Leto XXVI. mma ■ |IM Številka 100.
Naročnina za Ljubljansko H	1^.	Ul	JB§	HH	~^3B,	H	H	H	H	Ljubljana
pokrajino: letno 100 lir (za	■f^aSL	HH	BI	■■	Gregorčičeva ulica 23. Tel
no za ■	■	^nr	^HL	|^^B9	■■	■■
leta 60 lir, za ‘/4 let* 26	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur, meietno 8 Ur. Te.	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača In toži ae T Ljubljani :	Časopis	za trgovino. Induatrllo, obrt In dmnarnlitvo	nici v Ljubljani St. 11.953.
Izhaja 1vn8apkette°krek	 Ljubljana,	torek	14.	decembra	1943____________________________________________________________Preis	-	cena	L	O'SO
Ljubljanski trgovci za Zimsko pomoč
Sanje im rmsniia
Dogajajo se tudi najbolj neverjetne stvari. Ljudje, ki se lahko ponašajo kot lastniki velikih hiš, ljudje s težkimi hranilnimi vlogami in dobro obrestujočuui se podjetji se navdušujejo za lepe čase rdečega paradiža. Kar ne morejo dočakati teh lepih časov, ko bo tekel sam med in ko bo raj že na tej zemlji.
V	naši dolenjski metropoli so ljudje ta raj tudi dočakali in sanje so se uresničile. Uresničile pa so se na ta način, da so prišli komunisti tudi v novomeško hranilnico, pobrali ves denar, namesto denar , ja pa so pustili naslednji papirček:
»Denarni listek z dne 10. IX. 1943 na vsoto 1,907.598 lir denarja iz blagajne Mestne hranilnice v Novem mestu, katerega je zasegla po pečatu in podpisu: Komunistična partija Slovenije — okrožni komitet Novo mesto. Za (štampiljka) Erno, 1. r.
Ta denar 1,907.598 lir ni bil last novomeške občine, temveč je bil last vlagateljev ter tudi najbolj revnih. Ce je sedaj eden teli vlagateljev v stiski, si svojega denarja ne more dvigniti, ker na denarni listek Komunistične partije v Sloveniji ne dobi nikjer niti pare. Njegovi prihranki so gladko propadli in dobil jih bo nazaj ob sv. Nikoli.
Takšna je resnica in lepili sanj o paradižu že na tem svetu je konec. Ampak pravih naivnežev tudi najbolj jasna resnica ne spametuje. Še naprej bodo sanjali in si želeli onih lepih časov, ko bodo ob svoje prihranke. Ne da se pomagati onemu, ki je zapisan sanjam. Le tega ne razumemo, zakaj ti ljudje kar takoj ne razdajo svoje premoženje, zakaj čakajo, da jim odvzamejo njih denar drugi 1 Ce bi sami dali, bi storili dobro delo in bi imeli zavest, da so storili dobro dejanje. Tako pa niti te zavesti ne bodo imeli in za prazen nič bodo ob denar.
Podpisujemo!
Zadnji »Slovenski dom« je objavil naslednji umestni protest, kateremu se v celoti pridružujemo.
2e od 1. decembra 1941 dalje posluje v Ljubljanski pokrajini posebna blagajna za družinske doklade, ki si je v dveletnem poslovanju nabrala lepe presežke.
Sedaj slišimo, da se delajo neki načrti za razdelitev teh presežkov v ne vemo kakšne fonde, ustanove 'td., največ pa se naj seveda porabi za kritje primanjkljaja pri Upravnih stroških Zavoda za socialno zavarovanje.
To se nam zdi čudno: ali so pri socialnem zavarovanju res najvažnejši upravni stroški? Ali je morda glavni namen socialnega zavarovanja preživljati njegove uslužbence, dajati sejnine raznim upravnim odborom itd.? Mislimo, da se morajo porabiti presežki predvsem za tak namen, /-a katerega so bili zbrani, t. j. za delavce in nameščence z družinami. Ce so plačajo prispevki zanje, naj se zanje tudi porabijo!
Priporočamo pristojnim oblastem, da se za to zanimajo in preprečijo porabo denarja, ki je namenjen delavcem in nameščencem z družinami, za druge namene, ki s tem glavnim ciljem nimajo nič opraviti, in protestiramo Proti zahtevam, naj bi se iz tega denarja krili primankljaji raznih
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani je imela v petek, dne 10. t. m. svojo izredno sejo, katere so se udeležili vsi člani uprave in vsi predsedniki sindikatov. Na seji se je razpravljalo o pozivu Pokrajinske zveze delodajalcev za prispevke Zimski pomoči. Vsi člani uprave in predsedniki sindikatov so soglasno poudarjali važnost in pomembnost Zimske pomoči in vsi brez izjeme so naglašali potre*, bo, da trgovci tudi pri akciji za Zimsko pomoč sodelujejo aktivno. Casi so sicer težki in marsikatera trgovinska panoga je v zastoju, toda prav zato je tem večja nujnost, da vsi solidarno nastopijo za omiljenje bede, ki je zadela le premnoge naše ljudi. Vsakdo mora prispevati za Zimsko pomoč, vsak pa po svoji moči. Gmotno
Reklama je spadala v Angliji s svojim letnim prometom v višini 85 milijonov funtov med velike angleške gospodarske panoge. Od vse te vsote je prišlo na časopisne objave 35 milijonov funtov ali 41 odstotkov, na neposredno reklamo po pošti 25 milijonov funtov ali 30 odstotkov, na izložbene reklame 20 milijonov ali 23 odstotkov, na plakatno reklamo 4 milijone funtov ali 5 odstotkov, na vse druge reklame (kino, radio itd.) pa približno 1 milijon ali 1 odstotek. Te oblike gospodarske reklame so po izbruhu vojne razen časopisne reklame skoraj popolnoma izostale. Glavni vzrok je bil v vedno bolj razširjeni prepovedi uporabljanja papirja za reklamne namene ter je ta prepoved nazadnje veljala tudi za reklamo v dobrodelne namene.
Dočim se je z omejitvijo vse reklame na časopisno reklamo zmanjšal bivši reklamni promet za 60 odstotkov, se je morala po letu 1939. omejiti tudi časopisna reklama. Papirni kontingenti za angleške časopise so se zmanjšali na 20 odstotkov, mnoge publikacije pa so morale prenehati. Pred vojno je zavzemala plačana reklama skoraj tretjino prostora v angleških listih, sedaj pa je padel ta prostor na eno Četrtino. Trgovinsko ministrstvo je določilo za liste najvišji dopustni obseg za reklamni prostor, in sicer za dopoldanske in nedeljske liste na 40°/o, za večerne liste na 45 % in za druge liste na 55%. Tedniki in dnevniki morajo ohraniti predvojno razmerje med reklamnim in drugim obsegom listov. Ta ureditev sloni na kritju finančnih potreb listov, ki so v 1. 1939. krili povprečno 50 odstotkov vseh svojih izdatkov z inseratnimi dohodki. Zaradi različnih reklamnih kontingentov odpade na velike liste s 40 odstotnim kontingentom samo še polovica vseh reklam, dočim so mogli listi z večjim kontingentom zvišati odstotek reklamnega prostora.
Zaradi zmanjšanja papirne do-
ustanov, ki bolehajo zaradi pre-ogromnega števila osebja in zaradi birokracije!
močnejši morajo dati več, gmotno šibkejši pa manj. Po tem načelu so bili sprejeti tudi na seji Združenja trgovev pozitivni sklepi in bo ljubljansko trgovstvo tudi pri akciji za Zimsko pomoč kakor tudi že pri neštetih drugih dobrodelnih akcijah dokazalo, da se v polni meri zaveda svoje nacionalne in socialne dolžnosti in ida vedno rado pomaga svojim bližnjim v stiski.
Na podlagi sklepov seje uprave Združenja trgovcev v Ljubljani bodo te dni prejeli vsi člani Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, tudi vsi člani sindikatov gostinskih obratov, mesarjev, pekov in slaščičarjev okrožnico Združenja s pozivom, da čim prej plačajo njim določeni prispevek za
delitve na 20% pa se ni v enaki meri zmanjšal tudi prostor za tisk, ker se je s preureditvijo razpoložljivega prostora za tisk dosegel prihranek na prostoru za 10%, da se je razpoložljivi prostor zmanjšal dejansko samo za 70 odstotkov. Na podlagi dopustne kvote za reklamo in predvojnih reklamnih oen bi se izdatki za časopisno reklamo znižali v 1. 1938. na 28,8 milijona funtov, v 1. 1942. pa so padli na 8,7 milijona funtov. Dejansko pa so se znižali dohodki za časopisno reklamo samo za 13,4 %, ker so se zvišale cene za inserate za 50 do 100%, kar je vlada tudi dopustila. Samo na tej podlagi so mogli časopisi vzdržati svojo kalkulacijo kljub zmanjšani reklami.
V	celoti znaša danes ves reklamni promet v Angliji samo še 12 odstotkov vsega obsega v predvojnih letih.
Tudi glede uporabnikov časopisne reklame so nastale med vojno velike spremembe. Na inserate živilske stroke in na pijače odpade sedaj 30 odstotkov vseh inseratov. Najbolj pa so narasli inserati za zdravilna sredstva, in sicer od 15,9% v 1. 1938. na 26,5 % sedaj. V zadnjem času so se znatno pomnožili tudi inserati proizvajalcev avtomobilov, dočim so po izbruhu vojne znatno nazadovali. Popolnoma pa so prenehali inserati za tobačne izdelke, dočim so bili pred vojno skoraj na prvem mestu. Največ reklame je torej danes za živila, pijače, zdravilna in kozmetična sredstva. V
»Deutsche Allgemeine Zeitung« navaja podatke iz članka, ki ga je v >Journal de la Bourse« objavil organizator francoskega avtomobilizma Jacques Cadot o bodočnosti francoske avtomobilske industrije. Ta industrijska panoga se je v Franciji v zadnjih dveh letih izkazala z veliko prilagodljivostjo, ki daje poroštvo uspešnega razvoja v bodočnosti. Predvsem se je dobro preuredila za nova goriva. Zdaj je v Franciji nad 120.000 »gasogen«-
Zimsko pomoč. Združenje trgovcev prosi vse člane, da ne odlašajo z nakazilom prispevka, temveč da takoj plačajo svoj prispevek za Zimsko pomoč, ker bodo na ta način posebno koristili Zimski pomoči.
Prispevek ljubljanskega trgovstva bo prav znaten in bo bistveno pripomogel k uspehu Zimske pomoči. Ljubljansko trgovstvo bo s svojim prispevkom znova dokazalo, da pozna svojo dolžnost do celote in da more narod vedno računati na ljubljansko trgovstvo. Upamo zato tudi, da bo tudi naša javnost pravilno ocenila požrtvovalnost ljubljanskega trgovstva in da se v bodoče ljubljanski legalni trgovini ne bodo delali krivični očitki.
obeh dveh predvojnih letih so bili številni tudi uradni inserati, ki so dosegli tedaj vrednost 1,963.000 funtov, v 1. 1941./42. pa so narasli za 1,842.000 funtov ali za skoraj 100 %. Uradi so nadalje izdali za plakatne objave do junija 1941.
650.000	funtov. Kasneje pa so izdali uradi mnogo manj za inserate. Največ reklame se je delalo za varčevanje, kasneje pa je stopilo na prvo mesto ministrstvo za prehrano, zlasti l>o poostritvi ra-cioniranja živil. Tudi ministrstvo za kuriva in gonilna sredstva ter vojni transportni urad sta se posluževala 'časopisne reklame. Skupni delež državnih inseratov v časopisih se je dvignil v prvih mesecih 1. 1942. od 11,8 na 18,4 odstotka, v 1. 1943. pa je padel na 15,8 %.
Zaradi bližnje nadaljnje omejitve anončnega prostora se vedno bolj slišijo pritožbe, da morejo nekatere velefirme delati reklamo za predmete, ki sploh niso na razpolago, dočim so reklamne možnosti drugih producentov silno omejene. Zato ni izključeno, da bo trgovinsko ministrstvo postavilo razdeljevanje anončnega prostora pod kontrolo. Zlasti se bo pazilo, da se bo delala reklama samo za predmete, ki so še na razpolago in da se bodo objavljali samo inse-rati, ki so tudi v interesu javnosti. Na vsak način pa se bo gledalo tudi na to, kakčen učinek bi omejitev anončnega prostora povzročila v inozemstvu.
(Po »N. Wiener Tagblattu«.)
vozil, pred nekaj leti pa jih je bilo komaj 7000.
V	mirni dobi je bilo za francosko avtomobilsko industrijo značilno to, da je pokazala razmeroma le malo aktivnosti po letih krize 1930.—1932. Pri svetovni proizvodnji motornih vozil je bila Francija 1. 1930. še na drugem mestu, potem so jo pa kmalu prehitele Nemčija, Anglija, Kanada in Rusija. V zadnjem predvojnem letu je izšlo iz francoskih tovarn
okrog 200.000, pred enim desetletjem pa 2(>8.000 osebnih avtomobilov. Tovornih avtomobilov je izdelala pred enim desetletjem nad 50.000, v zadnjem predvojnem letu pa samo še 24.000 in ves njen izvoz motornih vozil se je znižal od
49.000	na 24.000 vozil. Glavni vzrok te krize je bilo pomanjkanje discipline in vzajemnosti, ki je tudi zamudilo vse priložnosti koncentracije v avtomobilski industriji
Nova organizacija avtomobilske stroke v Franciji hoče to veliko napako popraviti in odpraviti ter pripravlja že sedaj specializiranje obratov za posebne tipe motornih vozil v sporazumu z avtomobilsko industrijo Nemčije in Italije. Pripravlja se tudi preureditev mnogih obratov, ker stroji iz predvojne dobe ne bodo kos novim zahtevam.
Produkcijski program bodočnosti ima na prvem mestu proizvodnjo tovornih avtomobilov, ki je bila že za mirno dobo preskromna. En tovorni avtomobil je prišel prej na štiri osebne, po vojni pa bo potrebno, da pride že na Iri. Avtomobilska industrija se mora preurediti za uporabo raznih vrst goriva, ker preskrba bencina še dolgo ne bo povsod zadovoljivo urejena. Veliko važnost pripisuje Cadot proizvodnji avtomobilske industrije za izvoz. »D. A. Z.« pa opozarja, da so bili pred vojno francoski avtomobili za nekatere dežele predragi, ker so porabljali preveč goriva in ker so često odrekli na cestah, ki niso tako dobre kakor francoske.
Zvišanje prejemkov vseh drž. uslužbencev za 30°/»
Tiskovni urad Oberster Kom-missar in der Operationszone Adriatisches Kustenland sporoča: Po naredbi z dne 10. decembra 1943 je Oberster Kommissar in der Operationszone Adriatisches Kustenland zvišal prejemke vsem državnim uradnikom in državnim nameščencem, kakor tudi uradnikom v javni službi provinc, uradnikom občinske uprave ter uradnikom in nameščencem državnih, poldržavnih zavodov na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje za 30% z veljavnostjo od 1. decembra 1943. Ta uredba se nanaša tudi na vse dodatne prejemke, kot na primer na draginjske in družinske doklade, kakor tudi na vse pokojninske prejemke.
Objava mestnega poveljstva
Od 20. XII. 1943 dalje veljajo samo nova prehodna dovoljenja. Vsa stara prehodna dovoljenja in tudi ona z veljavnostjo do 31. XII. 1943 se morajo zamenjati.
Nakazovanje živilskih dodatkov trgovcem
Trgovci in zadruge v Ljubljani so vabljeni, naj v uradu na Novem trgu 4-II. dvignejo nakazila za živilske dodatke v mesecu decembru po sledečem abecednem redu: A—H 14. t. m., I—K 15. t. m., L—N 16. t. m., O—S 17. t. m. in Š—Z 18. t. m. — Nakazila se bodo izdajala izključno po gornjem vrstnem redu in le onim trgovcem, ki so sezname odjemalcev in glave novembrskih živilskih nakaznic pravočasno oddali.
Darulte za Zimsko pomoč/
Spremembe britanske reklame v vojni
Francoska avtomobilska
industrija
2.
»TRGOVSKI LISTc, 14. decembra 1943.
Štev. 100.
Franc Pavlin — letnik
petdeset-
Danes 14. decembra je pred 50 teti zagledal v Ljubljani luč sveta trgovec Franc Pavlin. Zgodaj se je posvetil trgovini ter si s svojo agilnostjo, vestnostjo in sposobnostjo v kratkem času pridobil ugledno mesto med ljubljanskimi trgovci. Z vsem elanom se je posvetil tudi organizacijskemu delu in deluje v upravi Združenja trgovcev neprestano že od 1. 1925. V začetku se je zlasti posvetil delu za dvig strokovnega šolstva in gre-mialna šola se mora za svoj napredek v veliki meri zahvaliti jubilantu. Za napredek trgovskega podmladka, prav tako pa tudi koristi obrtnega naraščaja jo Franc Pavlin vedno z vnemo deloval ter bil zato izvoljen tudi v upravo »Vajenskega doma«.
Trgovci so vedno visoko cenili nesebično delo jubilanta in njegovo veliko skrb za napredek stanovskih organizacij trgovstva in so mu zato ponovno izrekli svoje zaupanje z izvolitvijo v uprave trgovskih organizacij. Izvolili so ga tudi za predsednika Sindikata trgovcev z modnim, galanterijskim, konfekcijskim blagom ter ® športnimi predmeti. Uspehe, ki jih je dosegel Franc Pavlin kot vodja lega velikega sindikata, priča jasno, kako dobrega predsednika so si trgovci izvolili.
A tudi za karitativne organizacije si je pridobil Franc Pavlin velike zasluge ter je sedaj tudi član odbora za postavitev zavetišča za onemogle trgovce.
Tudi v javnem življenju je pokazal jubilant mnogo iniciativnosti, vselej pa mnogo vneme in zvestobe. Končno naj se omeni, da je Franc Pavlin tudi priznan strokovnjak za filatelijo.
Vedno delaven kot mravlja, vedno živahen, pri tem ga nasmejan in dobre volje si je Franc Pavlin pridobil številne prijatelje, ki mu danes vsi iz srca kličejo k njegovi petdesetletnici: Na mnoga leta! Francu Pavlinu, ki je tudi zanesljiv prijatelj našega lista, tudi naše iskrene in tople čestitke.
Decentralizirani
Dunajski hoteli so postali pretesni, ker je vedno več ljudi, ki morajo zaradi svoje službe in iz drugih važnih vzrokov prebivati v mestu, razbremenitev hotelov s privatnimi bivališči pa ne uspeva zaradi tega, ker so stanodajalci v skrbeh, da se podnajemnikov ne bi mogli iznebiti, če bi prostore v svojih hišah in stanovanjih spet sami potrebovali. K temu pridejo še skrbi za kurjavo, postrežbo ter opremo. Da bi se vse take skrbi odpravile ter našla potrebna stanovanja, je dunajsko prometno društvo napravilo korake, ki so prvi v vsej Nemčiji in bodo gotovo tudi drugod naleteli na zanimanje in posnemanje. »Neues Wiener Tagbiatt« je takole očrtal zanimivo rešitev stanovanjskega problema:
Prometno društvo si je pridobilo koncesijo za hotel, ker pa nima hotelskih poslopij, vabi hišne gospodarje in stanovanjske najemnike, da mu dajo na razpolago svoje odvečne sobe. Te sobe se uporabljajo hotelirsko in tako nastane decentralizirani hotel, ki ima svoje sobe po vsem Dunaju. Ker so prijavljene sobe hotelske, imajo hišni gospodarji in stanovanjski najemniki naslednje pravice in ugodnosti:
Sobe so brez zaščite, po dogovoru se odpovedo in v druge svr-he ne morejo biti zasežene.
Za sobe in postrežbo veljajo hotelske cene, ki so višje kakor cene stalnih bivališč pod stanovanjsko zaščito.
Prometno društvo vodi sezname
oseb, ki iščejo bivališča, in gospodar stanovanja si lahko iz teh seznamov izbere primerne podnajemnike, sobe pa odda opremljene ali prazne, s postrežbo ali brez postrežbe po pogodbi, ki jo sklene z uradnikom društva. Če bi gospodar potreboval iz kakršnega koli vzroka oddano sobo tudi pred potekom odpovednega roka, mu jo društvo po želji izprazni in vrne. Društvo opravi za stanodajalca vse formalnosti pri stanovanjskem uradu in pri drugih oblasteh in ima tako stanodajalec opravka samo z uradnikom, ki izplačuje tudi dogovorjeno stanarino ter preskrbi vse, kar je v oddanem bivališču potrebno.
Taka oddaja stanovanj je prikladna in koristna zlasti za družine, ki imajo svojce v vojaški službi ali pa drugače izven Dunaja. Za »decentralizirani hotel« lahko brez skrbi oddajo sobo, ker jo od društva dobe nazaj takoj, ko jo spet potrebujejo za svojce, ki so se vrnili.
Prijavljanje neuporabljenih sob prometnemu uradu prihrani stanodajalcu vsa pota in skrbi, ki bi jih imel pri običajnem oddajanju stanovanja in iskanju podnajemnikov, predvsem pa je treba upoštevati tudi to-, da je pri vestni kontroli društva nastanitev sumljivih oseb izključena in da so zajamčene točne poravnave stanarin in vseh stroškov. Prometno društvo kot hotelir poravna seveda tudi vso škodo, ki bi utegnila nastati v najetih sobah.
Denarništvo in zavarovalstvo
Priprave za velesejem v Plovdivu
Upravni odbor velesejma v Plovdivu je v svojem letnem poročilu naglasil, da je imela letošnja ve-lesejmska prireditev, deseta od svoje ustanovitve, v vojni dobi nepričakovane uspehe. Razstavni prostori so obsegali 4800 kvadratnih metrov, razstavljalcev je bilo 2037, obiskovalcev pa nad 180.000. Velesejem bodo priredili tudi prihodnje leto in dobiva upravni odbor že zdaj številne dopise zaradi te prireditve, za katero so izvedene že razne priprave. Ministrstvo za kmetijstvo je omogočilo razširitev sejmišča ter sprejelo v svoj proračun 6 milijonov levov podpore za plovdivski velesejem.
Vlagateljem bivše Poštne hranilnice v Beogradu
Poštna hranilnica v Ljubljani
bo na podlagi odobritve šefa pokrajinske uprave VIII št. 4537-2 z dne 3. XII. 1943 s 3. I. 1944 pričela izplačevati na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje bivališče oz. sedež v Ljubljanski pokrajini in ki so prijavili svoje vloge v letu 1941., mesečno največ do 500 -din oz. 190 lir. Podrobna navodila glede načina in vrstnega reda teh izplačil bodo naknadno objavljena.
2i 121 grah
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika domače perilo
železno varčevanje
V Nemčiji je bila že pred leti uvedena akcija, ki jo imenujejo »železno varčevanje« (Eisernes Sparen). Po zadnjih statističnih podatkih se udejstvuje v tej akciji nad 4 milijone ljudi, ki vložijo mesečno v denarne zavode- povprečno 70 do 80 milijonov mark. To je na leto okrog 900 milijonov prištedenega kapitala. Če primerjamo število nemških železnih varčevalcev s številom nameščencev in -delavcev, vidimo, da si prihrani vsak šesti uslužbenec mesečno 18 do 20 mark.
Dodelitev vžigalic
Vžigalice za Ljubljano in okolico oddaja tvrdka Ivan Jelačin, Aškerčeva ulica 3, trgovcem, malopro-dajalcem in zavodom od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Danes so bili na vrsti trgovci od črke A—G, potem pa slede v sredo 15. t. m. od H—K, v četrtek 16. t. m. od L—0, v petek 17. t. m. od P—Š, v soboto 18. t. m. od T—2.
Mislite na tiste, ki se jim godi slabše ko vam! — Prispevajte za Zimsko pomoč!
Razdelitev domačega nemškega tobaka
V Heidelbergu je bila konec novembra letošnja peta, te dni pa šesta razdelitev tobaka, ki je bil pridelan v raznih nemških pokrajinah. Vsega skupaj je bilo razdeljeno 105.000 stotov surovega tobaka za predelavo v tobačnih tovarnah. Prihodnja razdelitev domačega tobaka bo 13. januarja.
Gospodarske vesti
Nabava semenskega žita v Romuniji
Romunsko gospodarsko ministrstvo je dalo kmetijski zbornici na razpolago 500 milijonov lejev za ustanovitev sklada, ki bo vsako leto omogočil nabavo semenskega žita. Romunski kmetje bodo od kmetijske zbornice dobivali semensko žito po nabavnih cenah. Prva taka nabava bo že prihodnjo pomlad.,
Centralizacija romunskega izvoza pridelkov
tovarna JOS. REICH
Puljanski nasip 4-6. Selenburguva 3 Telefon št. 22-72.
Položaj madžarskih provincialnih bank
Pri spremembah, ki so v zadnjih letih nastale v gospodarskem življenju na Madžarskem, so močno prizadete provincialne banke. Ker so se cene kmetijskih pridelkov zvišale, so kmetje stare dol gove plačali, novih pa ne delajo več. Zaradi tega -so se kreditni posli mnogih bank in posojilnic zelo skrčili. Prizadete banke so prosile vlado za zvišanje obrestne mere Vlada tej prošnji noče ugoditi, ker ne dovoli prekoračenja letne 6.5 odstotne obrestne mere, dovoljen pa bo začasno pribitek enoodstotne provizije.
Romunska vlada je ustanovila izvozni urad za živila in krmo. Ta urad posluje v obliki delniške družbe, ki ima 10 milijonov lejev delniškega kapitala, ter opravlja ves izvoz žita, sočivja, krme in rastlin za pridobivanje olja. V obliki delniških družb s kapitalom po 16 milijonov lejev sta bila ustanovljena še dva izvozna urada. Prvemu je poverjen ves izvoz sadja, drugemu pa izvoz perutnine in jajc. Vodstvo vseh treh izvoznih uradov je imenovalo gospodarsko ministrstvo.
Hrvatsko trgovinsko ministrstvo
bo imelo odslej pet oddelkov in sicer: splošni oddelek za osebna vprašanja in računske zadeve, oddelke za domačo trgovino, zunanjo trgovino, morsko in rečno plovbo ter oddelek za strokovne šole.
Hrvatska monopolska uprava je znižala dnevne tobačne obroke od 6 na 4 cigarete oz. od 6 na 4 g tobaka.
Po odredbi srbske centrale za sadje se mora 50 odstotkov vsega vina in žganja oddati po določenih cenah v to določenim uradom. Samo 50 °/o vse proizvodnje se sme oddati po določenih cenah v promet.
Romunska proizvodnja mila je
znašala v 1. 1941. 5000 ton, naslednje leto je narasla na 6200 ton, letos pa bo dosegla približno 10.000 ton, ker so bile dobavljene tovarnam za milo večje količine rastlinskih maščob. Letos bi proizvodnja mila-že prekosila normalno predvojno proizvodnjo.
Zaradi zadostnih zalog bo naj-brže turška monopolska uprava s 1. januarjem 1944 zopet dovolila prosto prodajo kave. Nasprotno pa bo potrošnja čaja racionirana, ker ni upanja, da bi v bližnji bodočnosti prišel inozemski čaj na turški trg.
Turška državna industrijska banka, ki vodi prodajo domačih proizvodov, je objavila, da bo zopet prosta prodaja umetnega sukanca iz državne tovarne Gemlik pri Carigradu. Interesenti se v časopisnih inseratih pozivajo, da javijo tovarni, kakšne količine sukanca potrebujejo.
Na Latiškem je bilo vrnjenih prejšnjim lastnikom do 1. oktobra že nad 35.000 kmetij, t. j. 15.5 °/o vseh kmetij, po 1. oktobru je bilo vrnjenih že 25% vseh kmetij. Tudi na Estonskem in v Litvi je bilo že vrnjenih bivšim lastnikom veliko število kmetij.
Francija bo letos pridelala za 25 do 30 odstotkov več vina kakor lani. Tudi po kakovosti je letošnje vino boljše od lanskega. Zaradi boljše letine se bo mogel mesečni vinski obrok v Franciji na osebo povečati od 4 na 6 litrov, še vedno pa je ta obrok za polovico manjši kakor pred vojno, ko| je mogla Francija znatne količine vina uvoziti tudi iz Severne Afrike.
Eigpt bi moral dobaviti Britanski Indiji večje količine bombaža. Te dobave pa so se mogle zaradi transportnih težkoč le deloma izvesti ter je bilo poslanih samo 7000 bal. Na podlagi novega dogovora bo dobavil Egipt Sudanu volno in sladkor ter dobil v nadomestilo iz Sudana klavno živino in žito.
Priporočei se:
♦
V. A. JANEŽ
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
J. J. NAGLAS
USTANOVLJENA 18^7
LJUBLJANA
V. ŠINKOVEC
MESTNI T Rfl 11
Nakup surovih ko2 divjaiine
lisic, kun, dihurjev. Ja ibetev. veveric. polhov, vider In domolih molk PL At AH NA J VlSlO CEN0I
Sprejemam krzno v strojenje in barvanje! ZALOGA VSAKOVRSTNEGA KRZNA
Opozorilo!
Opozarjamo p. n. konsumente, da je g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste slavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po Vskg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova im površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet g. Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve.
škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli sodni postopek.
FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. I).,
prej
Hinka Francka Sinovi d. d., Zagreb.
OKVIRJE
izdeluje specialist
WoHova 4
KLEIN
»VULKAN
VIŠKA 60
cc
Telefon 2389
izdeluje „VULKANIT" brikete za likanje
Julka Kavčič
Ljubljana
šelenburgova 5
h
i
\
r
Fttr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plese — Schriftleiter - Urednik: Aleksander 2eleznikar — Fttr die Druckerei »Merkur« A. G. -
Za tiskarn« »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. —■ AUe — vod v Ljubljani.