbi Škofovi tudi več popravila treba. Dohodki so bili majhni: 3 kopuni in nekaj letnih odbrestij od posojil. 12. Cerkev sv. Jošta na gori je imela tudi 3 oltarje: glavni »v. Jošta, stranska: na evang. strani sv. Andreja, na listovi strani pa sv. Ane. Pr^sbiterij je bil slikan, kar se še dandanes opaža, ter zidan v gotskem slogu. Slike prerokov so krasile njegove stene! Stranska oltarja sta bila zelo ozka in zelo zanemarjena, zato je škof določil, da se morata podreti in odstraniti. Dohodke je imela cerkev te-le: Od zemlje okoli cerkve so dajali sosedje na leto 1 rensk gld. 10 kr., od 16 krav a 7 kr., od 22 ovac a 2 kr. 2 vinarja, in obresti od posojenih 120 renskih gld Cerkev je bila mnogo manjša od sedanje. 13. Cerkev sv. Janeza v Spodnji Besnici je imela 2 oltarj-a: Glavni je bii sv. Janeza Evang. In stranski na evang. strani sv. Janeza Krstn. (Poročevalec je menda svetnika zamenjali. Cerkev je bila posvečena dne 24. junija 1542 leta, tedaj na sv. Janeza Krstn. dan, kar kaže, da je bil glavni patron sv. Janez Krstn. In ne sv Janez Evang.) Na velikem oltarju je manjkalo antipendija, križa in druge oprave, stranski je bil pa tako slab in zapuščen, da se je moral- na škofovo povelje podreti in kamenje zunaj okrog cerkve »praviti Veliki oltar se je pa prenovil in z vsem potrebnim oskrt>el. Cerkveni svet je nesel s hišo vred 11 renskih 4 kr., kmetje so dajali 52 kr., od 3 krav 24 kr. in obresti od 150 posojenih renskih. Davkov se je plačevalo po 5 renskih 51 kr na leto. 14. Cerkev sv. Tilna v Zgornji Besnici je imela tudi 2 oltarja: Sv. Tilna, kateremu na čast je bila 1. 1521. cerkev posvečena, in pa na evang. strani sv. Radegunde. Ta oltar je bil pa tako slab, da ga je škof ukazal odstraniti in kamenje zunaj na zid okrog cerkve spraviti. Veliki oltar ni imel antipen dija in druge oprave, zato se je moralo po povelju škofovem vse napraviti. K an n en za shranjevanje olja se je moral prestaviti za duri. V pre^biteriju je ukazal škof povečati 2 okni in ravno tako tudi v ladiji. Cerkev, katere zdaj ni več, bila jc zidana v gotskem slogu in slikana. Imela je pa t^-le dohodke: Obresti od 150 renskih gld. posojila, zemlja in podložni in drugo pa je dajalo na leto nekaj nad 7 renskih gld. 15. Cerkev sv. Tomaža na Češ-njici je imela samo en oltar in še ta zanemarjen in zapiuscen. Okna v presbiteriju in v ladiji so se morala povečati. Dohodke je imela te-le: 1 njivo in 2 travnika, ki sta dajala na leto 2 ren. 46 kr. in vsak podložnik od svoje zemlje po 4 kr. in nekaj prediva, skupaj 4 ren. 20 kr. Od cerkvene hiše se je dobival 1 renski gld., od 2 krav 16 kr., od 1 ovce pa 2 Kr. 16. Cerkev sv. Nikolaja na Ov-sišah. Dva zelo slaba in zapuščena oltarja sta bila v njej: Glavni sv. Nikolaja in na evang. strani sv. Vrbana. Škof je ukazal veliki oltar popraviti in z vsem potrebnim oskrbeti, tudi s posodo za blagoslovljeno vodo, stranski oltar pa podreti in kamenje zunaj cerkve spraviti. Tntfdi kamen za o-lje naj se prestavi za duri in okna naj se vsa razširijo. Dohodki: Od 2 zemljišč 8 ren. 30 kr. , desetina od 2 podložnrkov 4 ren. 10 kr., travnik 12 kr., podložniki so dajali 2 renska in 16 kr. od 2 krav ter obresti od posojenih 160 renskih. Davkov se je plačevalo na leto 4 renske gld. 17. Cerkev sv. Marije Magdal. na Okroglem. Dva oltarja sta bila v njej; veliki sv. Marije Magdal.* stranski na evang. strani sv. Flor-pana, a oba tako razdejana in prazna, da je bilo treba prvega popolnoma prenoviti, drugega pa podreti. Okna so se morala razširiti, kamen za olje za duri prestaviti. Dohodki: Od 3 njiv 1 ren., od 12 krav a 8 kr.. in dolžniki so plačevali obresti od 200 renskih. Tz vsega do sedaj povedanega lahko spoznamo žalostno stanje naših cerkva v onih dneh po luteranstvu. Marsikaj se je pozneje popravilo, pa marsikaj tudi skazilo. Gotska okna so zazidali, ali pa mesto »njih na škofov ukaz delali večja. Kateri s bili pa dušni pastirji v tem času, ko so se vršile napo-• • • ^ 0 minane vizitacije v Šmartinu pred Kranjem? Leta 1631. je žup-nikoval ondi Jurij Kramar (Cra-marlius). Rojen je bil v Novem Mestu, v oglejski škofiji; župnik okoli 22 let. Subdijakonat je prejel 4. junija 1605., dijakonat 17. decembra i. 1.» v mašnrka pa je bil posvečen 20. aprila 1606. jl kapelan tu 2 leti; dotaa je Ml is ljubljanske škofije. Njegoii dohodki so bili: Hrano je imel pri župniku, za kar je dajal "2 deci-mulas" in dobival je žitne bire po 19 starov. Leta 1652. je bil vikar ondi Tomaž Toni. doma iz ljubljanske škofije, ordiniran na naslov samostana podklo^terskega, reda sv. Benedikta. Oskrbljeval je 17 podružnic, ki so bile že z vsi m potrebnim preskrbljene, kakor se je zapoved aJo. Kaplan pa je bil tačas Janez Te*tor, ki je bil posvečen na naslov maigistrata mesta kranjskega. Doma je bil v ljubljanski škofiji. duhoven 6 let, služil je najprej v Dobu, potem v Loki pri g. Rozmanu. Duš je takrat bilo v fa-ri okoli 4000. Leta 1674. je bil v šmartinu Gregor Žalostnik (Shalostnigh) "provikar". Povedal je, da je bil rojen v Šentvidu nad Ljubljano, da je star 29 let* duhoven 2 leti, posvečen na naslov samostana Studenec. Po dovršeni retoriki v Djnbljani se je učil modroslovja v Gradcu "oum majgistreii gradu" in 1 leto tudi školaStičnega bla-goslovja, potem pa 2 leti v Ljubljani kazuistike. V Šmartinu jc bil tačas drugo leto. Drugi kaplan je bil Primož Ša-fer (Sehaffer), ki se je porodil na Prebačevem v šentjemejski župniji* v oglejski škofiji. Povedal je, da je 26 let star, duhoven 2 leti,' posvečen na naslov samostana na Studencu. Služil je v Šmartinu z dovoljenjem patrijarškega naddi-jakona gosp. Ivana Mihaela Ferri-ja župnika kamniškega. Po dovršeni retoriki v Ljubljani se jp ličil logike v Gradcu in potem kazuistike v Ljubljani 2 leti. Kaplana sta hodila k podružnicam vsak en teden* da sta opravljala božjo službo. Ekskurzi so bili od velike noči do vseh svetov. Določil je škof, da naj se uvedo če so verniki izpolnili velikonet-no dolžnosti. Kaplana sta imela po vsi fari žitno biro. Vsak zemljak je dal po pol mernika pšenice; štela je fara 300 kmetij torej je prišlo 150 mernikftv pšenice. Poleg tega je dajal vsak zemljak še po 1 sir in po 2 solda za seno. V Zgornji in Spodnji Besnici je pa namesto 2 soldov dajal kmet po 1 mrežo sena ali pa po 10 kr., kar je duhovnik rajše vsprejel.» samo, da je morala takrat biti v obeh besniš-kih cerkvah sv, maša, kadar se je pobirala biro. Dobivala sta kaplana po 16 kr. za 1 sv. mašo, ako je bila podružnica* dala je 16 kr. dotična cerkev in včasih tudi zaj-trek. Farani, je rekel škof, morajo v poetov jemati tudi pot, kadar zahtevajo mašo zunaj« tedaj morajo dati zajterk ali pa pot plačati. Od krstov so dajali oni, ki so dajali tudi biro, po 1 groš in cer-kveniku po 1 kr. ali pa eno merico kaše. Župnik je imel štelo od prvega krsta po novi vodi ("units imperialis") in od kretov nezakonskih otrok. Štola je bila prostovoljna navada, kateri se nobeden ni protiviL Bila je tudi navada. da je šel duhovnik z botri pit, a ker to ni bilo spodobno, se je pa to, kar je oče dal za botrin-jo razdelilo: eno četrtino vina je prejel krščevalec. drugo so pa dali ,komur so hoteli. Mrliška štolnina za male pogrebe je štela 16 kr., za večje 48 kr. in za mašo posebej 16 kr. Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. _' 396 obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj Vara sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nai« banka j« depoxitni urad za mino poštno hranilnico, sa mesto Joliet, sa okraj Will, xa držalo Illinou in sa vlado Združenih dršav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. Th8 Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $159,900. Rezervni sklad $369,999. Litterae patentes" ima od šk fa Ilrena z dne 26. avgusta 1612. Polelg šmartinskih dohodkov uživa še Ibeneficij sv. R. T. v Kranju, katerega mu je bila ta bratovščina podelila in škof Hren potrdil. Šmartinski dohodki so znašali 779 renskih gld. 51. kr.. l.vin. Od tega je plačeval župnik 521 renskih za penzijo ali mensale škofu, kateri je iz tega tudi davke plačeval. Župnik Kramar je bil tudi kanonrk ljubljanski. Ker pa ni bival v Ljubljani, ampak na fari v Šmartinu,' zato ga je škof 8; julija 1631. poklical "ad ualuas Ecclesiae", da pove v 30 dneh. po kakem pravu je prejel župnijo in kanonrk at ob jednem. Ako se ne aglasi, se kanonikat šteje izpraz-nejnim. Cerkvenik Primož Tre-ibech je povedal o župniku, da je pred 12 leti živel po moralnih načelih reformacije, a da se je zato že spokoril, in zdaj ne te nic o njem. Heretikov, je rekel župnik, v fari zdaj ni več, vsi so verni. Iz-povedancev je okoiu 2000, obha-jancev 1257, skupaj pa v fari nad 3000 duš. . Kapelanoval je v Šmartinu leta 1631. Lovrenc Krt (Kliert), ki ki je bil 3 leta prej posvečen in Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA j IN RESTAVRACIJA J 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III. J ? Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \ L«vwxxxwxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxw WXXXXX1! ^»»^WW^WW^HIIII........o............. s. R. Kirby, Frank Gouze, predsednik - blagajnik MINERS STATE BANK Chisholm, Minn. se vam uljudno priporoča za vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne uloge in zavarovalnino. Banka je pod strogim državnim nad- ;; zorstvom in vase uloge so pri nas abso- i lutno varne. Plačujemo po 3%'obresti od hranilnih ulog «3f Sft In iiftfmrtil HvH* ur ytropvti iijuv« J. L ZapMdk. - r=ni irai ......-'iraly IV. care wo V umor. Skoro leto pozneje, meseca ok-dan 18—, je* presenetilp Lon-dan izredno divje hudodelstvo, ki je zaradi visokega stanu žrtve vzbudilo tem večjo pozornost. Po-drobnostij je bilo malo, a so bile presenetljive. Neka slufkija, ži veča sama v hiši ne daleč od reke, je sla okrdg enajstih spat. Da-si je po polnbči megla zagrnila mesto, je bil pa večer jasen, in polna luna je sijajno razsvetljevala malo ulico, v katero je bilo dekletovo okno obrnjeno. Bila je menda precej romantično razpoložena, kajti vsedla se je na zaboj, ki je stal trk pod oknom, ter se za topila v sanjave misli. Nikdar (je rekla s tekočimi solzami, kadar je ta doživljaj pripovedovala), nikdar se še ni čutila bolj spravljeno z vsemi ljudmi, niti ni miblila bolj nežno o svetu. In ko je tako sedela, zapazila je, da se bliža po uli ci nek star in eleganten gospod s belimi lasmi; njemu nasproti pa prihaja nek drug. jako majhen gospod, za katerega se je spočetka manj brigala. Ko si prideta dovolj blizu (bilo jc ravno pred de kletovimi očmi), se starec pokloni ter drugega prav ljubko uljudno nagovori. Videti je bilo, da pred met njegovega nasrovora ni bil velike važnosti; da bi se dalo iz njegovega kazanja sklepati, da je samo vprašal .za pot. Mesec mu je obseval obraz, ko je govoril, in dekle ga je zadovoljno opazovalo; izgledal je tako nedolžno in prijazno, a tudi častljivo kot človek, ki je vestno uporabil svoje življenje in je sam s seboj zadovoljen. Kmalu pa ji je prešlo oko na drugega in začudila se je, ko spozna v njem nekega gotovega Hyda, ki je bil nekoč obiskal njenega gospodarja in ji je bil že takrat za-mrzel. Imel.je v roki težko palico, s katero se je poigraval; a odgovoril pa ni niti besedice ter je bil videti« da posluša z zlovoljno nepotrpežljivostjo. Potem pa je kar naenkrat vzplamtel silne jeze, teptajoč z nogo, vihteč palico in obnaša je se (kot ga je dekle opisalo) kakor norec. Stari .gospod je odstopil za korak kakor človek, ki je prav zelo presenečen in nekoliko razžaljen. Pri tem pa se je Hyde razsrdil nad vse meje ter ga je kratkomalo pobil na zemljo. Naslednji trenutek pa je že z opičjo togoto skakal po svoji žrtvi in jo obdeloval s ploho udarcev, pod katerimi so.slišno pokale kosti in je truplo od'etelo na cesto. Od grozote tega pogleda in hru-šča je dekle omedlelo. Bila je dve ura, ko je prišlo k sebi Tn poklicalo redarstvo. Morilec je že davno pobegnil; ali njegova žrtev pa je še ležala sredi ulice neverjetno pohabljena. Palica, s katero jc bilo dejanje izvršeno, je bila iz nenavadnega pa jako- žilavega in težkega lesa, a se je pod silo brezumne krutosti na sredi prelomila, in ena odklana polovica se je odvalila v bližnji jarek, drugo pa je morilec brez-dvomno s seboj odnesel. Pri žr\- vi so se našle denarnica in zlata ura, a listkov ali papirjev pa nobenih, razen zapečatenega in znamkovanega pisma, katerega je mož menda nesel na pošto; nosilo je ime in naslov gospoda Utterso-na. To je bilo prihodnje jutro dostavljeno pravniku, ,še preden je vutal; rn kakor hitro ga je ugledal in bil obveščen o okoliščinah, se je takoj slovesno namrdnil. MNe porečem ničesar, dokler ne vidim trupla,' je dejal polic, stražniku. "Stvar je morda jako resna. Tzvolite počakati, da se o-blečem." In ravno tako resnega obraza jc brzo pozajtrkoval pa se odpeljal na redarsko postajo, kamor je bilo truplo preneseno. Kakor hitro je prišel v sobico, je prikimal. / "Da," je dejal," poznam ga. Žal, da moram reči, da je to Sir Danvers Carew." "Moj Bog, gospod," vzklikne uradnik, "ali je mogoče?" Naslednji trenutek pa se mu oko za sveti uradne slavohlepnosti. "To bo napravilo precej hrupa," pravi. "Morebiti nam Vi morete pomagati, da primemo zločinca." Nato mu na kratko pripoveduje, kaj je videlo dekle, in mu pokaže zlomljeno palico. Že ob Hydovem imenu se Utter-son prestraši'; a ko pa je palica položena predenj,-pa ne more več dvomiti; zlomljena in razbita kakor je, jo vendar spozna za ono katero je pred več leti on sam Henriku Jekyllu podaril. . "Je-li ta gospod Hyde oseba male postave f popraša. % "Posebno majhen je in posebao hudobno izgleda, kakor pravi de kle," odvrne uradnik. Utterson premišlja, potem pa se vzravna in reče: "Ako stopite menoj v "droško," (kočijo) mislim, da Vas labrko zapeljem pred njegovo hišo." Ob tem' času je bilo nekako devet zjutraj, in nastopila je prva megla te letne dobe. Zastrla je nebo kakor veliko, čokoladno-barva-no pregrinjalo. Naskakoval in razganjal pa *je neprenehoma veter te v bojni red postavljene hlapove,, tako da je Utterson opazil, ko se počasi, "droška" pomika od ceste do ceste — čudovito število mračnih vrst in barv. Tu se namreč potemni kakor ob poznem večeru; tam se razžari v bogato-temno-rjavo barvo kakor odsev kakega čudnega požara; tukaj zopet se megla za trenutek čisto pretrga in skozi motajoče se vrtince pokuka ozek žarek belega dne. Ko je pod temi izpreminjajo-čimi se svetlobami opazoval pravnik del Soha s svojimi blatnimi poti in zanikrnimi šetalci pa svetilkami, ki nikdar niso bile ugas-njene ali pa so bile na novo prižgane, da se zopet pomagajo boriti proti temu žalostnemu prodiranju teme, zdel se mu je kakor oddelek kakega mesta v težnih sanjan. Poleg tega pa so bile najtemnejše vrste tudi njegove misli. Ko seje torej ozrl na tovariša, k«, se je z njim peljal, spreletela ga je malce tista groza pred postavo in postavnimi uradniki, ki se včasih t-i-di utegne največjega poštenjaka lotiti. Ko je prišla "droška" pied določeni naslov, se je megla nek »lika dvignila in mu pokazali umazano ulico, žganjarijo, zaiikrno francosko gostilno, prodajrlno, kjer so Se na drobno razp.-čavale vinarske številke in dvovi iarskc salate, v uhodih nagnetenih mnogo razcapanih otrok in ven prihajajočih mnogo rensk obilo raznovrstnih narodnosti s ključem v roki. da si ga privoščijo glažek za zajtrk. Naslednji trenutek pa je megla zopet zagrnila oni del, ru^a ko rja, ter ga odrezala od lopov-ske okolice. Tukaj je bil dom.i ljubljenec Henrika Jekylla, človek, ki je bil dedič četrt milijona sterlingov. Vrata odpre bleda in sivolasa starka. Imela js hudoben obraz, oglajen od hinavščine; ali obnašala pa se je izvrstno. "Da," je rekla. "Tu stanuje gospod Hyde, pa ga ni doma; bil je sinoči prav pozno tukaj, pa jc čez manj kot eno uro zopet odšel; pa na tem ni nič čudnega; njegove navade so jako neredne, in če-sto je odsoten; do včeraj je bilo, na primer, skoro dva meseca, kar sem ga zadnjič videla." "A tako. Midva bi torej rada videla njegove sobe, ' reče pravnik; ko pa žena začne razlagati, da je to nemogoče, dostavi: "Najboljše bo, da Vam povem, kdo jc ta gospod. To je policijski nadzor nik Newcomen iz Scotland Yar-da." Žarek sovražnega veselja se pojavi na ženskinem obrazu. "Ah!" pravi, "ima sitnosti! Kaj pa jc naredil?" Utterson in nadzornik se spogledala. "Posebno priljubljen značaj ne bo," opomni zadnji. ' Zda; pa, moja dobra žena, dovolite meni in temu gospodu, da se malo o-krog ozreva." V celi obširni hiši, ki jc sicer — izvzemši starkine prostor«. — o-stala popolnoma prazna, je Hyde rabil le par sob, a te so pa bile opravljene z razKošjem in dobrim okusom. Omara je bila polna vina, posoda iz srebra, namizno perilo elegantno; na stenah je visela krasna slika, darilo, (kot je Utterson mislil) Henrika JVs-to zgibane pa prijetne barve. Ali baš ta trenutek so pa sobe kazale vse polno znam en j> da so bile nedavno in v naglici oplenjene: po tleh je ledbla obleka z obrnjenimi žepi) zaklepni predali so stuli odprti; na ognjišču pa je ležal kup* sivega pepela, kakor da bi bilo sežganih mnogo papirjev, iz te prhali je nadzornik izgrebel 'debeli konec zelene nakaznične knjižice, ki ga ni uničil ogenj; za durmi se je našla druga polovica palice; in ker je to njegove sumnje potrdilo, Izjavil je urad nik, da je vesel. Ko sta obiska!6 še banko in našla tam več tisoč funtov sterlingov naloženih na morilčevo ime, se je njegova za dovoljnost dopolnila. "Lahko se zanesete na to, go.v pod," pravi Uttcrsonu: "imam ga v svoja roki. Priti je moral ob glavo, sicer bi ne bil palice nikdar pustil, še manj pa sežgal na kaznično knjižico No, denar je življenje temu človeku. Drugega nam in treba storiti, kakor čaka ti nanj na banki in nabiti lepake." Tega zadnjega n»i bilo tako lahko izvršiti, kajti Hyde je štel le malo znaftcev — celo gospodar one služkinje ga je samo dvakrat videl; o njegovi družini ni bilo nikjer ne duha ne sluha; fotogra firan ni bil nikdar; in tisti ma-lokaterniki, ki so ga mogli popi sati, so bil izelo različnih mnenj, kakor je to pri navadnih opazo valeih že navada. Samo v eni točki pa so se vsi strinjali .in to je bil pošastni občutek, ki ga je be gunec s svojo neizrečeno pohab-Ijenostjo vtisnil vsakomur, ki ga je srečal. V. PISMO. Pozno popoldne je bilo, ko je Uttersona pot pripeljala do dr. Jekyllovih vrat. Poole mu je ta toj dovolil vstop ter ga vedel mimo kuhinjskih izb in doli čez dvorišče, ki je bilo nekdaj vrt, v poslopje, znano pod splošnim imenom laboratorij ali paralitica. Hišo je bil doktor kupil od dedičev nekega slavnega ranocelnika; ker )a je njega samega kemija bolj veselila kot anatomija, je bil poslopje ob koncu vrta, ki se je nek daj rabilo kot parslnica, izprenie-nil v kemični laboratorij. V tem delu prijateljevega bivališča doz-daj pravnik še ni bil nikdar sprejet; zato je radovedno motril u-mazano stavbo brez oken in se z zoperno tujim občutkom oziral <4-krog, ko je prekoračil dvorano, Iti je bila nekdaj polna vihravih dijakov, zdaj pa je samevala prazna in tiha. Skozi megleno kupolo je padala svetloba in motno obsevala s kemijskimi pripravami obložene mize in z jerbasi niivlečena pa s povezno slamo nastlana tla. Na koncu dvorane so se dvigale stopnice do vrat, zagrnjenih z rdečo flanelo; in skozi ta je naposled Utterson prišel v doktor-jevo sobo. Bila je prostorna in krog in krog opremljena s steklenimi omarami. Opravljena je bila med drugim tidi z vrtilnim o-gledalom in opravilno mizo. Razsvetljevala so jo tri zaprašena o-kna, ki so bila z železnimi drogi zamrežena ter so zrla ven na dvorišče. V peči je gorel ogenj. Na polico ob dimniku je .bila postavljena prižgana svetilka, kajti megla se je začela gosto vlegati celo po hišah. In tam je sedel tik ob toploti dr. Jekyll. Bil je bled kakor smrt. Ni vstal, da bi šel uvojemu obiskovalcu > nasproti, ampak mu je sede podal mrzlo roko ter ga pozdravil z izpremenje-nim glasom kot dobrološlega. i "Torej," pravi Utterson, -kakor hitro ju je Poole zapustil. "Slišal si novico?" Doktor se zgane. "Kričali so novico po trgu," pravii. "Slišal sem jih v obednico." "Le eno besedo," pravi pravnik. "Carew je bil moj varovanec, kakor si tudi ti, in zato moram vedeti, pri čem da sem. Menda nisi bil tako prismojen, da bi bil tistega malopridneža skril?" "Utterson, prisegam pri Bogu," vzklikne doktor, "prisegam pri Bogu, da ga nikdar več ne pogledam. S svojo častno besedo se ti zavežem, da sem z njim na tem svetu za vselej opravil. Vsega je konec. Vrhu tega pa on tudi ne potrebuje moje pomoči; ti ga ne poznaš, kakor ga jaz; on je na varnem »on je čisto na varnem: pri moji veri! o njem se nikdar več ne bo slišalo." Pravnik je čemerno poslušal; ni mu bilo všeč prijateljevo mrzlično obnašanje. "Misliš, da je na varnem," je rekel; " in zaradi tebe upam, da imaš prav. Ako bi prišlo do sodne obravnave, bi la- hko prišlo na površje tudi tvoje ime." "Popolnoma sem uverjen, da je na varnem," odgovori Jekyll; i-mam dobre razloge za to, katerih 0a nikomur ne morem odkriti. Toda to je baš stvar, o kateri bi te rad vprašal za svet. Imam _ prejel sem neko pismo, in ne vem, ali naj ga pokažem redanstvu, ali ne. Izročil in prepustil bi ga rad tebi, Utterson; ti bi stvar pametno presodil, sem prepričan; tako zelo se na te zanašam." "Bojiš se menda, da bi utegnilo privesti do njegove zasled-be?" vpraša pravnik. "Ne," pravi oni. "Povem ti, da mi ni prav nič mari, kaj se s Hy-dora godi; z njim sem jaz za zmi-rom opravil. Mislil sem le na svoje lastno dobro ime, katero je ta nesrečna zadeva postavila v nemalo nevarnost." ; Utterson premišlja nekaj časa; sebičnost prijateljeva ga je prese-nečila, a mu tudi olajšala srce. "No„" je dejal naposled, "pokaži mi pismo." Pismo je bilo pisano s čudno, pokončno pisavo in podpisano "Edward Hyde." Dejalo je čisto na kratko, da se pisečevemu dobrotniku, dr. Jekyllu, katerega je on za tisoč velikodušnosti dolgo tako nehvaležno poplačeval, nič ni treba bati za njegovo varnost, ker da ima sredstva za pobeg, na katera 3e lahko popolnoma zanese. To pismo je bilo pravniku še dovolj všeč; postavilo jej tisto zaupnost v boljšo luč, kakor pa je pričakoval, in žal mu je bilo radi nekaterih svojih preteklih! sunmičenj. "Ali imaš tudi zavitek?" je vprašal. "Sežgal sem ga." odvrne Jekyll, "še preden sem mislil, kaj delam. Pa je bil brez poštnega pečata. Pisanje je bilo namreč uro- čeno." "Ali naj to pridržim, da vse mirno preudarim?" vpraša Utterson. Želim, da ti sodiš popolnoma mesto mene," je bil odgovor. 'Jaz sem izgubil zaupanje vase." "No, premislil bom stvar," odvrne pravnik. "Le eno besedo še: kaj ne, bil je Hyde, ki je narekoval pogoje o tistem izginutju v tvoji oporoki?" Doktor je malodane omedlel; stisnil je ustnice in prikimal. '"Sem vedel," pravi Utterson. 'Hotel te je umoriti. Pa si se mu fino izmuznil." In kar je še mnogo primernejše," odvrne doktor slovesno, služilo mi bo to v svarilo, ki ga nikdar ne pozabim. O Bog, Utterson, kako grozno svarilo!" In za trenutek si je pokril obraz z rokama. Ko je pravnik odhajal, se je u-stavil pri izhodu in s Poolom iz-pregovoril eno ali dve besedi. 'Na misel mi je prišlo," dejal je, 'da je bilo danes sem prineseno neko pismo; kako pa je sel izgledal?" Toda Poole je zatrjeval, da ni nič prišlo, razen s pošto; "pa še s tisto so bili sami oglasi," je pristavil. (Dalje prihodnjič.) Akneriško ljudstvo potroši na leto več nego 1 milijardo dolarjev za, živež. • Ako boš z norcem privatnim potom uljuden, te bo dotičnik javno na cesti pohvalil. Odkritosrčnost je zelo lepa čednost ; vendar bc® iste zaman iskal v vojnih poročilih. KONVENCIJA K.S.K. JEDNOTE igM—B—irr~~ 1 1 v Eveleth, Minn., se prične dne 20. avgusta, 1917 Minneapolis, St. Paul in Sault Saint« Marie, "Soo Line" železnica ponuja gg. delegatom te konvencije najboljSo postrežbo pri vožnji na železnici med Chicago in Dulutbom. Delegatje se odpeljejo iz Chi-caga v soboto, dne 18. avgusta ob 6:30 popoldne s Grand Central poftaje na Harrison St. in 5. Ave. Kupite torej vožnje listke ea "Soo Line" železniško progo. J. C. POND, A. G. P. A. Chicago, 111. gskJ. člani in Članici TKE OlTATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, Id oglašujejo v naiem listni • Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih za-stav, bandar, trakov, drnštvanih ra-galij, kap, i. t. d. Cena •olid na. smerna, postrežba točna Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pišite po naš kraaen ilustrorani cenik zastav in drugih društvenih po-trebščion; dopošljemo vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim dru&tvom K. S. K. J. EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. JOSITVEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Telefon: Canal 298. Chicago, Illinois 8e priporoča rojakom 81ovcncem za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo. 'Dobra postrežba Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, ebrmite m aa največjo slovansko milj »ko tiskarno v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 21K-5I Blue Island Ave., Chicago, ID. Ta Vam bode iagotevila vse tiskovine v popolno zadovoljno«! glede eeoe, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne ▼pla&lne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formate in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaanice ca blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše ia posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lakke vedae natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih. VT Na sahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedsBia tiskovin na ogled brezplačno I OPOMBA: T naš*tiskarni se tlaka "OlaaUe K. S. K. Jedaete". Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine, Prva In ne|starejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovlfena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Z E e O LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagatcljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000,00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. 396 Naloiite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. Nirastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, ali pe Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. ftloliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA'*.