CENA 1500 din - Leto XLII - št. 16
Kranj, torek, 28. februarja 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Se bodo kosovski rudniki spremenili v največje in najstramotnejše jugoslovansko grobišče
Je oblast res več vredna od
VI VI ti    vi   II t
človeških življenj
Kosovski rudarji, skupaj okrog 3000 v starotrškem in drugih rudnikih, vztrajajo na meji izčrpanosti pod zemljo že osmi dan. Zaobljubili so se, da jih ne bo prej iz Jame, dokler ne bodo dobili pismenih zagotovil, da so funkcionarji Morina, Azemi in Šukrija odstopili. Vsa dosedanja pogajanja so bila jalova. Rudarji, s katerimi se solidarizirajo kosovski intelektualci in dijaki ter študentje, zbrani v športni dvorani, ne verjamejo obljubam. Kljub številnim pozivom, da je sedaj prednostna humana in človeška akcija rešitev rudarskih življenj, pa vodstvo jugoslovanske države in partije, z njima pa srbsko in kosovsko vodstvo terja prekinitev stavke ter vzpostavitev reda. V pokrajino je državno predsedstvo poslalo dodatne vojaške in policijske enote. V tujini pišejo, da sta pokrajina in Jugoslavija na meji izrednega stanja. V Sloveniji ljudje množično podpisujejo izjavo za mir, demokracijo in sožitje v pokrajini in v državi ter zoper uvedbo izrednega stanja.
Vedno več rudarjev niha med življenjem in smrtjo. Najhujše primere vozijo v tovarniško ambulanto, kjer jim nudijo prvo pomoč in jih skušajo napotiti v bolnico, vendar rudarji to odklanjajo in se vračajo nazaj v jamo, k tovarišem, katerim so obljubili, da bodo, če bo treba, umrli skupaj. Dva rudarja sta že v smrtni
meljev ustave iz leta 1974, o dopolnilih k srbski ustavi pa bo ponovno razpravljala pokrajinska skupščina. Glede odstopov Rah-mana Morine naj bi odločal pokrajinski komite ZK, o odstopu Alija Skukrije centralni komite ZKJ, o odstopu Husamedina Azemija pa komite v Prištini.
Žiro računa pomoči
Republiška konferenca ZSMS in Rdeči križ Slovenije sta odprla žiro računa za pomoč stavkajočim delavcem. Številka sklada ZSMS je 50101 - 678 - 47163, številka Rdečega križa pa 50101 - 678 - 51579, obakrat s pripisom Za Kosovo.
nevarnosti, drugim, če drama ne bo prekinjena, pa grozi enako. V nedeljo so nekateri kosovski politiki zagotavljali, da je bilo z rudarji doseženo soglasje, vendar se je kmalu izkazalo, da so te besede neosnovane. Rudarjev ni uspel prepričati predsednik predsedstva pokrajine Remzi Kolgeci, ki je dejal, da bodo o Morininem odstopu razpravljali na prvi seji pokrajinskega komiteja ZK. Z rudarji sta se pogovarjala tudi pokrajinska funkcionarja Rexepi in Selami in ji-nia posredovala mnenje pokrajinskega partijskega in državnega vodstva. Obe predsedstvi zagotavljata rudarjem, da ustavna dopolnila ne bodo spremenila te-
Kahman Morina: za politiko gre, ne za moralo
Rahman Morina, bivši pokrajinski sekretar za notranje zadeve in sedanji predsednik predsedstva ZK Kosova, katerega odstop zahtevajo rudarji, je med drugim dejal: "Bil bi najsrečnejši, če bi moj odstop pomenil rešitev. Svoj odstop sem ponudil, vendar je to tako kot bi vrgel puško v koruzo. Če je beseda o etiki, potem ni problema. Takoj bi odšel. Toda preko rudarjev v Starem trgu so bile postavljene politične zahteve in to brez argumentov. To, kar se sedaj dogaja, je preračunana igra za odhod vodstva, s katerim bi odšla tudi politika ZKJ, ki smo jo začeli uveljavljati. O tem nisem odločal sam, zato tudi sam ne morem odločati o svojem odhodu. Na to dolžnost nisem odšel sam od sebe. Zdaj gre za politiko, ne za moralo."
V številnih krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in na drugih mestih na Gorenjskem so včeraj začeli zbirati podpise zoper izredne razmere na Kosovu in v državi, s tem pa bodo nadaljevali tudi danes. Po prvih podatkih, je bil odziv ljudi izjemno velik. Samo v stavbi kranjske občinske skupščine (od koder je posnetek) se je včeraj v manj kot dveh urah podpisalo prek dvesto občanov. — Foto: F. Perdan
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
• GORENJCin FORMULjjl^^R
Kdaj naj bi bile te seje, še ni znano. Kosovske oblasti, sta potrdila funkcionarja, nimajo spiska organizatorjev novembrskih shodov Albancev in zato ni pričakovati represalij. Rudarji tega niso sprejeli in vztrajajo, da morajo ti trije pismeno potrditi odstop. Šele nato bi prišli na piano in se pogovarjali o uresničitvi drugih zahtev.
Husamedin Azemi odstopil
Ob pol dveh so iz Prištine sporočili, da je odstopil Husamedin Azemi, predsednik prištinskega komiteja ZK. Pričakujejo, da bo v nekaj urah znana tudi zahteva po odstopu Morine in Shukrija.
Jutri izredno zasedanje republiške skupščine
Predsedstvo republiške konference SZDL je večeraj obsodilo ravnanje v primeru rudarjev na Kosovu in podpisalo skupno izjavo za razum, mir, sožitje in zoper izredno stanje. Sklenili so, da bo jutri izredno zasedanje republiške skupščine.
Odzivi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini
Predsedstvo hrvaškega sindikata je obsodilo počasno in neučinkovito reševanje kosovske drame in terjalo, da morajo Murina, Shukrija in Azemi odstopiti, saj bi s tem rešili delavska življenja, ki so veliko več vredna kot stolčki politikov. Enako sodi tudi predsedstvo hrvaškega centralnega komiteja. Pozivi k rešitvi človeških življenj prihajajo vedno bolj množično tudi iz Bosne in Hercegovine.
Izjava medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko
"Globoko pretreseni in ogorčeni nad nerazumljivo počasnim, nenačelnim in nehumanim odnosom do človeške tragedije, ki se dogaja na Kosovu, zahtevamo, da se:
- izpolni pogoje, ki bodo preprečili smrt rudarjev
- ustvarita takšna politična osnova in takšno delovanje, še zlasti v ZK Srbije in ZK Kosova, ki bosta omogočila mednacionalno strpnost in sožitje na Kosovu
- takoj objavi dokumente, iz katerih bo razvidno, kdo se je zavzemal za reševanje politične napetosti in kdo jo je blokiral"
Več kot tisoč rudarjev albanske narodnosti v rudnikih Trepče je prebilo pod zemljo že sedmi dan — preizkušnje človekovih zmogljivosti in vztrajnosti. Onemogli so vsi, zdravniško pomoč je iskalo že 550 rudarjev. V nedeljo so iz jame prinesli prvega rudarja; zdravniki se borijo za njegovo življenje. (Telefo-to: Tanjug).
Splošno stavko so začeli že v večini kosovskih tovarnah in ustanovah. Življenje je omrtvi-čeno, zasebni lokali so zaprti, pokrajini primanjkuje živil. Tragedija se seli v domove. Družine so odtrgane od očetov, bratov. Ne vedo, kaj je z njimi. Že siceršnja revščina se poglablja, proizvodnja se ustavlja, nekateri tuji partnerji pa grozijo, da bodo prekinili sodelovanje.
Pokrajina ječi v tragediji, joče in kliče, naj se problem reši v dobro človeka, pa naj bo te ali one narodnosti, te ali drugačne
vere. Za normalnega človeka, ki želi sebi in drugim dobro, je nerazumljiva otopelost politike in njena gluhost, borba za zadrži-tev položajev in oblasti, nedaleč stran pa so na meji življenja ljudje, na volji in svobodi katerih naj bi bil grajen naš sistem. Soglašam: ko bo umrl prvi rudar, bo konec avnojske Jugoslavije, socialistične, samouopravne, federativne, ampak bosta od nje ostala le država in njena vsemogočna oblast!
nadaljevanje na zadnji strani
Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu
Dogodki zadnjih dni na Kosovu so dokončno odprli oči vsakomur, ki je še dvomil o tem, kam pelje politika mednacionalnega zaostrovanja, nasilnega poenotenja ter iskanja sovražnikov: v tragične, samomorilske oblike protestov, ki so sami najboljši dokaz, da komunikacija ni več možna, in naposled v izredno stanje, poseg represivnih organov. jPriče smo doslej najbolj resni ogroženosti Jugoslavije kot svobodne skupnosti narodov in narodnosti.
Državljani in državljanke SR Slovenije in SFRJ s podpisom te izjave izražamo:
našo polno človeško solidarnost s stavkajočimi kosovskimi rudarji: preprečiti je treba sleherno človeško žrtev, ki bi lahko pripeljala do tragedije nesluteh-nih razsežnosti;
naše najostrejše nestrinjanje s tisto politiko, ki je nujno morala pripeljati do skrajnega poslabšanja in zaostrovanja razmer v SAP Kosovo in v vsej državi, še posebej pa z neodgovornim, politično nespametnim in
človeško neobčutljivim ravnanjem najvišjih političnih in državnih teles v SFRJ, SR Srbiji in SAP Kosovo, ki niso storila ničesar za rešitev sedanjega konflikta, pač pa so, nasprotno, prispevala k stopnjevanju napetosti in negotovosti.
Trdno smo prepričani, da je pot k rešitvi kosovske in jugoslovanske krize edinole: priznavanje politične, ekonomske in kulturne avtonomnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, ki živijo v SFRJ; zagotavljanje in spoštovanje temeljnih človekovih, državljanskih in nacionalnih pravic in svoboščin v vseh delih SFRJ;
sprememba Jugoslavije v pravno državo, kjer se politične razlike ne kriminalizirajo, kriminal pa je stvar organov pregona, ne pa zastavek v političnih bo-jih;
uveljavljanje duha strpnosti in zavesti o tem, da nas razlike bogatijo in da so največja nevarnost za obstoj Jugoslavije poskusi nasilnega poenotenja v imenu prevlade katerekoli ideo-
logije ali nacionalnosti.
Podpisani državljani in državljanke izražamo trdno odločenost in nepopustljivo voljo, da se bomo:
bojevali proti vsem in vsakršnim poskusom vsiljevanja logike izrednih razmer in izrednega stanja, ki onemogoča mir in sožitje in lahko pripelje do državljanske vojne;
zavzemali za spoštovanje legalnih institucij in zakonitosti na vseh področjih družbenega, političnega in kulturnega življenja v vseh delih SFRJ.
Legalne institucije in obstoječe zakone je mogoče spreminjati samo po demokratični poti in ob polnem soglasju vseh prizadetih. Ne dopustimo krivcem za sedanje stanje, da bi se ponudili za rešitelje.
Predvsem pa odločno zahtevamo, da se nemudoma izpolnijo pogoji, ki so potrebni, da se prepreči smrt rudarjev. Ljubljana, 26. II. 1989
Republiška konferenca SZDL Zveza sindikatov Slovenije Zveza socialistične mladine Slovenije
Zveza komunistov Slovenije Zveza združenj borcev NOV Slovenije Slovenska kmečka zveza Zveza slovenske kmečke mladine
Social-demokratska zveza Slovenije
Slovenska demokratična zveza Zveza društev ŠKUC Forum Debatni klub '89 Komisija Pravičnost in mir Slovenska skupina Helsinške deklaracije Hrvatska skupina Helsinške deklaracije Slovenska študentska zveza Skupina / Gruppo '88 Društvo slovenskih pisateljev Slovenski center PEN Medškofijski odbor za študente Odbor za varstvo človekovih pravic
Svet za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL Sekcija za kulturo miru in Delovna skupina za mirovno , . .   . gibanje Iniciativna skupina za mednarodno amnestijo
ZADNJA NOVICA
Izredno stanje na Kosovu
Včeraj popoldne je radio objavil vest o uvedbi izrednega stanja na Kosovu. V sporočilu je rečeno, da je bila v sredo in četrtek v Beogradu seja predsedstva SFRJ, vodil jo je Raif Dizdarević, udeležili pa so se je tudi predsedniki vseh republiških predsedstev in drugi najbolj odgovorni funkcionarji federacije. Razpravljali so o Kosovu in možnostih za rešitev rudarjev. Zahtevali so, da je treba narediti vse, da se ne bi razmere še poslabšale. Sprejeli so sklep o ukrepih za zaščito ustavne ureditve in miru na Kosovu. Ukrepe so začeli takoj izvajati.
Popoldne so sporočili, da je odstopil tudi predsednik predsedstva CK ZK Kosova Rahman Morina.
3 s
o
co
LU
C/D
LU >0
O £ O o
/IGOR GUZELJ L /    ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR g
Klofuta
»ubožnici narodov
Nadutost jugoslovanske zunanje politike in ignorantska vzvišenost zveznih oblasti, ki pri tujih opazovalcih zbujata začudenje, pri nas, nemočnih državljanih, pa rastočo tesnobo, sta z uvedbo vizumov za potovanja Jugoslovanov v Zvezno republiko Nemčijo doživeli še eno klofuto. Žal nič ne kaže, daje to kaj streznilo beograjsko kamariljo in jo približalo ravnanju, ki bi ustrezalo vedno bolj obrobni vlogi Jugoslavije v svetu - prav kot nič ne kaže, da bo v prihodnje kakorkoli prisluhnila pozivom k razumu in odgovornejšemu obnašanju. Molk pooblaščenih organov ob smrtni obsodbi pisatelja Rushdieja in prihod iranskega predsednika Ali Hamnei-ja na uradni obisk v SFRJ potrjujeta verodostojnost najostrejšega vzdevka, kar smo jih v zadnjem času zasledili v domačem tisku: povampirjenje sistemskih institucij.
Toda potuhnjena »nevtralnost« do Homeinija je postranska zgodba. Pač pa so vizumi mnogo več kot samo simptomatični odraz vsega, o čemer smo bežno spregovorili v uvodu. So sestavni del in hkrati stopnjevanje procesa, ki mu pravimo selitev Jugoslavije na evropsko periferijo, v gospodarsko, kulturno in občo civilizacijsko izolacijo. Tja nas ne pehajo drugi; sami tiščimo vanjo, sami lezemo med eksotične regije, med muzejske eksponate stare celine.
Opozorila iz ZRN so prihajala že dlje časa. Že lani spomladi je visok funkcionar nemškega priseljenskega urada pri bonskem notranjem ministrstvu izjavil, da bi morala Jugoslavija nekako preprečiti ali vsaj omejiti naval državljanov SFRJ, ki si prizadevajo pridobiti status političnih ubežnikov. Število prosilcev iz naše države se je namreč v kratkem razdobju povečalo od nekaj sto na nekaj desettisoč in se izenačilo s poljskimi in turškimi azilanti. Seveda je bilo sleherniku jasno, da gre v resnici za ekonomsko in ne za politično emigracijo, kajti po strogih merilih bundestaga, nemškega parlamenta, status režimskih preganjancev zasluži kvečjemu 40 do 60 Jugoslovanov na leto. A veljavna zakonodaja ZRN terja natančno preučitev vsakega zahtevka posebej. Medtem je čakajoči, ki si vmes me sme poiskati ne rednega ne kakršnegakoli honorarnega vira zaslužka, deležen gostoljubja države v vnaprej določenih bivalnih okoliših. Vloge je treba rešiti najkasneje v treh letih, problem pa se je zaostril zato, ker so trume »uugosov« preobremenile ustrezne službe in ker slednje tudi dejansko ne morejo izdajati pozitivnih ali zavrnitvenih odločb prej kot v enem, ponekod celo v dveh letih.
Časopis Spiegel je konec poletja prvi omenil vizume, ko je v sebi lastnem zajedljivem tonu ugotavljal, da je budžet Zvezne republike Nemčije žrtev internacionalizacije notranjih gospodarskih težav držav, kakršna je Jugoslavija, ki jo je imenoval »ubožnica narodov«. Nemčija je bogata, toda ali si v imenu demokracije, v imenu pripadnosti helsinškemu duhu in odprtosti navzven lahko v nedogled privošči financiranje beguncev iz območij, kjer jim niti ne poskusijo olajšati položaja?
Očitno je ista pragmatična logika, podprta z računi, naposled prodrla tudi v vladnih krogih: načelno stališče zunanjega ministra Genscherja se je moralo umakniti argumentom notranjega ministra Zimmermanna. Jugoslavija razen protestov ter sklicevanja na minula zagotovila, dana ob sestankih visokih funkcionarjev obeh držav, ni mogla ponuditi nobenega dokaza, da je ali da bo storila kaj konkretnega za preprečitev stihijskega izseljevanja človeških viškov, ki odhajajo v tujino iskat srečo in večji kos kruha. Kar je šarlatanska politika zapravila, redki profesionalni diplomati zaman skušajo priigrati nazaj.
Skoda je še dosti hujša, kot se zdi, če ne upoštevamo verižne posledičnosti. Vstopne vizume bomo poslej Jugoslovani rabili za potovanje v Grčijo, Francijo in ZRN. Zadnji dve sta najvplivnejši članici Evropske skupnosti. Dvanajsterica naj bi po letu 1998 poenotila tudi odnos do nečlanic. Torej ima Jugoslavija vse možnosti, da bo dobila status tretjerazredne sosede, ki avtomatično pomeni hude omejitve pri medsebojnem trgovanju, znanstveno-tehničnem sodelovanju in pretoku ljudi. Že doslej ni pokazala nobene volje, da bi svoje norme, standarde in predpise uskladila z Evropo, v kateri postaja poenoteno in poenostavljeno poslovanje na sto in sto področjih alfa in ornega organiziranja v družbo višje kakovosti. »Uporniki«, kakršni smo mi, so iz dneva v dan bolj moteči in nič čudnega ni, če Nemci zdaj silijo Avstrijo, naj jih pri vizumih posnema. Odgovor Avstrijcev je sicer kategorično nikalen, a obenem je jasno, da funkcije »prestrežnika« beguncev iz domovine samoupravnega socializma ne bodo mogli odreči. Kako (brez)obzirno jo bodo izvajali, ne vemo. Avstrijski cariniki, ki so zadnji teden priljubljena medijska tarča, pravijo, da bi bili, zahvaljujoč izkušnjam, sposobni že na oko z 90-odstotno točnostjo razločevati med običajnimi potniki in ekonomskimi odseljenci, katerih romanje v širni svet se bo končalo na avstrijsko-nemški meji.
Ali pa na Jesenicah, na Ljubelju, v Fernetičih... Dunaj namreč ugiba, koliko več Jugoslovanov bo v novih razmerah prosilo^a azil v Avstriji: lani so jih našteli 477 - in le slabi desetini so prižgali zeleno luč. Bistveno okrepljen pritisk bi verjetno spročil selekcioniranje tudi na južnih, ne le na severnih prehodih. V tem primeru je moč predvideti, da bomo zagnali ogorčeni antirasistični vik in krik, vendar brez učinka. Naš ugled v svetu je skopnel, naša zaže-lenost pa še bolj.
PRED VOLITVAMI
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za I. tromesečje 32.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Občinska kandidacijska konferenca v Kranju
Igre brez meja
Kranj, 24. februarja - Na petkovi občinski kandidacijski konferenci sta izmed šestih možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije zadostno podporo (vsaj tretjino glasov navzočih delegatov) dobila le Marko Bule in Janez Drnovšek. V razpravi so opozorili, naj bodo spremembe volilnega pravilnika pravočasno pripravljene, saj se jih zdaj sproti izmišljajo, kar vnaša nered in zmedo, določiti pa bi morali tudi merila, saj zdaj praktično lahko vsak predlaga vsakogar, kar je podobno igri brez meja.
Uvodoma je spregovoril Ferdo Rauter, predsednik občinske konference SZDL, ki je podal poročilo o opravljenih volilnih postopkih. Oktobra lani so v Kranju evidentirali Milana Kučana, ki pa žal ni pristal na kandidaturo. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so imeli ljudje pripombe predvsem na volilni postopek, spraševali so, zakaj odklanjajo kandidaturo ljudje, ki izpolnjujejo vse pogoje in so bili evidentirani, žele pa si tudi neposredne volitve za člane predsedstva SFRJ. Do 24. februarja se je v krajevnih skupnostih in ozdih zvrstilo 149 kandidacijskih konferenc, na njih je sodelovalo 4.684 ljudi. Marko Bule je dobil podpo-do na 103 temeljnih kandidacijskih konferencah, Janez Drnovšek na 74, Tomaž Kalin na 10, Gojko Stanič na 26, Dušan Šinigoj na 36 in Vinko Vasle na 15 temeljnih kandidacijskih konferencah.
Ferdo Rauter je bil kritičen do volilnih postopkov, dejal je, da vse do zadnjega niso
Jeseničani so se odločili
Podpora Bulcu in Drnovšku
»Udeležba na občinski kandidacijski konferenci v Kranju je bila 76 odstotna, glasovalo je 122 delegatov. Potrebno podporo - vsaj tretjino glasov navzočih delegatov - sta dobila le Marko Bule, ki je dobil 77 glasov in Janez Drnovšek, ki je dobil 60 glasov. Preostali možni kandidati so dobili: Tomaž Kalin 7 glasov, Gojko Stanič 29 glasov, Dušan Šinigoj 34 glasov in Vinko Vasle 14 glasov.
vedeli, kako bodo ljudje odločali, vsem skupaj pa je jasno, da žele odločati neposredno. Čimprej naj se torej pripravimo na volitve
leta 1990, da bomo lahko pozornost posvetili vsebini in ne volilnim postopkom.
Zelo kritično je volilni postopek ocenil Roman Nahtigal, ki že vrsto let dela v volilni komisije pri občinski konferenci SZDL Kranj. Spomnil je, kako je bila akcija 25-tih poslancev leta 1971 ocenjena kot politična provokacija, danes pa lahko natančno to napravi kdorkoli, volilni postopki pa se sproti spreminjajo, po dnevnih potrebah, predsedstvo republiške konference SZDL si sproti izmišlja spremembe, čeprav te pristojnosti nima. Zgodilo se je že, je dejal Roman Nahtigal, da smo po telefonu dobivali napotke, kakšna pravila so, kako naj seštevamo glasove, črtali so nam nekatere evidentirane kandidate in podobno, danes pa časopisi objavljajo seznam 78-tih možnih kandidatov. Kdor se hoče zafrkavati, ima lahko kandidata za šefa države, saj to je vendar neresno, demokracija vendar ni anarhija, demokracija je red.
Podobne pripombe imajo tudi v Savi, je dejal njihov delegat, v krajevni skupnosti Britof-Orehovlje pa sodijo, da je enoletni mandat prekratek in naj se zato podaljša. Kritičen je bil tudi Ivan Jelen, ki je dejal, da smo prišli v zadrego, ker nismo ločevali države in politike.
M. Volčjak
Bule in Drnovšek vredna zaupanja
Jesenice, 23. februarja - Jeseniška občinska kandidacijska konferenca je bila v četrtek. Od 119 članov kandidacijske konference jih je bilo prisotnih 100, ki so tajno glasovali o zaupanju kandidatom za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. Nad tretjino vseh glasov na občinski kandidacijski konferenci sta dobila le Marko Bule in Janez Drnovšek, ki bosta šla kot jeseniška kandidata na sejo re-
publiške kandidacijske konference.
Konferenaca se je seznanila tudi s potekom temeljnih kandidacijskih konferenc po krajevnih skupnostih in tovarnah. V krajevnih skupnostih bi moralo biti 13 kandidacijskih konferenc, v združenem delu pa 111. Do četrtka, torej do dneva občinske kandidacijske konference, je občinska konferenca SZDL prejela zapisnike vseh trinajstih
krajevnih kandidacijskih konferenc, iz ozedejev pa jih je prišlo 66 ali slabih 60 odstotkov. Na kandidacijskih konferencah je na osnovi zapisnikov sodelovalo 2646 ljudi, ki so se tudi večinsko izrekali za Bulca in Drnovška, kar pomeni, da so delegati temeljnih kandidacijskih konfe-posredovane na republiško konferenco SZDL. Tri glavne pripombe z jeseniške občine je treba omeniti. Na neposredne tajne
volitve bi morali iti vsi kandidati in v tem smislu kaže spremeniti volilna pravila. Kandidati za take dolžnosti morajo biti gospodarsko razgledani, politično široki, mladi in neobremenejeni s politično preteklostjo. Biti morajo prepričani v pravilnost politike nove Markovičeve vlade in jo tudi z dejanji v predsedstvu države podpirati. Drugače, ob osamljenem Markoviču, iz krize ne bomo izplavali.
J. Košnjek
Škofja Loka: podpora Bulcu in Drnovšku
Škofja Loka, 24. februarja - Na seji škofjeloške občinske kandidacijske konference, ki je bila v petek, sta med šestimi kandidati za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije dobila zadostno, enotretjinsko podporo le Marko Bule in Janez Drnovšek. Delegati so dali Bulcu 60 glasov, Drnovšku 29, Dušanu Šinigoju 18, Gojku Staniču 17, Vinku Vasletu osem in Tomažu Kalinu enega.
Janez Zavrl, predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka, je v poročilu o opravljenih kandidacijskih postopkih navedel, da so v škofjeloški občini evidentirali 21 kandidatov, od katerih so jih šest - Marka Bulca, Jožeta Smoleta, Janeza Stanovnika, Milana Kučana, Viktorja Žaklja in Mojco Drčar-Murkovo - predlagali za nadaljnje postopke. Izmed šesterice, ki je od skupno 73 evidentiranih v Sloveniji dala soglasje, sta na temeljnih kandidacijskih konferencah (tako kot na občinski) dobila največjo podporo Bule in Drnovšek, sledijo pa Stanič, Šinigoj, Vasle in Kalin.
Jože Kranjc, delegat krajevne skupnosti Trata, je dal pobudo, da naj se konferenca opredeli do prispevka v četrtkovem televizijskem Tedniku, v katerem je bilo govora o ilegalni (anarhistični) organizaciji, za katero se ne ve, kakšni so njeni cilji. Konferenca je obsodila javno predstavitev takšne organizacije in ocenila, da je to v zdajšnjem kriznem času to tudi politično nevzdržno.
Letos spomladi poteče prvi dveletni mandat funkcionarjem v občinski skupnosti za proizvodnjo hrane in preksr-bo, v cestno-komunalni skupnosti in v skupnosti za varstvo pred požarom. Večina je pripravljena prevzeti funkcijo še za en mandat, trije pa ne - dva zaradi prevelikih obveznosti in eden zavoljo nezdružljivosti poklica s funkcijo. Na seji občin-
ske kandidacijske konference so določili nove kandidate, in sicer Pavleta Razložni-ka iz Kopačnice za predsednika skupščine skupnosti za varstvo pred požarom in Ni-ka Sedeja iz Železnikov za predsednika zbora uporabnikov iste skupnosti ter Andreja Starmana iz Žirov za podpredsednika skupščine cestno-komunalne skupnosti.
Ko je Janez Zavrl ocenjeval kandidacijske postopke, je pou-
daril, da je bila udeležba na temeljnih kandidacijskih konferencah v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih tokrat nekoliko slabša kot pri volitvah člana predsedstva SRS in da so se tokrat opredelile do kandidatov tudi vse družbenopolitične
Ob'veliki izgubi v gorenjskem zdravstvu
organizacije na ravni občine. Televizijska oddaja, v kateri so se predstavili kandidati, je bila po mnenju škofjeloške SZDL prepozno, sicer pa prekratka. Nekaj kritik je bilo izrečenih tudi na rovaš predstavitve kandidatov na Gorenjskem.
C. Zaplotnik
Mi smo izčrpani
Kranj, februarja - Lani so na Gorenjskem za zdravstvo zbrali 100 milijard, 118 so jih porabili. Za izgube, ki so jo doslej varno pestovale zdravstvene skupnosti, je krivih več dejavnikov, med njimi večletno upadanje deleža sredstev, namenjenega tej dejavnosti. To sili v stalno varčevanje in omejevanje zaposlovanja, medtem ko potreba po tovrstnih storitvah na Gorenjskem stalno narašča.
Levji delež izgub v gorenjskem zdravstvu nosi Kranj: 10,6 milijarde. Jesenice je imajo 900 milijonov, Radovljica 3 milijarde, Škofja Loka 2,1 in Tržič 1,2 milijarde. 32,5 milijard je v gorenjskih zdravstvenih skupnostih dolga, več kot polovica domačim zdravstvenim organizacijam.
Gospodarstvo očitno ni zmožno zadostiti vsem potrebam zdravstva, vsaj ne pri zdajšnjih pravicah. Zato je zdravstveni program že nekaj let nepokrit. V Gorenjski bolnišnici, kot je povedal njen direktor Slavko Osredkar, uspejo pokriti le 80 odstotkov odkupljenega programa. Deloma je tako zaradi indeksa, ki jim ne priznava dejanskih (temveč birokratske) materialnih stroškov, deloma pa zato, ker niso stimulirani za več storitev, glede na to, da pretežni del programa odkupi Gorenjska, le drobec pa se ga poravna na prosti ceni. Primanjkljaj so doslej zakrivali na račun prisilnega varčevanja, amortizacije, pravočasnega obnavljanja aparatov, zaposlovanja, plač...Vendar bodo tudi te rezreve sčasoma izčrpane in bati se je, da bodo popustili temelji gorenjskih bolnišnic.
Poznavalci so izračunali, da za zdravstveno varstvo na Gorenjskem porabimo toliko kot za tople obroke med delom za zaposlene delavce.
Lekarnam zdravstvene skupnosti do zdaj dolgujejo že 2,3 mlijarde, tako da ne more poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev, ki tudi že presegajo dve milijardi. Ob dejstvu, da se zdravila neznansko dražijo, saj so od novembra do februarja še enkrat dražja, da zaloge kopnijo, ker ni denarja za vzdrževanje ali pa prihaja prepozno, se je bati, da bo lekarna ostala prazna. Kaj je bolj etično, se sprašuje direktorica Gorenjskih lekarn Fernanda Burdvch, pustiti le-krano brez zdravil ali pa terjati takojšnje plačilo od ljudi, kakor so to začeli v lju-bljanjskih lekarnah.
Tudi v osnovnem zdravstvu je podobno, ugotavlja direktor Miloj ko Demšar, ki se boji, da bodo izgube in nelikvidnost v zdravstvenih organizacijah kmalu začutili tudi njihovi uporabniki. Ne le za plače zdravstvenih delavcev, tudi za material, za dejavnost bo zmanjkalo denarja. O podobnih težavah sicer toži vse slovensko zdravstvo. Gorenjskemu pa je tem huje, ker nosi 18 odstotkov vseh slovenskih zdravstvenih izgub (desetina vsega slovenskega prebivalstva je na Gorenjskem), ker se izgube in nelikvid-
nost kopičijo že nekaj let, ker so si zaradi desetletnega varčevanja sami zategovali zanko okoli vratu, ker se dušijo v dolgovih do finančno najzahtevnejšega Kliničnega centra (naj spomnimo na »račun vreden švicarske klinike«, ki je narasel že na 15 starih milijard), ker so bolj kot drugi obremenjeni s solidarnostjo, ker...
Rešitve na Gorenjskem sami ne vidijo, saj so le del zapletenega sistemskega kolesja. Potrebne bodo sistemske spremembe, ki bodo odpravile v zdravstvu nesprejemljiv storitveni sistem, zagotovile denar iz ne izključno družbenih virov, zmanjšale zdravstvene zmogljivosti po vsej Sloveniji. Ugotavljajo namreč, da gorenjsko zdravstvo le polovico zbranega denarja porabi doma, ves ostali se odlije. Pred kratkim so republiške zdravstvene institucije v Kranju imenovale delovno skupino strokovnjakov in ji dale polnomočje za izdelavo zdravstvenega projekta, ki bi bil učinkovit v današnjih razmerah. Od tega si lahko veliko obetamo, če bodo v republiki prisluhnili gorenjskim izkušnjam in predlogom (doslej jim niso).
D. Z. Žlebir
Torek, 28. februarja 1989
/ GOSPODARSTVO
3. STRAN
GLAS
Razmišljanja o samostojnosti
Samorastniška Agromehanika
Kranj, 25. febrja - V KŽK-jevi Agromehaniki razmišljajo o samostojnosti, ki jim jo ponuja nova zakonodaja, nikamor pa ne hitijo. Povezanost v raznovrstni KZK je sicer že zdaj zrahljana, toda njegova vključenost v sozd Mercator ima predvsem zaradi interne banke tudi dobre strani, saj imajo odtlej v Agromehaniki veliko manj problemov z denarjem. V kolikor bodo krenili po samostojni poti, bodo skušali poiskati ustrezne poslovne povezave na področju trženja na tujem trgu, kar je zanje največji problem._
Korenine razmišljanja o samostojnosti zdaj KŽK-jevega tozda Agromehanika tiče pravzaprav v. njenem samorastništvu, saj, kakor pravi njen dolgoletni direktor Friderik Lazar, ki ga je zdaj kot v.d. zamenjal Franc Selak, leta 1975 smo šli v tozd kot berači, brez denarja, z najetimi barakami, ki so jih kasneje porušili, zato so nam še dolgo pravili barakarji. Skratka dotedanja delovna enota, ki je nastala iz vzdrževalnih delavnic kmetijskih strojev, je začela dobesedno iz nič, samorastniško. Takšen je dolgo ostal tudi njihov način dela, ki je iz trgovanja počasi prerasel tudi v proizvodnjo, samorastniško so nastajali novi izdelki, kovinsko predelovalna dejavnost pa jih je znotraj Kmetijsko živilskega kombinata tudi sama po sebi napravila za posebnost.
Zaradi svoje posebnosti zelo samostojni že zdaj
Agromehanika ima tako danes samostojno prodajo in trženje, razvoj in finance, na KZK je navezana le s finančno operativo, formalnimi kadrovskimi zadevami, računalniško obdelavo podatkov, s katero pa niso najbolj zadovoljni, saj jim manjkajo Prav njihovim specifičnim potrebam prilagojene obdelave podatkov. Skratka, vse življenjsko pomembne poslovne funkcije v Agromehaniki praktično že imajo, zato je seveda razumljivo, da razmišljajo o samo-
stojnosti, ki jim jo ponuja nova zakonodaja. Pot nazaj v delovno enoto je zanje seveda docela nesprejemljiva.
Pot v samostojnost pa seveda tudi za Agromehaniko nima samo svetlih plati, predstavlja seveda določeno tveganje, zato tudi pretirano ne hite, vsaj dokler interne banke ne bodo izgubile dosedanjega pomena. Odkar je namreč KŽK vključen v sozd Mercator, si lahko pomagajo z interno banko, kar je ob vsesplošnem pomanjkanju denarja in visokih bančnih obrestih seveda zelo pomembna stvar, saj odtlej praktično nimajo več problemov s pomanjkanjem obratnih sredstev.
Povezali bi se pri trženju na tujem
Poleg navezanosti na interno banko jih od hitenja v samostojnost odvrača iskanje povezav pri trženju na tujih trgih, seveda ne v smislu golega izvoza, temveč marketinga. V KŽK te dejavnosti niso razvili, tudi Mercator jo za kovinsko predelovalno dejavnost seveda nima. Zato je že doslej Agromehanika ubirala svoje poti, k čemur je bila seveda prisiljena, saj je izvoz postal njena življenjska nujnost, ko se je pred petimi leti začela kriza tudi na področju prodaje kmetijske mehanizacije.
Pred leti so se tako vključili v Sipov sistem Agros, v katerem je bila tudi kranjska Creina, vendar pa je ta združba pred dvemi
V Agromehaniki so delali tudi minulo soboto, saj hite, da bodo lahko izpolnili izvozno naročilo za Sovjetsko zvezo. Foto: F. Per-dan
leti usahnila. Zdaj iščejo nove povezave, ker pa je v Sloveniji sorodnih izdelovalcev malo, jo seveda ne bodo lahko našli. V tem primeru bodo seveda te službe osnovali, bolje rečeno okrepili sami.
Izvoz ima v Agromehaniki že pomemben delež, saj na tujem prodajo približno polovico izdelkov, ki pridejo iz njihovih delavnic. Ker približno polovico prometa predstavlja trgovska dejavnost, polovico pa proizvodna, je imel izvoz lani v celotnem prihodku 20,7 odstotni delež. Na tuje so prodali za 4,5 milijonov dolarjev škropilnic, ki so njihov specializirani izdelek, seveda različnih velikosti in načinov uporabe.
M. Volčjak
»Klasične« in posebne zahteve Iskrinega stavkovnega odbora v Lipnici
Čisti računi - kdo, komu, koliko in kako
Upnica, 24. februarja - V Iskrini tovarni mehanizmov v Lipnici že nekaj časa deluje petčlanski stavkovni odbor, ki se od podobnih odborov po drugih delovnih (temeljnih) organizacijah ne razlikuje samo po tem, da nima predsednika, ampak tudi po zahtevah. "Stavkovni odbor smo ustanovili predvsem zato, da v tovarni ne bi bilo štrajka - a če bi do njega že prišlo, da bi bil organiziran," je dejal Rado Obid, eden od članov stavkovnega odbora, sicer tudi član občinskega komiteja ZKS Radovljica. "V odboru smo enotni v tem, da stavka ni zdravilo za številne težave in da bi s takšnim načinom reševanja problemov verjetno zgubili tudi kakega kupca z Zahoda."
menitvi gospodarstva, zahteve,
Nekaj zahtev stavkovnega odbora, ki so jih delavci podprli z glasovanjem po sindikalnih skupinah, sodi v "železni repertoar". To so zahteve po uskladitvi osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov in inflacije, zahteve po boljši organizaciji dela, večji odgovornosti, razbre-
Strokovni kolegij Iskre Lip-nice meni, da so veliki sistemi obsojeni na propad, da trg prizna le določeno ceno in da kupca prav nič ne zanima, koliko režije se "hrani" s ceno končnega izdelka. Novo organiziranost Kibernetike si zamišlja tako, da bi bile na ravni združenega podjetja organizirane le "strateške dejavnosti", vse operativne pa naj bi prenesli na raven proizvodnje. Tovarna v Lipnici naj bi postala bolj samostojna in odgovorna, še naprej želi biti združena v večji sistem, ki je v primeru krize posameznega programa medsebojno solidaren in pripravljen združevati denar za naložbe zdaj ene zdaj druge tovarne, vendar le na podlagi čistih računov - kdo, komu, koliko in pod kakšnimi pogoji.
da se "v tovarni zmanjša absolutna moč in nedotakljivost nekaterih mojstrov"...Večina zahtev je posebnih, iskrških, in se nanašajo na položaj Upniške temeljne organizacije v okviru Iskre Kibernetike, na odnose med tozdi, med tozdi in delovno organizacijo. Omenimo le nekatere najpomembnejše! Vodstvo delovne organizacije naj skupaj z vodstvom sozda pripravi do konca prvega četrtletja v skladu z zakonom o podjetjih predlog nove, učinkovitejše organiziranosti Iskre Kibernetike in njenih delov. Uspešnost poslovanja naj bo merilo za delitev dohodka in osebnih dohodkov v posameznih temeljnih organizacijah in med njimi naj bo tudi do 30-od-stotna razlika. Temeljne organizacije, ki so skupnega pomena za vso delovno organizacijo in opravljajo storitve tudi za druge tozde, naj zaračunavajo te storitve po konkurečnih in ne po monopolnih cenah. Vodstvo temeljne in delovne organizacije naj predstavi razvojne načrte in pripravi pregled naložb, iz katerega bo razvidno, koliko "investicijskega dinarja" je bilo vzad-njih petih letih namenjenega Upniškemu tozdu in koliko ostalim delom Kibernetike...
Rado Obid takole komentira
zahteve delavcev: "Smo za to, da ostanemo pod iskrško zvezdo, vendar hočemo tak položaj, da ne bomo za vsak nov stroj spraševali v Kranj...Smo za solidarnost med posameznimi deli Kibernetike, vendar za čiste račune in za tako obliko, da bomo vedeli, koliko in komu smo posodili denar, koliko ga bomo dobili nazaj...Če ne bomo vlagali, bomo zaostali. Skladišče imamo pod šotorom, proizvodni prostori niso primerni za tako natančno delo, kot je naše, potrebovali bi nove stroje - v Kranju pa pravi-
jo, da ni denarja...Nismo prevra-tniki, kot so nas v začetku označevali, le delavci smo, ki se zavzemamo za izboljšanje razmer v Kibernetiki."
Delavski svet Iskre Lipnice, ki se je 10. februarja sestal na izredni seji, je potrdil vse glavne zahteve delavcev in njihovega stavkovnega odbora in še posebej poudaril, da mora reorganizacija Kibernetike dopustiti toz-dom večjo samostojnost in spodbuditi ljudi za kakovostnejše delo in za večji ostanek dohodka.
C. Zaplotnik
Delegatsko vprašanje
Pošten obračun elektrike
Kranj, 24, februarja - Delegacija krajevne skupnosti Vodovodni stolp je kranjski občinski skupščini zastavila vprašanje o drugačnem, bolj poštenem načinu obračunavanja porabljene električne energije.
Potrošniški svet v kranjski krajevni skupnosti Vodovodni stolp zaradi številnih pritožb ljudi namreč sodi, da je sedanji način obračunavanja porabljene električne energije nesprejemljiv, saj se ljudje počutijo prevarane, takšni občutki pa se stopnjujejo zaradi padanja življenjske ravni in vse večjega deleža, ki ga v družinskem proračunu predstavlja strošek za elektriko.
Dosti je namreč primerov, da ljudje račune preplačujejo, zaradi vsakodnevnega padanja vrednosti dinarja pa se pri načinu enoletnega obračuna počutijo ogoljufane. Pravijo, da je nesprejemljiv odgovor Elektra, da imajo porabniki možnost sprotnega preverjanja in poračunavanja v njihovi službi, saj to vendar ne more biti stvar porabnikov, dosti pa je tudi takšnih, ki zaradi ostarelosti ali bolezni tega ne morejo napraviti. Poleg tega pa ljudje niso motivirani, da bi varčevali z električno energijo.
V krajevni skupnosti Vodovodni stolp zato predlagajo, naj uvedejo plačilo elektrike na vsaka dva meseca in to na dejansko porabo na števeu. V bistvu torej zahtevajo nekdanje inkasante. Pri tem pravijo, da se ljudje le tako ne bodo počutili ogoljufane in Elektro si bo le tako ponovno pridobil nekdanji ugled.
Zbor Temeljne banke Gorenjske je sklenil
Prednost petim največjim bolnikom
Kranj, 21. februarja - Zbor temeljne banke Gorenjske je soglašal, da 5® Pomaga jeseniški Železarni, Verigi, Telematiki, Tekstilindusu in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, vendar je sklenil, da se po zaključnem računu skladno z možnostmi pomaga tudi drugim tovarnam, ki se otepajo s težavami.
Vendar pa mora biti take vrte pomoč res gospodarska, ne Pa socialna ali kakšne drugačne najave, ki z gospodarskimi mezdami  zdravljenja  nima nič -kupnega. Položaj je namreč na sPlošno slab, pomoči bi bili pogoni skoraj vsi, zato so še bolj Pomembne ocene, ali so težave ^s objektivne narave ali pa so v scini subjektivne slabosti. Na-lni zdravljenja v obeh primerih °e smejo biti enaki, so menili "led drugim na zboru Gorenj-Ke- V strokovni službi banke
bomo marca analizirali tudi položaj drugih in po svojih zmožnostih prav tako sodelovali, je ob tem dejal na zboru banke njen direktor Janez Bedina.
Zbor banke je na predlog izvršilnega odbora in konferenc poslovnih enot sklenil, da Železarni, Verigi, Telematiki, Tekstilindusu in Bombažni predilnici in tkalnici, ki imajo skupno okrog 130 milijard izgube, pomaga z vrnitvijo realnih obresti in odpisom nekaterih neizterljivih dolgov v skupni vrednosti blizu 20
milijard dinarjev. Vendar je ta sklep pogojen z nekaterimi potezami, ki jih morajo potegniti v omenjenih kolektivih, da bo ta denar varovan v interesu banke in njenih ustanoviteljic. Denar se mora izključno uporabiti za zmanjševanje izgube oziroma izboljšanje nelikvidnosti, v sanacije pa se morajo vključiti še sozdi, v katere so posamezne delovne organizacije vključene, interne banke in druge banke, s katerimi te tovarne razen z gorenjsko banko še sodelujejo. Te tovarne bodo morale še pred
uresničitvijo .sklepa zbora podpisati z banko pogodbe, s katerimi se bodo zavezale, da bodo v petih letih izročile banki za enako realno vrednost obveznic, delnic
ali drugih vrednostnih papirjev. V primerih nespoštovanja dogovora bo banka ukrepala, čeprav je slišati ugovore, da so ti pogoji za omenjene tovarne, ki se kopljejo v težavah, pretežki.
Takšna bančna poteza pa sploh ne bi bila mogoča, če ne bi bila njena likvidnost v drugi polovici leta vedno boljša in je zato že septembra, prva v Sloveniji, zniževala obresti. Bančna letna bilanca namreč omogoča normalno formiranje skladov do višine 279 milijard dinarjev, kar je 15 odstotkov bilančne vsote banke (1833 milijard) in ta podatek uvršča Temeljno banko Gorenjske med solidne j še banke v sistemu Ljubljanske banke in v Jugoslaviji nasploh.
J. Košnjek
Brezvoljnost
Napovedi, kaj se bo zgodilo ob nadaljnjem zadrževanju odkupnih in prodajnih cen svežega mleka, se vse bolj uresničujejo. Iz severovzhodne Slovenije že poročajo, da kmetje, ki imajo možnost pridelovati kaj drugega, opuščajo rejo krav in se preusmerjajo v poljedelstvo in rejo bikov. Na Gorenjskem, kjer je kljub tradicio-nalno-čustveni navezanosti na živinorejo že tudi čutiti veliko brezvoljnost, so možnosti za preusmeritev zaradi naravnih razmer manjše kot drugod in omejene pretežno na ravninski del. Prireja mesa je ta čas resda nekoliko donosnejša od "proizvodnje" mleka, vendar ne toliko, da bi se že splačalo krave zamenjati za bike. Na kmetijah, kjer so hlev uredili za rejo krav, to tudi ne bi bilo tako enostavno, kot si nekateri mislijo. Živinoreja pač ni tekoči trak, s katerega je mogoče v kratkem času umakniti (nerentabilni) izdelek in ga nadomestiti z drugim, s tržno in prodajno zanimivejšim. Kdor se je (v preteklosti) odločil za rejo krav, je primoran tudi v kriznih časih in v razmerah cenovnih neskladij delati naprej - četudi v svojo škodo. Žal to dobro ve tudi jugoslovanska vlada, ki z zaščitno ceno in z državnim nadzorom nad prodajno ceno svežega mleka izrablja kmetovo nemoč, da bi opustil rejo krav in začel s kakšno drugo, donosnejšo dejavnostjo. Vendar - vsako potrpljenje ima svojo mejo! Zdi se, da se v Sloveniji in na Gorenjskem po zadnjih podražitvah gnojil, krmil, kmetijskih strojev, nadomestnih delov, elektrike, nafte in bencina že približujejo meji, od katere vodita naprej le dve poti: izboljšanje razmer (z generalnim štrajkom, kakršnega napoveduje kmečka zveza) ali zmanjšanje črede, prehod od sodobnega k starokopitnemu načinu kmetovanja, iskanje dohodka s špekulacijami...Švica, ki je tako bogata in bi si lahko vso hrano kupila, si tega ne privošči in neguje kmetijstvo kot "punčico svojega očesa", naši je očitno vseeno: s socialnimi cenami mleka in z uvozom mleka v prahu in mlečnih izdelkov spodbuja propad domače živinoreje, ki je - to je treba priznati - razvita le v njenem zahodnem delu.
Nekateri (tudi iz kmečkih vrst) se pogosto spotikajo ob kmetove zaslužke za mleko, ki na redkih gorenjskih kmetijah dosegajo in presegajo pol milijarde starih dinarjev. Na videz izgleda to veliko, vendar dobimo realno sliko šele tedaj, ko odštejemo vse izdatke za krmila, seno, gnojila, gorivo in za ostali reprodukcijski material in ko zvemo za podatek Kmetijskega inštituta Slovenije, ki kaže, da so rejci januarja dobili povrnjenih le 74 odstotkov vseh stroškov prireje mteka.
C. Zaplotnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Po grlih steče vse manj piva
Tudi pivo je postalo že drago. Na njegovo proizvodno ceno, ki denimo v laški pivovarni znaša 720 dinarjev, se poleg vseh drugih stroškov nanjo obesi tudi trojni prometni davek (zvezni, republiški, občinski). Tako v trgovinah stane steklenica navadnega laškega piva 2.470 dinarjev (če še!), v gostilnah pa se cena povzpne na 4.000 in več dinarjev. Tako visokih cen pa vsi ljubitelji piva ne dosegajo več, kar seveda zmanjšuje prodajo piva. Po podatkih jugoslovanskega združenja pivovarske industrije se je januarja letos prodaja piva v državi zmanjšala v primerjavi z lanskim januar jam za šest odstotkov. To pomeni, da se je prodaja od lanskih 562 tisoč hektolitrov piva zmanjšala na letošnjih 527 tisoč hektolitrov.
Tudi Iskri se obrestujejo lastne prodajalne po državi
Iskra je lani na jugoslovanskem tržišču prodala za 1 235 milijard dinarjev blaga, od tega za 171 milijard v lastnih prodajalnah po državi, za približno 350 milijard pa so prodale jugoslovanske trgovske hise, s katerimi ima Iskra sklenjene sporazume. Zanimiva je ugotovitev, da je Iskra lani ohranila, ponekod pa celo povečala prodajne deleže tudi v plačilno najmanj sposobnih delih države kot so Kosovo, Makedonija in Crna gora, torej je o zapiranju trga težko govoriti. Res pa je, da ima Iskra zelo razvejano tržno mrežo saj ima po Jugoslaviji 15 predstavništev, 34 prodajaln in 6 veleprodajnih skladišč.
Gospodarska reforma tudi v Bolgariji
Gospodarsko reformo pripravljajo tudi v Bolgariji, njene temeljne obrise so objavili januarja v posebnem dokumentu. Menda spominja na najnovejše madžarske in poljske tovrstne predpise, glavni namen pa je očitno privabljanje tujega kapitala in tehnologije. Po novem konceptu naj bi odpravili zastarele gospodarske strukture in ustvarili konkurenčne razmere, v katerih naj bi podjetja delovala samostojno in odgovorno in tudi povsem enakopravno, pa naj gre za državno, zadružno ali zasebno podjetje. Država pa naj bi se iz gospodarstva umaknila. Bolgarsko gospodarstvo je bilo 40 let tesno navezana na Sovjetsko zvezo in bilo centralno plansko vodeno, poleg vsega drugega bodo zato velik problem kadri, ki se bodo znašli v okolju ostrejše konkurence.
M   0  V   0   S    T   I $
Robot sortira prtljago
Na londonskem letališču so prvi v Evropi uvedli robotski sistem sortiranja prtljage, pri katerem uporabljajo za pošiljanje kovčkov na določena mesta kamere in robotove "roke". Sistem su-per vision, kot ga imenujejo, je sestavni del obnovljenega terminala 3 na letališču. Vsako minuto lahko pošlje 60 kovčkov, prepustna moč sedanjega na pol ročnega sistema pa je 15 kovčkov na minuto. Na letališču pa seveda obljubljajo tudi večjo natančnost pri sortiranju prtljage in s tem zmanjšanje izgubljene prtljage, ki potnikom seveda povzroči velike težave. Novi sistem deluje tako, da video kamere z računalniki skanirajo in preberejo nalepke na kovčkih, na katerih so seveda šifre namembnega kraja in številke poletov. Računalniki nato aktivirajo mehanične roke, ki usmerjajo prtljago vzdolž premičnih trakov do nakladalnih točk. Naprava pa lahko prebere ročno napisane ali tiskane številke.
Črno vino povzroča migreno
Ljudje, ki trpe za migreno, vedo, da napad lahko izzove kakšna hrana ali pijača. Pri nekaterih je to čokolada, pri drugih pomaranča, pri tretjih alkoholne pijače. Vendar niso enako nevarne vse alkoholne pijače, belo vino je na primer v primerjavi s črnim povsem nenevarno, kar pomeni, da migrene ne povzroča alkohol, marveč neka druga sestavina. Te domneve so potrdile raziskave! pri katerih so odkrili snov, ki organizmu onemogoča, da bi se rešil kemijskih strupov iz družine fenolov. Majhne količine fenolov, ki so v številnih živilih in pijačah, ponavadi postanejo nenevarne zaradi učinka encima PST. Zal pa nekaj v alkoholnih pijačah preprečuje delovanje tega encima in fenol povzroči glavobole. Očitno je te skrivnostne snovi v črnem vinu veliko več kot v belem, v žganju in viskiju pa je te snovi prav tako več kot v ginu ali vodki.
/ureja MARIJA VOLĆJfliT
L
KRATKE Z GORENJSKE
Zimski rekreacijski center Španov vrh - V krajevni skupnosti Planina pod Golico, najmanjši od krajevnih skupnosti v jeseniški občini, so se lani predvsem v športnem društvu lotili urejanja smučišč pri žičnici Španov vrh. Smučišča so lepo uredili in pri tem naredili prek pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. Radi bi tudi, da bi jim uspelo asfaltirati še zanjih 800 metrov ceste in da bi pri žičnici zgradili tudi parkirišča. V načrtu pa imajo tudi, da bi v spodnjem delu uredili še manjšo vlečnico. Tako bi Španov vrh res postal zimski rekreacijski center za Jeseničane, ki se morajo zdaj pozimi na smučarijo voziti v Kranjsko goro ali v Mojstrano. V krajevni skupnosti se za uresničitev tega programa še posebej zavzemajo. Pravijo, da bi na ta način dejansko lahko kaj premaknili v turizmu, saj so do zdaj v glavnem imeli več ali manj samo težave zaradi črnih in kasneje postopno legaliziranih vikendov. - A. Ž.
Kako živeti s psom
Naklo - Kinološko društvo Naklo letos praznuje 10. obletnico delovanja. V društvu dvakrat na leto organizirajo tečaje za službene in športne pasme psov, jeseni pa še tečaje šolanja za mlade pse. Na tečajih strokovno usposobljeni učijo, kako živeti s psom v urbanem naselju. Letošnji začetni tečaj o vzgoji in šolanju psov se začne v petek, 3. marca, ob 19. uri v Domu Kokrškega bataljona v Naklem (za gostilno Marinšek), v ponedeljek, 6. marca, ob 16. uri pa bo že praktični del šolanja na vežbališču Kinološkega društva Naklo (levo od bistriškega podvoza ob avtocesti). Tečaj za službene pasme obsega vaje poslušnosti, sledenja in obrambe, za ostale pasme pa izpit A vključuje le vaje poslušnosti-vodljivosti psa. Po opravljenih izpitih se bodo tečajniki lahko pridružili skupini psov, ki se šolajo za humane akcije-reševanje izpod ruševin in plazov.
Letna skupščina turistične zveze
Jesenice -Letno skupščino občinske turistične zveze Jesenice so s 1. prestavili na 2. marec. Bo pa v hotelu Lariks ob 11. uri. Iz gradiva za skupščino je razvidno, da je zvezi lani zmanjkalo 1,5 milijona dinarjev. To pa bo pokrilo Turistično društvo Jesenice, ki je ustvarilo presežek z lastno dejavnostjo, (bb)
Delavni jeseniški fotoamaterji
Jesenice - Na rednem letnem občnem zboru foto kluba Andrej Prešeren na Jesenicah so ugotovili, da je bila njihova dejavnost lani in predlanskem živahna in pestra. Pripravili so več domačih razstav (Človek in jeklo) in mednarodne (Interclub razstavo fotografije). Poleg starih jeseniških razstavljavcev se v dejavnost vključujejo tudi mladi. Za to so zaslužni prav gotovo mentorji fotokrožkov po osnovnih šolah. Sicer pa jeseniški amateriji na razstavah doma in v tujini dosegajo tudi lepe uspehe. Tako je Franc Sluga lani zbral 374 točk, Franc Črv 182 in Franc Kolman 86 točk. Za mlade so pripravili pionirsko fotorazstavo na osnovni šoli Prežihov Vo-ranc, občinsko pionirsko foto tekmovanje pa je bilo v Mojstrani... Za letos, so si zadali precej obsežen program. Že marca bo občinska pionirska foto razstava, aprila pa bo občinsko pionirsko foto tekmovanje v Žirovnici. Pripravili bodo več samostojnih razstav. Oktobra bo razstava Človek in jeklo. Razstavljavci bodo sodelovali tudi na 13. Interclub razstavi fotografij in na 17. razstavi fotografij Treh dežel; obe bosta na avstrijskem Koroškem. Udeležili se bodo tudi srečanj foto in filmskih amaterjev Gorenjske, ki bo jeseni v Radovljici in sodelovali na praznovanju 100-letnice ustanovitve prvega foto kluba v Sloveniji in Jugoslaviji. Na skupščini kluba so za novega predsednika izvolili Izidorja Trojarja. (lk)
Spodbudni rezultati
Brezje - V krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini so minuli teden na kandidacijski konferenci najprej obravnavali možne kandidate za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije in z'a predsednika skupščine Stanovanjske skupnosti Radovljica, v nadaljevanju pa so potem na skupščini krajevne skupnosti ocenjevali delo v minulem letu in sprejeli program za letos. Najpomembnejši nalogi v minulem letu sta bili izgradnja mrliških vežic in ureditev pokopališča. Za letos načrtujejo posodobitev ceste Brezje-Peračica in dokončno ureditev pokopališča, (jr)
Praznovala sta zlato poroko
Češnjica v Bohinju - V Češnjici v Zgornji bohinjski dolini sta 18. februarja slavila zlato poroko Nežka in Simon Stare. Simon je precej časa bil tapetnik v Zasipu, od koder je tudi žena Nežka. Se ne dolgo tega pa sta se preselila v Češnjico, kjer sedaj uživata pokojnino. Na slovesnosti so se zbrali sorodniki in številni vaščani ter znanci, ki so jima zaželeli zdravja še veliko let. Pridružujemo se čestitkam ob njunem jubileju, (bb)
Nadaljevali bodo z obnovo doma
Hrušica - Člani gasilskega društva Hrušica so se lani lotili obnove doma. Na nedavnem občnem zboru pa so še posebej opozorili na nekatere pereče probleme glede požarne varnosti v zvezi z železniškim in bodočim cestnim predorom. Letos bodo na Hrušici nadaljevali z obnovo doma. Potrebujejo novo cisterno, urediti pa bo treba tudi hidrantno omrežje. Na občnem zboru so podelili tudi odlikovanja. Za 30 let dela v društvu sta dobila odlikovanje Peter Simonetič in Darko Strajnar, za 20 let Alojz Posušen in za 10 let Miha Klinar. (rj)
Nevarni gozdni požari
Kranj - Požar nad Jesenicami, ki je izbruhnil 14. februarja in se je v njem poškodoval in kasneje umrl tudi poklicni gasilec, je bil med večjimi, če jih primerjamo z gozdnimi požari na Gorenjskem v preteklosti. Velik tovrstni požar je na primer 1921. leta izbruhnil v Soteski pri Bledu. Takrat je pogorelo precej gozda. Več tovrstnih gozdnih požarov pa je bilo tega leta potem tudi drugod v tem delu Gorenjske. Gozdni požari so bili včasih še toliko bolj nevarni, ker gasilci niso imeli najboljše potrebne opreme. Danes jim namreč pomagajo pri gašenju tudi letala in helikopterji. Morda ne bi bilo narobe, da bi eno takšnih letal bilo vedno na voljo tudi za gašenje tovrstnih požarov na Gorenjskem, (ip)
ureja ANDREJ ŽALAH
Krajevna skupnost Lesce
Komunala, denar in dobro gospodarjenje
Lesce, 27. februarja - Ob ugodni oceni dela v minulem letu sta po temeljni kandidacijski konferenci minuli teden na seji skupščine krajevne skupnosti Lesce nekako izstopali dve ugotovitvi. Prva, povedal jo je predsednik občinske skupščine inž. Marko Bezjak, je, da je kar za vse krajevne skupnosti v radovljiški občini značilno prizadevanje za čimhitrejše reševanje komunalnih problemov, pri čemer pa se povsod srečujejo s pomanjkanjem denarja. Vendar pa z lastnim delom in prispevki ljudje uspevajo v krajevnih skupnostih reševati pre-nekatere' skupne potrebe in probleme. Druga, v tem trenutku, ko se sprejemajo plani, pa je nič manj pomembna ugotovitev Zlata Kavčiča, predsednika Turističnega društva Lesce in odbora za urejanje pokopališča in izgradnjo mrliških vežic, da sistem financiranja krajevnih skupnosti v cestnih in komunalnih skupnostih ne ustreza. »Kaznovan« je namreč tisti, ki kaj prihrani in dobro gospodari...
Z dobrim delom in sodelovanjem društev ter organizacij v krajevni skupnosti Lesce, ki se po svoje kaže tudi v nenehni, stalni zasedenosti Družbenega centra, so lani v krajevni skupnosti, kot je na seji skupščine povedal predsednikk sveta Srečko To-man, precej naredili. Tako so za normalno delo in funkcionalnost Družbenega centra morali obnoviti v njem peč za centralno ogrevanje, kar kljub sporazumnemu financiranju skupaj z delovnimi organizacijami ni bil majhen strošek. Center pa naj bi bil tudi v prihodnje središče vsega dogajanja v krajevni skupnosti, saj načrtujejo ob njem tudi večnamensko dvorano.
»Pri uresničevanju tako imenovanega komunalnega dela lanskega programa smo bili dokaj uspešni,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Srečko Toman.
»Očiščena je bila vodna struga v Hra-šah in urejeno večje smetišče v tem kraju. Zaradi težav pri usklajevanju potreb z dejanskimi možnostmi naši prometni komisiji in Komunalnemu gospodarstvu ni najbolje uspela naloga za ureditev cestno prometne signalizacije. Urejeno je bilo namreč le križišče ob Dežmanovi ulici in ob šoli.
Čeprav smo kar precej denarja porabili za vzdrževanje makadamskih cest v krajevni skupnosti, so rezultati skromni, saj se nam redno dogaja, da šo ceste po vsakem urejanju kmalu spet slabe. Kar pa zadeva odvoz smeti in odpadkov, je kontejnerski način dober, vendar kontejnerji niso namenjeni ravno za vse (tudi večje) odpadke. Za večje kosovne bo zato še naprej organiziran poseben odvoz ob določenem času.«
Posebna skrb in akcija je lani potekala v krajevni skupnosti pri urejanju pokopališča, pri čemer je večji del zazelenitve ob pokopališkem zidu financiralo Turistično društvo. Letos se bo akcija okrog urejanja pokopališča in posodobitve mrliških vežic (sedanje, prve tovrstne v radovljiški občini namreč niso več ustrezne) nadaljevala. Na tem zdaj dela poseben odbor, predseduje pa mu Zlato Kavčič.
Tako kot so si v vodstvu krajevne skupnosti že med letom prizadevali, so tudi na seji skupščine še posebej poudarili, da je treba čimprej programsko opredeliti dejavnosti v Markeljnovi hiši, da se ne bi nenazadnje zgodilo, da bi za uresničitev programa morali še enkrat namenjati denar. Čimprej pa naj bi se ob sporednem reševanju kanalizacije začela tudi stanovanjska gradnja za Merkurjem. Zaradi polževega urejanja tega vprašanja v občini je med ljudmi že precejšnje nezadovoljstvo.
»Letos v krajevni skupnosti načrtujemo nekatere že lani začete in nove akcije,« pra-
Na skupščini KS so podprli ureditev priključka na magistralno cesto pri hraškem mostu...
vi predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Magdič. »Tako bomo na primer nadaljevali z aktiv-nostmi, da bi ob drugem železniškem tiru dobili tudi podhod za pešce in kolesarje (sedanja zapora prehoda pri Žitu je predvsem veliko bolj nevarna kot pa rešitev). S sosednjimi krajevnimi skupnostmi (zdaj so se odločili tudi v Gorjah) bomo kakovostno izboljšali televizijske programe. Prizadevali si bomo za ureditev izvennivojskega križišča pri hraškem mostu z magistralno cesto in za pospešitev dinamike izgradnje priključka na bodočo hitro cesto iz sedanjega kroparskega križišča med Lescami in Radovljico. Dobršen del letošnjega programa pa seveda vsebuje različne komunalne dejavnosti, kot so javna razsvetljava, pločniki, asfaltiranje, odvodnjavanje in čistoča.«
_A. Žalar
Jubilej Lovsko kinološkega društva
Z rogovi proslavili delo
Kranj, 25. februarja - Lovsko kinološko društvo Gorenjske, ki je bilo ustanovljeno v Kranju januarja 1979.1eta, je minulo soboto, po rednem letnem občnem zboru v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, proslavilo desetletni jubilej.
Obogatitev praznovanja na Primskovem
Večer koroških pesmi in plesov
Primskovo,25. februarja - Zares lep in kvaliteten, prazničen februarski večer koroških pesmi in plesov sta to soboto v domu na Primskovem pri Kranju pripravila Mešani pevski zbor in Folklorna skupina Kulturnega umetniškega društva Primskovo.
V Kulturno umetniškem društvu Primskovo, ki ima štiri sekcije - pevski zbor, foklorno skupino, dramsko in tamburaško sekcijo - so tovrstni večeri postali že tradicionalni. Do zdaj so jih pevci in člani folklorne skupine prirejali ločeno. Letos, da bi bilo praznovanje kulturnega praznika, ki so ga v kranjski občini razširili kar na ves mesec februar, čimbolj kvalitetno, pa so se odločili, kot je povedal predsednik Folklorne skupine Primskovo Brane Šmid, da pripravita zbor in foklora takšen večer skupaj. Pripravili so ga pod skupnim naslovom Vasovanje ob polni dvorani doma na Primskovem minulo soboto zvečer.
Lovski rogisti so s svojim 28. nastopom razglasili svečani jubilej...
Svečanost so tokrat začeli in sklenili Gorenjski lovski rogisti, nastopil pa je tudi škofjeloški lovski pevski zbor. Ob ustanovitvi je društvo štelo 52 članov, do danes pa se je članstvo več kot po-deseterilo, saj jih je 634 ih med njimi devet kinoloških vodnikov.
Člani društva imajo danes 30 psarn za lovske pse vseh pasem in 484 lovskih psov, med njimi pa največ goničev, jazbečarjev in krvosledcev. Lani so imeli vzrejevalci v 39 leglih 179 mladićev, na leto pa je telesno ocenjenih prek 100 psov. Vsako leto' krvo-sledci iščejo okrog 130
Najvišje podelili Stibilu...
priznanje-plaketo društva so Francu Mandeljcu in Francu
Priznanje za častnega predsednika in ustanovitelja Miloša Keliha...
komadov zastreljene velike parkljaste divjadi in jo uspešno veliko večino tudi najdejo. Člani Lovsko kinološkega društva Gorenjske pa vsako leto sodelujejo na okrog 200 skupnih lovih z okrog 1300 lovskimi psi
Na sobotni svečanosti ob 10-letnici, ki sta se je poleg predstavnikov lovsko kinoloških društev in lovskih družin iz Slovenije udeležila tudi predsednik Lovsko kinološke zveze Slovenije Boje Avbelj in predsednik Lovske zveze Slovenije Bruno Sku-mavec, so podelili tudi jubilejna priznanja.
A. Ž.
Večer koroških pesmi in plesov je potekal po zamisli voditeljice mešanega pevskega zbora Nade Kos (predsednik zbora je Pavle Žagar) in v režiji Janka Hvastija. Poleg domačih pevcev in fokloristov so kot gostje nastopili citraš Aleksander Pimc iz Kranja in recitator-ja Tina Primožič in Jože Jerič iz Cerkelj. Oddolžitev za umetniško bogat in kakovosten program je bila prav gotovo do zadnjega kotička napolnjena dvorana doma na Primskovem. Sicer pa domačini tovrstne prireditve, sobotna namreč ni bila edina v letu, pač pa jih imajo v programu društva še več, radi obiskujejo, saj vedo, da ne bodo razočarani. Z večerom koroških pesmi in plesov pa nameravajo pevci in plesalci s Primskovega nastopiti tudi v Preddvoru, Teneti-šah, Cerkljah in na avstrijskem Koroškem.
A. Žalar
Tudi letos trdno sodelovanje
Jezersko - Sobotni občni zbor gasilskega društva Jezfer-sko, na katerem so ocenili in pregledali delo v minulem letu ter se dogovorili za naloge in akcije letos, je pravzaprav-potrdil uspešno in trdno sodelovanje ne le gasilcev marveč vseh krajanov pri nekaterih večjih lanskih in za letos načrtovanih akcijah, kakor tudi sodelovanje z gasilci s Črne na Koroškem in iz Železne Kaple. Tudi za letos so si gasilci zadali nalogo, da bodo sodelovali pri vseh akcijah v krajevni skupnosti in še posebej pri urejanju dvorane in prostorov v Korotanu. S koroškimi in kapelskimi gasilci pa bodo pripravili dve srečanji. Sicer pa je na Jezerskem trenutno vse pripravljeno za nadaljevanje v začetku meseca začete akcije za ureditev Korotana. Les, ki so ga takrat posekali, je že razžagan in poravnan. Kar pa zadeva trgovino v prostoru nekdanje Živiline galanterijske trgovine, se bo v kratkem začela adaptacija prostora za novo
A. Ž.
Torek, 28. februarja 1989
/KULTURA
5. STRAN (g©m@53MEnGLAS
V kakšne vode plove radovljiška kultura?
BOLJ DRŽAVNI OD DRŽAVE
teritorialna razdrobljenost in poudarjeno premajhna čutnost starega mestnega jedra sta zanesljivo dve izmed iti, ki močno vplivata tudi na pogoje delovanja kulturnih aktivnosti. Kljub posameznim kulturnim akcijam, ki i
:__~__I__j.__-1-___7_s L. 4„JiK..U  ca rrrti Aa ca rartn\rliičha hitltttrn nilrahrnr na metra //nlr/in/ii/i .iG\mrtftliit\
Velika
značilnosti, ki močno vplivata tudi na pogoje delovanja kulturnih aktivnosti. Kljub posameznim kulturnim akcijam, ki na čase dajo misliti o nekaterih vrelnih točkah, se zdi, kot da se radovljiška kultura nikakor ne more dokončno osvoboditi
krča.
Verjetno je že bežnemu poznavalcu gorenjske kulturne scene iz radovljiških razmer poznano vsaj nekaj nezane-marljivih podatkov, katerim na nek način prednjačijo Šiv-čeva hiša, knjižničarstvo in predstavitve v knjigarni. Za osvetlitev aktualnih kulturnih dogajanj v tej občini smo se tokrat odločili pogovarjati se z Andrejem Sod jo, strokovnim delavcem radovljiške kulturne skupnosti.
Ocenjevati gre, da je denar, katerega pomanjkanje je sicer že vsesplošni sinonim za kulturo, v veliki meri značilen pojav tudi v vaši občini, še posebno, če primerjamo vaš delež finančnih sredstev z podobno velikimi slovenskimi občinami. Bi lahko pomenila eno od rešitev neposredna navezava na združeno delo, skozi razne oblike mecenstva?
"Resnično bi lahko rekel, da nas finance še posebno te-Pejo in da nikakor ne moremo Priti na zeleno vejo. Povsem dobro se namreč zavedamo, da se kaj kmalu neha še tako velik entuziazem in dobra volja, če človek nima niti toliko denarja, da bi si lahko privoščil vsaj najosnovnejše stvari. Resda lahko rečem, da so posamezna društva navezana tudi neposredno na združeno delo, vendar bi se vsaj večini takšnega dosedanjega dela lahko bolj reklo prosjačenje. Gre za male vloge in seveda potem tudi za male denarce. Tako v bistvu še ne moremo govoriti o kakšnem trajnejšem in kvalitetnejšem povezovanju s posameznimi organizacijami združenega dela, razen mogoče v enem primeru, ki bi verjetno zaslužil tudi pozornost širše javnosti. Muzej Je pripravil slikarsko kolonijo
in potem iz nastalih del napravil novoletne čestitke, ki so jih odkupile nekatere tovarne, s tem je muzej prišel do denarja s katerim je lahko omenjena •slikarska dela odkupil, pa še neke j finančnih sredstev je ostalo za prihodnjo kolonijo.
Za to da je v našem kultur* nem proračunu tako kot je, gre mogoče vsaj delno iskati vzroke tudi v preteklosti. Po eni strani je bila kultura v sedemdesetih letih, ko je bilo denarja še dovolj, premalo agresivna in po drugi strani imam občutek, da se je pričelo v Radovljici zaustavljati razvoj celotnih družbenih dejavnosti veliko prej predno so prišle omejitve iz Beograda. Tu je menda takrat vladal dogovor občinske politike, da čimveč denarja ostane gospodarstvu, vendar se takšna poteza dolgoročno kaže predvsem na področju zagotavljanja elementarnih kulturnih dobrin, za katere danes preprosto nimamo denarja."
Ste pred ustanovitvijo Lin-
Spet novo filmsko gledališče
FILM PRESENEČENJA
Če za poslovno politiko kinopodjetij večinoma velja, da si morajo
skozi lahkotni repertoar zagotavljati polne dvorane in s tem pretežni del svojih dohodkov, potem pomenijo posebne akcije, v katerih se prikazujejo visoko kvalitetni filmi, toliko bolj vredne omembe. Ob devetih novih filmih prihaja s 1. marcem na Gorenjsko tudi celovečerec Emirja Kusturice Dom za obešanje._
Če smo lahko še slabi dve leti ^azaj trdili, da se akcija, s katero želi kranjsko Kinopodjetje Prikazovati svojim obiskovalcem resnično kvalitetne filme, nahaja v zatonu, takšna ocena zadnje štiri cikluse ne velja več. Kot vse kaže, se je izoblikovala stalna "filmskogledališka" publika, ki si za osem četrtkov z veselem prisvoji del gorenjskih ki-nodvoran za svoje. Posebej bi ^ogoče lahko znotraj tega opredelili takoimenovane sindikalne *arte - abonmajske vstopnice, ki 3*h nakupijo posamezne sindikalne organizacije v delovnih organizacijah, kajti v veliki meri j>re prav pri tej populaciji za pu-Oliko, ki sicer ne zahaja prav redno v kino oziroma hodi pred Veliki ekran izključno za zaba-v°. na ogled filmov, ki jih človek Večinoma pozabi tisti trenutek
k«
zapusti kinodvorano.
pl letošnji prvi ciklus filmskega gledališča se bo pričel v Kamniku o. marca, v Tržiču 7. marca, "a Jesenicah 8. marca in v Kra-9. marca - v ponedeljek, to-v?h' ,sFed° oziroma četrtek, dne-n- ki so že tradicionalno rezer-rani  za  posamezne občine. ede na pričakovane polne dvo-
rane
verjetno velja zaiteresira-
,lrn  obiskovalcem priporočiti, j* s' Pri blagajnah omenjenih nodvoran pravočasno zagotovo vstopnice, prednost bodo tu-odl°krat imeli tisti, ki se bodo i   očili za nakup abonmajske v* u ^cer Pa- poglejmo si kaj Se bo moč videti:
(ja+*>rva novost je vsekakor do-izh   deveti film in druga, da je Oor pravzaprav z izjemo jugo-'ovanskega filma sestavljen iz _ ttuh premiernih projekcij. V sumljenih (Suspect) bomo v sk n V*0gi sPremlJau vsestranr *° Cher kot branilko v sodnem
procesu, Charlie Sheen in Mic-hael Douglas pa sta svoje veščine posodila Oliverju' Stoneju (Platoon!) v zgodbi o mladem borznem agentu, ki je postavljen v vrtoglavi ritem življenja na Mannhattnu, film pa se imenuje Wall Street. Costa - Gavras je imel v rokah režisersko tablico, ko se je snemal film Kobilica (Betraved). Gre za prikaz aktualne svetovne tematike - boja proti terorizmu, ko FBI podtakne svojega posebnega agenta Kobilico med teroriste, ki se pripravljajo na državni udar. Cel kup nagrad je pobral Kratki film o ubijanju (Krotki film o za-bianiu) polskega režiserja Kie-slowskega. V slabi uri in pol bo gledalcu razkrita poteza mladeniča, ki po brezciljnem tavanju po mestu vstopi v taksi in brez kakršnegakoli vzroka ubije taksista. Tudi Jacka Nicholsona bomo ob Williamu Hurtu in Albertu Brooksu lahko videli v filmu TV Dnevnik (Broadcast News) za katerim stoji James 1. Brooks (Čas nežnosti). Gre za lahkotno zgodbo, ki gledalca pripelje v zakulisni svet ameriške televizije. Za film Baby Boom je verjetno velik podatek že dejstvo, da je bil lansko leto v Ameriki na listi med desetimi najbolj gledanimi filmi in da se v glavni vlogi predstavlja Diane Keaton. Bivši James Bond Sean Connerv nastopa v glavni vlogi filma Presidio (The Presedio), ki govori o preiskavi vojske in policije po umoru vojnega policista v slovitem vojaškem oporišču. Če ob domačem Življenju s stricem (Život sa Stricem) Krsta Papiča (nominacija za Oscarja 89 v kategoriji neangleških filmov!) omenimo še film presenečenja (za kateri film gre boste lahko izvedeli šele, ko boste že v dvorani) je mera popolna.
V. B.
hartovega odbora, ki bi ga veljalo verjetno predvsem izkoristiti v veliko širšem smislu, kot zgolj za ozko praznovanje dvestoletnice Županove Micke. V tem smislu bi se mogoče veljalo zgledovati po bližnjem Zagrebu, ki si je na račun nekaj podobnih akcij uspel zagotoviti pravi razcvet mesta?
"Predvsem je ob tem potrebno povedati, da že samo udejstvovanja okrog praznovanja posameznih datumom, ki so vezani na Linharta, pomenijo zelo širok okvir, ki pa ga bomo skušali, tako kot pravite, izkoristiti za tudi siceršnji preboj občinske kulture. Kar ponosni smo, da nam je v teh časih uspelo dokončati prizidek k knjižnici, eden od prihodnjih velikih projektov pa je preureditev obstoječe ki-nodvorane v prostor, ki bi lahko v veliko širši meri koristil posameznim kulturnim prireditvam vključno s gledališčem. Vedno bolj namreč postaja evidentno, da v samem centru mesta nimamo ustreznega
večjega prostora, kjer bi lahko pripravljali različne kulturne prireditve, tako smo, kljub v velikih primerih neprimernosti prostora, primorani koristiti šolski prostor. Znotraj tega se neizogibno trči na takoime-novano kulturno politiko, za katero ocenjujem, da v naši občini obstaja, čeprav mogoče navzven ni tako močno prepoznavna. Kot argument bi navedel samo razširitev knjižničarske mreže ^znotraj občine in v zvezi s tem podatek, da po statističnih podatkih pridejo letno tri prebrane knjige na prebivalca, ob tem da so izvzete šolske knjižnice. Strinjal pa bi se, da gre čutiti pomanjkanje kulturne politike na področju amaterske kulture, vendar izključno s predznakom pomanjkanja denarja."
Ob že omenjeni razdrobljenosti občine je eden takšnih centrov predvsem v poletnem času Bled, kjer pa nekateri ocenjujejo, da je kultura preveč pod oznako turizma in da menda marsikje ni pravega posluha za posamezne kulturne aktivnosti?
"Bled v poletnem času resda pomeni vrvež in življenje, vendar gre po moji oceni predvsem za turizem, ki nima prav velikega posluha za kulturo. Mar ni dovolj zgovoren že podatek, da ponekod v blejskih hotelih skorajda zavračajo informacije o odprtih radovljiških razstavah in da ima tisti, ki dostavlja takšne vrste informacije, ki bi še kako sodile v izvenpenzionsko ponudbo, občutke beračenja? Nasploh mislim, da je turizem, ki ima pri nas skorajda status družbene dejavnosti, občini kot taki in s tem tudi kulturi dal občutno premalo."
V. Bešter
Naše razmišljanje
MED DISKOFILI
Kljub temu, da klasične vinilne plošče vedno bolj izrivajo tako kasete kot laserske plošče, da je kvaliteta naših domačih proizvodov praviloma še vedno visoko pod zahodno ravnijo in kljub temu, da že sama cena jugoslovanskih gramofonskih slišnih okroglin ni prav popularna, velja (ponovno) uperiti prst v gorenjske trgovce. Prav enostavno je namreč tudi danes ugotoviti, da v vsej regiji ne premoremo niti same samcate resnično dobro založene trgovine s ploščami. Resda imamo, predvsem v večjih blagovnicah tipa kranjski Globus, posebne glasbene oddelke, kar pa prav nič ne pomeni. Založe-nost polic je naprimer v primerjavi z nekaterimi ljubljanskimi trgovinicami naravnost katastrofalna. Če pa dodamo še nepoznavanje prodajalcev tistega kar imajo in povsem neustrezno tehnično-slišno opremljenost takšnih oddelkov, je mera več kot polna. Prav zanimivo bi bilo ob tem prebrati argumente trgovskih šefov, mogoče pa se bo le kdo čutil izzvanega in diskofilski javnosti pojasnil kaj je tisto pravo bistvo, da morajo gorenjski glasbeni navdušenci po svoje plošče (če že ne čez mejo) pa vsaj do Ljubljane?
' Gre pri vsej stvari resnično zgolj in predvsem za trgovino, na kulturni moment pa se tako ali tako pri nas skorajda nikjer že nihče več ne ozira? Nikjer ne piše, da bi morala prav vsaka občina imeti svoj glasbeni center, vendar bi vsaj na enem mestu gorenjski trgovci verjetno lahko našli skupni jezik, mogoče tudi s pomočjo katere izmed gramofonskih založb - spet dajemo za primer Ljubljano. Bi bilo kaj takšnega, kar je pred dobrim letom dni odprl na Kraigerjevi ploščadi zagrebški Jugoton, za Gorenjce konec sveta?
Vine Bešter
Kranj, 23. februarja — Glede na finančni položaj v blagajnah gorenjskih kulturnih institucij in organizacij je toliko večje omembe vreden dogodek, ko pride v našo regijo nastopati umetniški ansambel iz druge republike. V okviru letošnje TSD, ki se je zaključil pretekli teden, so namreč nastopili člani Narodnega teatra iz Bitole s Šeligovo Svadbo. (V. B.) — Foto: F. Perdan
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled zastava Prešernovi nagrajenci 1977-79. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Fosilne in arheološke najdbe iz Bobovka, v Mali galeriji pa razstava Jožeta Logarja Nekaj gledaliških plakatov in scenografij.
V Prešernovem gledališču si boste lahko zaradi specifične postavitve nove predstave E. Filipčiča Božanska tragedija predstavo ogledali po sledečem razporedu: v sredo, 1. marca abonenti reda sreda od I. do VIII. vrste, v četrtek, 2. marca abonenti reda četrtek od I. do VIII. vrste.
ZKO Kranj pripravlja v četrtek, 2. marca ob 19. uri pričetek tečaja grafike za odrasle v likovni delavnici grada Kieselstein. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja domači slikar Vinko Hlebš. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Favna in flora iz zbirke Grafičnega muzeja zdravilišča Rogaška Slatina.
V razstavnem salonu Dolik razstavlja svoja dela slikar Miro Kočar.
BLED - Akad. slikar Polde Oblak razstavlja v prostorih Centra za inženering in marketing LIP Bled.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše so na ogled dela akad. kiparja Petra Černeta, v fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine pa razstavlja fotogtafije na temo Viharni večer Ivan Pipan.
GLEDALIŠKI PLAKAT
Konec prejšnjega tedna je bil uspešno zaključen že devetnajsti gledališki festival, ki ga vsako leto organizira Prešernovo gledališče Kranj. Med t. i. spremljevalnimi prireditvami je bila v Mali galeriji odprta razstava plakatov in scenografij Jožeta Logarja.
Avtor razstave že od leta 1983 oblikuje plakate za Prešernovo gledališče. Ob otvoritvi razstave je govoril Taras Kermauner in med drugim izpostavil: »Ko govorimo o gledališču, mislim predvsem na igralca, na režiserja, že manj na dramaturga in na sceno-
grafa, komaj kdaj na snovalca in izvajalca gledaliških plakatov... Jože Logar sodi v sam vrh današnjih oblikovalcev slovenskega gledališkega plakata. Kar pride izpod njegovih rok, je barvito, plastično, učinkovito; vse to so pogoji, da se zainteresirajo oči nakjlučne-ga sprehajalca; da informira s podobo... Logarjevi plakati so izjemno izraziti, obenem pa je vsak svoj. Če kaj, potem Logar ne štanca, ne dela po modelu, mehansko. Z vsakim plakatom skuša zadeti svet predstave, ki jo reklamira; se predstavi prireja, ne podreja. Do več mu je, kot zgolj do informacije. Hoče biti — in je — estetsko izviren. Logarjevi plakati so lepi, estetski, celo žlahtni. Tuja mu je estetika grdega: v tem je tradicionalen, vendar je prav zato njegovo delo še posebej privlačno, saj smo danes v dobi kulturnozgodovinskega spomina, obnavljanja tradicije. Deluje sveže in simpatično. Logar vzame podrobnost, dostikrat del človeškega telesa (recimo roko, pest) in z njim v svobodni igri oblikuje — nakaže — celoto in sporočilo... Ker je ob tem nemalokrat še duhovit, celo zabaven, deluje Logarjev slikarski svet osvobajajoče... Scena mora imeti poleg lepote, zanimivosti, izvirnosti, osebnega tona tudi lastnost, da omogoča igralcem čim ustreznejše gibanje po odru, obenem pa jim — z rekviziti vred — pomaga pri ustvarjanju odrske iluzije. To zna Logar mojstrsko doseči.«
Postavitev razstave je finančno omogočila, poleg Prešernovega gledališča in Gorenjskega muzeja, delovna organizacija ISKRA iz Ljubljane. Razstava se bo iz Kranja potem preselila tudi v Ljubljano.
Knjižna novost
OD PREBUJANJA...
človek se od nekdaj sprašuje kdo je, kaj je, kako je nastalo vesolje, ali obstaja resnica in ali je ta resnica dostopna ljudem.
Ob množičnem, organiziranem iskanju resnice, sreče, lastnega bistva, pa so vedno bili tudi posamezniki, ki so šli lastno pot.
Eden od samotnih iskalcev je tudi Radovan Rakovec — Raddcharta, avtor knjižice »Od prebujanja... do prebujenja«.
Pričujoče delo verjetno ne bi preneslo natančne klasifikacije. Morda bi lahko rekli, da so to zapisi mističnih doživetij nekega mistika. Mistika, ta čudovita beseda, etiketa, s katero opremimo vse kar je zdravemu razumu tuje, nerazumljivo, nenavadno...
Značilnost mistikov je ravno v tem, da začnejo z začetkom samim. Tako stori tudi Raddcharta. V svojo notranjost se potopi tako globoko, da izgineta celo čas in prostor; kategoriji, ki ju ima Kant za predpogoj pri spoznavanju sveta. Mislili bi, da tam (tam, ki je tu) ni ničesar, pa ravno tam je izvir — začetek, iz katerega se vse poraja in v katerega se vse vrača. Pripeljati tudi druge do tega izvira, je namen in upanje pisanja R. R. — Raddcharte. Zaveda se, da je beseda le senca doživetja, vendar pa ga to ne odvrne od ljubezni do resnice, ki je v vseh in vsem dosegljiva.
Razpetost med spoznanjem, da je resnica v vsakem posamezniku, da jo individuum lahko spozna le po lastni poti in z namenom povedati drugim, kako je sam hodil po svoji poti, se kaže tudi v razcepu forme in vsebine dela. Forma je izredno udarna, celo provokativna. Stavek »Tako govori Raddcharta« nas spominja na Nietzscheja; »Tako je«govoril Zaratustra«. V drugem delu trilogije izgine ime Raddcharta, ostane le »Tako govori...« Bralec dobi občutek, da se je pisec stopil z neskončnostjo, da niti svojega psevdonima ne more več uporabljati. Je le še medij, skozi katerega govori neskončnost — bog — ljubezen — resnica. Vsa resnica neskončnega — boga je končno človek, oziroma ljudje.
Kako posredovati svoja spoznanja drugim, je problem vsebine. Avtor izraža nemoč govorenja, ko poskuša izraziti resnico. Izraža nemoč končnega-človeka, ko hoče nastopiti v svoji popolnosti, kot bog. Raddcharta se tega paradoksa dobro zaveda, pa ga to preveč ne gane.
V knjigi ni letnice izdaje. Strani niso oštevilčene. Morda se bo komu zdelo, da je to napaka, vendar pa se bo vsak že ob prvem branju prepričal, da »pomankljivosti« nista naključni.
E. S.
/ ureja LEA MENCINGER
»PRAVILA, DOLGA 485
Členov«
— Glas, torek, 14. februarja 1989 •
V zadnjem času lahko beremo v »Gorenjskem glasu« o delu UZN in njihovih delavcih. Prav v zadnji številki (14.2) pa smo lahko zasledili tudi članek z naslovom »Pravila, dolga 485 členov«, kjer je navedeno tudi nekaj os-novih »pravil vedenja« oz. pooblastil delavcev UNZ. Med ostalim je pisalo: »Delavci UNZ morajo pri opravljanju uradnih nalog ravnati z ljudmi obzirno in paziti, da ne prizadenejo njihovega osebnega dostojanstva ...«Ko sem prebral omenjeni članek in ob spominu na nekaj, kar sem doživel nekaj dni nazaj kot moraste sanje, sem se odločil, da vam pišem.
V soboto, 11. februarja, sem z ženo in prijatelji bil v gostilni »Stari Mayr« na Titovem trgu. Sedeli smo za veliko mizo v prehodni sobi. Okoli 14. ure je v gostilno prišla tudi skupina tujih
turistov z vodičem in se namestila v veliki jedilnici. Kmalu za njimi je v gostilno vstopil bradati možakar že kar precej pod vplivom alkohola. Napotil se je mimo nas v sobo, kjer je bila skupina tujcev. Prisedel je k eni od miz in začel nadlegovati goste. Nadlegovanje ni bilo v fizičnem smislu, pač pa »verbalno« (Menda je možakar z brado pesnik in zelo rad svoje storitve interpretira gostom v gostilnah). Seveda je vodič skupine takoj reagiral, in zahteval od osebja gostilne, da nadležnega gosta odstranijo. Ker jim to ni uspelo, je natakarica poklicala milico. Tu pa se začenja tisto, kar sem imenoval »moraste sanje«. Sam prihod miličnikov je bil nekoliko komičen, vendar nekaj minut po tem nobenemu od gostov ni bilo več do smeha. Vstopila sta dva miličnika s službenim psom (pes v gostinskem lokalu?!). Takoj sta se lotila nekega gosta pri točilni mizi, ki se jima je verjetno zdel »pravi«, ker je tudi že bil malo pod vplivom alkohola. Natakarica je v zadnjem trenutku rešila nedolžnega gosta iz prijema »roke pravice« in odvedla miličnika (šla sta oba in povedla tudi psa) do »pravega« nadležneža. Vstopili so v ve-'liko jedilnico. Slišali smo Topotanje prevrnjenega stola, trenutek za tem pa je skozi vrata dobesedno priletel »pesnik« in obležal pred mizo, za katero smo sedeli. Takoj za tem je že nad nemočno ležečim na tleh renčal službeni pes, ki ga je držal na povodcu eden od miličnikov, drugi pa ga je že zgrabil za ovratnik in začel po tleh vleči k izhodu. Obsedeli smo nemi in šokirani. Prizor je bil močno podoben tistim iz filmov v NOB (verjetno ni težko ugotoviti, na katere prizore mislim). Nemi in zamišljeni so obsedeli tudi tuji turisti v sosednji sobi. Nekaj jih je z resnimi, skoraj prestrašenimi izrazi na obrazih zapustilo gostilno. Kasneje sem jih videl sedeti na stopnicah pred cerkvijo. Kakšne misli so jih obhajale takrat, vedo samo oni. S kakšnimi vtisi pa bodo odšli iz naše lepe dežele, pa si lahko samo mislimo.
Dobro bi bilo, če bi se nekdo zamislil tudi nad našimi varuhi javnega reda in miru, in jih spomnil na pooblastila, ki jih imajo. Nekaterim pa ne bi škodoval kratek kurs lepega (osnovnega) vedenja.
J. B.
KUNSTELJ-
PURGAR
BOGOMILA
frizerski salon, Kranj,
Prešernova 4
Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik, 8. marec, in se priporočamo.
M — KŽK Gorenjske TOZD AGROMEHANIKA
Kranj - Hrastje 52 a
KMETOVALCI!
Oskrbite se pravočasno, pred sezono, z rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom za traktorje in priključke proizvajalcev IMT BEOGRAD in TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar ter vsemi potrebnimi rezervnimi deli za naš lastni program škropilnic in atomizerjev.
Obenem nudimo škropilnice in atomizerje iz naše lastne proizvodnje, po ugodnih pogojih-popust ali kredit
— Za takojšno dobavo nudimo traktorje IMT Beograd
— Sprejemamo vplačila za nove tipe traktorjev TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar. Garantiramo za ceno pri vplačilu.
Telefoni: (064) 36-461, 34-033, 34-034, 34-035.
Trgovina v Hrastju obratuje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Jezerska c. 20, 64000 KRANJ
CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R-322 na odseku TENETIŠE-GORIČE zaprta za ves promet od 6.3.1989 do 20.4.1989, zaradi izgradnje ceste in mostu v TENETIŠAH.
Obvoz za avtobuse in osebna vozila je določen na relaciji TE-NETIŠE-TRSTENIK-GORIČE in obratno, obvoz za tovorna vozila pa na relaciji KOKRICA-NAKLO-KRIŽE-GOLNIK-GORIČE in obratno.
Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMU
Da pokonino lahko dvignete vedno že zadnji dan v mesecu (za februar tcrej danes, 28.2.1989), to upokojenci že veste
Mogoče pa še ne veste, da je od januarja 1989 možen
AVTOMATSKI TERMINALSKI VPIS POKOJNINE
v hranilno knjižico.
Ta novost vam omogoča vpis in seveda dvig vaše pokojnine na KATEREMKOLI BANČNEM OKENCU LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ kakor tudi v drugih enotah Ljubljanske banke
Obvestilo o nakazilu pokojnine pa lahko prevzamete v matični enoti (tako kot dosedaj) katerikoli dan v mesecu, vendar vsaj enkrat v treh mesecih
Temeljna banka Gorenjske
metalka
METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV TRŽIČ n.sol.o. Cesta na Loko 2, Tržič 64290
Objavlja delovne naloge in opravila:
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji: višješolska izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve na VI. stopnji strokovne zahtevnosti in 3 - 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali šolska usmeritev na V. stopnji družboslovne ali tehnične usmeritve in 4 - 5 let delovnih izkušenj smisel za organizacijo in vodenje sposobnost tržnega mišljenja aktivno znanje nemščine ali angleščine
Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave pošljite v zaprti ovojnici s pripisom »za komisijo za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« na naslov: Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič 64290.
Zlatarna GOLDIE
Cankarjeva 70 64240 RADOVLJICA
tel. 064/74 577
Ob dnevu žena vam iskreno čestitamo in
vam nudimo 10
°/o popust s
priloženim oglasom do 10. marca!
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA
DELAVCA n
Tudi tiste zasebnosti, ki mora biti med zakoncema, med nama z Bojanom ni bilo, ker je bila mama vedno navzoča. Niti mama niti Bojan si nista mogla zamisliti, da bi šla midva kam sama -morala je biti mama z nama. A najbolj me je bolelo to, da je mama Bojanu nenehno govorila, da nisem dobra, vsako mojo najmanjšo napako, storjeno hote ali nehote je takoj prenesla sinu. Dogajalo se je, da sem slučajo prišla v njuno bližino, ko sta se pogovarjala o meni, in Bojan je takrat vedno nadaljeval razgovor in se postavil na mamino stran. Pred njo me je s svojimi stališči poniževal in sočasno dajal materi moč, da je še bolj rovarila proti meni.
In ker ni Bojan ničesa ukrenil, da bi se kaj spremenilo na bolje in je vedno držal le z mamo, sem čutila, da sem jima odveč in zato sem odšla,« je končala Ana svojo izpoved.
Oglasil se je Bojan: »Ana ti vedno govoriš eno in isto. Vendar vedi, da ni bilo tako hudo, kot hočeš vse skupaj prikazati ti. Res je marsikaj tega, kar si rekla, res, vendar ni bilo tako hudo. Nihče te ni tepel, nihče te ni zmerjal, mama ti je pomagala, če je le mogla, jaz sem te imel rad, rada te je imela tudi mama, a res je, da ti nisi imela nje. Imela sva skupaj denar, rad sem te imel, nisem imel drugih žensk, ne vem, kaj bi še hotela?«
»Nič drugega kot to, sem že povedala,« mu je odgovorila Ana. Sedaj sem bila na vrsti jaz in po-
urednlitvo tel. 21860
čutila sem se tako nebogljeno, ker je bil ta primer res težak in skoraj nerešljiv.
Poskušala sem jima prikazati zapletenost odnosa mati — sin — snaha, a mislim, da nisem povsem uspela. Toda povedala sem jima toliko, da sem jima dala možnost, da sama razmišljata o tem, kar sem jima povedala, ter jima rekla, da bom govorila še z Bojanovo mamo, ker bom le tako dobila vpogled v ta trikotnik. Strinjala sta se in strinjala sta se tudi s tem, da se bomo morali dobiti še enkrat in da bomo takrat več vedeli, po kakšni poti bo mogoče naprej.
Razšli smo se, vsi trije smo bili morda še bolj obremenjeni zato, ker sta zakonca razgrnila pred mano vse, kar sta dolgo skrivala v sebi. Od mene sta pričakovala razrešitev, pričakovala sta toliko, da sem bila s tem obremenjena še tistega dne, ko sem se napotila na obisk k Bojanovi mami.
Ko sem se bližala hiši, je v meni naraščala napetost in moj utrujen korak se je ustavil pred visoko, prostrano hišo, ki je kar izzivala s svojo mogočnostjo.
Pozvonila sem in čakala. Kmalu se je obrnil ključ v vratih in med podboji se je pojavila urejena ženska, katere starosti v prvem trenutku nisem mogla določiti. Povedala sem ji, kdo sem, in da bi se rada z njo o nečem pogovorila.
Odpeljala me je v hišo. Mimogrede sem opazovala in tako sem na prvi pogled lahko ugotovila, da sem prišla v hišo, v kateri ni bilo siromaštva. Bilo je potrebno ogromno denarja, da so zgradili takšno hišo in jo opremili z mogočnim, bogatim
pohištvom. Bilo je, kot da sem stopila v mali grad.
Strinjala sem se z gospo Marjeto, da se bova pogovorili v kuhinji, ker ravno kuha kosilo in se boji, da se ne bi kaj prismodilo, mi je z nasmehom rekla.
Gospe Marjeti sem povedal, da je bil pri meni njen sin in da sta bila pri meni tudi oba z ženo. Želim jima pomagati in zato sem prišla tudi k njej.
Odgovorila mi je, da je vesela, ker sem prišla, da ji je sin sicer povedal, da je bil na SOCIALI in tudi o čem sva se pogovarjala. Vseeno pa je kar prav, da sem prišla še do nje, saj mi ima marsikaj povedati. Zajokala je, si obrisala oči in rekla.: »Le kaj je moj sin zagrešil, da je tako nesrečen ta moj ubogi otrok. Verjemite mi, da bi mu rada pomagala, saj veste, da želi vsaka mati svojemu otroku le dobro.«
Vprašala sem jo, kaj misli o tem, da je snaha odšla od hiše.
Nekaj časa je molčala, nato je rekla: »Mislim, da ni nič drugega kot to, da je bil moj sin predober z njo, saj je ustregel vsaki njeni želji, gledal je, da je živela kot grofica. A ona? Namesto da bi bila hvaležna, ker je prišla v našo hišo, je vnašala v naše odnose le napetost in slabo voljo.«
Prosila sem jo, nj mi pove kaj več, ker bo zame vse, kar bom zvedela, dragoceno.
Začela je pripovedovati: »S sinom sva živela sama. Mož mi je umrl, ko je bil Bojan v osnovni šoli. Ni bilo lahko zame, ko sem ostala sama za vse. V službo nisem nikoli hodila. Po moževi smrti sem dobila družinsko pokojnino. Razume se, da prav veliko denarja nisva imela in bi bilo kaj slabo, če ne bi bilo že nekaj premoženja, ki sem ga prodala - poleg tega pa sem dobila še večjo dediščino.
Sin je hodil v šolo, jaz sem gospodinjila in skrbela za sina in vse ostalo. Sina sem razbremenjevala vedno in povsod, da se je lahko učil. Tako je bilo v osnovni šoli, tako je bilo, ko je hodil v gimnazijo, in tako je bilo, ko je študiral na fakulteti. Sin je bil zelo bister in se je lahko učil in ker je bil tudi priden, je v roku končal študij. Potem je šel v vojsko, a kmalu po vrnitvi domov se je poročil.
S sinom sva si bila vedno zelo blizu, imela sem ga neizmerno rada in ga imam še vedno, saj imam le njega. Tudi Bojan je bil zelo navezan name in ta najina navezanost drug na drugega je ostala do danes. Med nama ni bilo skrivnosti, vse sva si povedala. Ko se je poročil, se je začel oddaljevati od mene, a kmalu je spoznal, da je mati le ena in med nama je bilo spet kot prej.«
Prenehala je govoriti, stopila do štedilnika in ko je pristavila za kavo, se je obrnila k meni in rekla: »Saj boste pili kavo?« Pritrdila sem.
Vrnila se je k mizi, sedla, se naslonila z rokama na mizo, se zamislila in čez nekaj časa globoko vzdihnila in rekla:
»Ali si lahko zamislite, kakšno sramoto nama je naredila ta nesrečna ženska, ko je meni nič tebi nič, tako iz ljubega miru vzela otroka in odšla. Le kaj bo z mojim vnukom, saj ga ni sposobna vzgajati.« Nato je zajokala. Ko se je malo umirila, sem jo prosila, da mi pove kaj o snahi.
»Saj ne vem, kje naj začnem, in kaj naj povem. Ana je prišla v našo hišo. Oba s sinom sva jo sprejela z odprtimi rokami. Mene ni motilo, da je prišla iz navadne delavske družine. Za mene je bilo najbolj pomembno to, da bi imela mojega sina rada in da bi se razumeli.
Toda kmalu se je pokazalo, kakšna je. Poskušala sem ji pomagati z nasveti. Med nama rečeno, saj ni nič znala in sem jo morala učiti kot otroka. Ona pa, namesto da bi mi bila hvaležna, je vsak nasvet odklanjala in se mi začela upirati. Rekla je, da ji gledam pod roke, kako dela, pa saj sem ji morala.
Res je, da me je pri njej marsikaj motilo, toda nič ji nisem rekla. Raje sem se pogovarila s sinom in ga opozorila na njene napake. Sin me je poslušal in Ani povedal, kar ji je šlo. Toda nikoli se z njo ni prepiral, povedal ji je lepo. Ona pa, namesto da bi ga ubogala, je postajala vse bolj nezadovoljna. Nič ji nisem smela reči, niti tega ne, da mora moža ubogati in da je mož glava v družini. Kadar sem ji še to rekla, je bil ogenj v strehi. Resnično je nisem razumela, saj ji nisem naredila nič hudega.
Torek, 28. februarja 1989
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. stran «mmmmssmjm
DOMAŠT ZDRAVNIK
J i
Bela omela zvišujejo dejavnost žlez, odganjajo napenjanje
Omela so ena izmed najzanimivejših zdravilnih rastlin. So ena izmed redkih višjih rastlin naših krajev, ki ne rastejo iz zemlje, temveč se naselijo in živijo na celi vrsti domačih dreves. Imajo jih za polzajedalce, ker dobivajo od gostitelja samo vodo in anorganske snovi, drugi pa jih imajo za prave za-jedalce, ker jemljejo gostitelju tudi organske snovi. Po tretji domnevi pa ne drži ne prvo ne drugo. Gostitelj in omela si ustvarijo pravo sožitje (simbiozo); omela sicer jemljejo od gostitelja in živijo od njega, vendar mu daje tudi asimilate, ki jih zelena, kot so, ustvarjajo lahko skozi vse leto.. Skušnja uči, da je med omelo in rastlino gostiteljico tesna povezanost, kajti velikokrat gostiteljica zavoljo omela odmrje, propadejo pa z njo seveda tudi omela.
Dobri gostitelji omel so topoli, jablane, jelke; za temi smreka, jerebika, bor, lipa, brest, vrba, jesen, oreh, hruška, sliva, glog, leska in vinska trta. Majhne vejice z listi nabirajo od oktobra do srede decembra, in marca ter aprila.
Iz obilice omelinih zdravilnih učinkov moramo na prvem mestu poudariti, da povečujejo omela presnovo in zvišujejo dejavnost žlez v vseh prebavilih. S tem se odpravijo kronična zaprtja z vsemi neprijetnimi stranskimi pojavi (nabasanost, napenjanje, oteženo duševno in telesno delo, neugodje in drugo) ter začenjajoča se zlatenica; uredi se pomanjkljivo izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke ter tako težje pride do sladkorne bolezni.
Omela delujejo proti izčrpanosti, tako poapnenju žil in starostnim okvaram srca. Motnje krvnega obtoka, pa naj bo pritisk previsok ali prenizek, spravijo v red omela. Znanstveno je neoporečno potrjeno - v ljudskem zdravilstvu je bilo to znano že precej prej - da se z omeli odpravlja padec ali zvišanje pritiska, ki se pojavita zaradi motenj v obtoku. To navidezno protislovno delovanje omel postane razumljivo, ker je zdravilna moč rastline usmerjena v to, da se uredi obtok, da se okrepi srce in se s tem napravi pot za normalne, zdrave razmere. Seveda pri tem pojenjajo tudi vsi stranski pojavi tako previsokega kot tudi prenizkega pritiska, kot so: naval krvi v glavo, omotica, glavobol, šumenje v ušesih.
Posledica urejenega krvnega obtoka je tudi redno mesečno perilo; včasih prav hude bolečine v maternici prenehajo, tako da je imel Kneipp res prav, ko je ženskam omela kar najbolj priporočal. Z omeli se pozdravi tudi krvavitev iz pljuč in bruhanje krvi.
Za omelin čaj je boljši hladen pripravek. 3 čajne žličke drobno narezanih vejic z listjem namakamo čez noč v 3 skodelicah vode; zjutraj precedimo, čez dan pa neslajen čaj po požirkih popijemo. Jagode uporablja ljudsko zdravilstvo predvsem zunanje.
POSKUSITE ŠE VE
Zadnjič, ko smo vam predstavili osnovni recept Bircherjeve kaše, smo obljubili tudi nekaj drugih tovrstnih receptov. Danes vam predstavljamo kašo z jabolki in jogurtom ter s smetano
KAŠA Z JABOLKI IN JOGURTOM
Ta kaša je primerna za shuj sevalne .diete in za osebe, ki ne prenesejo mleka. Za 1 osebo potrebujemo 8 g ovsenih kosmičev, 3 žlice vode, 3 žlice jogurta, 1 žlico limoninega soka,
1 žlico medu ali 1,5 žlice rjavega, neprečiščenega sladkorja, 200 g jabolk in
1 žlico zmletih mandljev ali lešnikov.
Kosmiče, če niso instant, namakamo 12 ur. Dodamo jogurt, limonin sok, med ali sladkor, naribana jabolka in zmlete lešnike ali mandeljne.
Tem receptom lahko dodamo poleg jabolk manjšo količino drugega svežega sadja; jagode, maline, borovnice, banane, breskve, pomaranče, mandarine itd.
KAŠA Z JABOLKI IN SMETANO
Ta kaša je primerna za tiste, ki bi se radi zredili. Za 1 osebo potrebujemo 3 g ovsenih kosmičev, 1 do 2 žlici vode, 3 do 4 žlice smetane, 1 žlico medu, 200 g jabolk,
1 žlico zmletih lešnikov ali mandljev.
Smetano rahlo stepemo in zmešamo z limoninim sokom. Jabolko grobo naribamo. Vse sestavine zmešamo z namočenimi kosmiči.
DOMUS VABI
Domus - Center za dom, ustvarjalnost in svetovanje Ljubljana, Kardeljeva 2, vabi na ogled prodajne razstave "SVETILO - STOL", ki poteka od 22. februarja do vključno jutri, srede, 1. marca v prostoru Potrošniško informativnega centra v Ljubljani na Kardeljevi 2 (pod arkadami pri Uršulinski cerkvi). Z razstavo želijo prikazati, da je osvetlitev ambientov in postavitev stolov v prostoru zelo pomembna za prijetno počutje in jo je potrebno oblikovati s posebno tenko-čutnostjo. Sama postavitev svetila ali stola pa je tudi zelo odvisna od namembnosti in uporabe. V času razstave bo potekala prodaja svetil, organizirano pa bo tudi nekaj svetovanj za potrošnike. Danes, v torek, 28. februarja, ob 17. uri bo na razstavi svetovala dipl. arh. Meta Javh.
Vsa predavanja in svetovanja so organizirana tudi za govorno in slušno prizadete.
Naj vas opozorimo še na akcijo "mesec knjige", ki bo potekala od 22. februarja do 22. marca. V tem času boste knjige založbe DOMUS - predvsem so to praktični priročniki za gospodinjstva - lahko kupili s 30-odstotnim popustom.
Privoščimo si malo spremembe -
Vam je morda vaša kuhinja postala malce preveč vsakdanja? Na mizi je vedno en in isti prt, ki se najbolje pere, njegov vzorec vam je najbolj všeč, barve so izbrane po želji, mizo pogrinjate klasično. Dajte, poskusite v vašo kuhinjo uvesti malce novosti. Ne bo drago, zagotovo pa vam bo naredilo veliko veselje. Na sejmu mode je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič pokazala svoje najnovejše male prte in nadprte, z diagonalnimi črtami in v drobno pikčastem vzorcu. Barve so živahne, rdeče, rumene, zelene, modre, oker, na beli podlagi. Dobite jih v njihovi industrijski prodajalni na Deteljici in v modni hiši Pristava na Bledu ter v vseh bolje založenih trgovinah s tekstilom. Poskusite. Ne bo vam žal! — Foto: F. Perdan
PRAV JE, PA VEMO
VITAMIN A
A vitamin je samo v živilih živalskega izvora, to je v mleku, smetani, maslu, siru, rumenjaku, jetrih in ribjem olju. V rastlinah je njegova predstopnja provitamin karotin. ki se spremeni v našem telesu v aktivni vitamin A. Karotin je v motovilcu, endiviji, zelju, špi-nači, korenčku, peteršilju, marelicah itd.
A vitamin ni topljiv v vodi, zato se pri kuhanju ne izluži. Če kuhamo živila v pokriti posodi, se ohrani. Škodujeta pa mu zrak in močna sončna svetloba. V žarkih maščobah ni več vitamina A.
Na dan rabimo 1,5 mg vitamina A ali 5000 LE. (mednarodnih enot). Ob pomanjkanju se pokažejo spremembe na očeh (kurja slepota, rušenje roženice), na koži (trda, suha koža) in počasnejša rast otrok.
O JEZIKU SO REKLI
Jezik je kot lev: če ga brzdaš, te bo branil, če ga pustiš uiti, te bo požrl.
Arabski pregovor
Med mnogimi hudimi stvarmi je najhujši oster jezik.
Schiller
Mnogi ljudje imajo oči, ki ne vidijo, ušesa, ki ne slišijo in jezik, ki ne zna molčati.
Agatha Christie
KDO GRE Z NAMI
^/ure^D^nCADOLENJ^
MORDA NISTE VEDELI
V vlaku
Potnik obrne k ženski srednjih let: »Tovarišica, prosim, recite svojemu sinku, naj me neha posnemati.«
Ženska jezno reče svojemu sinu: »Nehaj se že končno obnašati kot bebec!«
Na pomladanski Glasov izlet po Sloveniji bomo povabili tudi nekatere od vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi preveč zapletali, «ako naj čimbolj pravično delimo sedeže v avtobusu med številna vaša imena, bomo žrebali. Vsak mesec bomo izžrebali enega, ki bo s svojim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval v naši rubriki. Štirje sedeži so že oddani. Kdo bo dobil petega? Pišite in rišite čim več in c«m bolje, da boste prišli na časopisno stran, v poštev za žrebanje!
Miška Lili
Miška Lili se uči, koliko je 3 x 3, računalnik v šolo nosi, rezultate učencem trosi, a če se tovarišica razjezi, ven iz šole jo spodi. Špela Vidmar, 4. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Kaj je nitroglicerin?
Nitroglicerin (pravilneje je glicerin trinitrat) je strupena, rumenkasta, oljnata tekočina brez vonja. To je zelo močan eksploziv, ki ekplodira že pri najmanjšem pretresu ali segrevanju. Nitroglicerin dobimo z nitriranjem glicerina z zmesjo dušične in žveplene kisline.
Nitroglicerin je prvi izdelal Ascanio Aobrero leta 1847, vendar je praktično uporabnost nitroglicerina s predelavo v dinamit omogočil šele Nobel leta 1876.
Moj bodoči
Sanje
Neke noči se mi je sanjalo, da sem postala metulj. Letala sem s cveta na cvet in opazovala otroke, ki so se igrali na travniku. Nekoč sem priletela k mlaki, ^koraj bi me pojedla žaba. Toda oila sem hitrejša in sem ji ušla. fTiletela sem nad zeleno trato, lam sem srečala prijatelja rae-tulJa Pikca. Skupaj sva letala in °Pazovala  ptičke,  ki  so peli.
Kmalu za tem se je znočilo. Zletela sva na drevo in zaspala. Zjutraj sva letela še naprej. Nenadoma sva zagledala čudna vrata, na katerih je pisalo: Dežela metuljev. Tam so bili vsi najini prijatelji: Miki, Piki, Fliki, Cofka in še drugi. Odločila sva se, da bova ostala tam.
Sanja Grobovšek, 3. a r. OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje
Recept za plonkanje
Po zgledu Tine Zupančič iz Gorij so se receptov za lažje učenje ^poznavanja narave in družbe ter za uspešno plonkanje lotili tudi škofjeloški sotrpini. Pa preskusite enega.
!/2 kg knjig
1/2 kg zvezkov
5 kom malih lističev
J/4 1 črnila
3 kom očal
20 dag majhnih črk
Vse to dobro zmešamo in razvaljamo na več krpic ter postavimo na Prazna skrivališča. Za glazuro potrebujemo se 2 kg goljufije m ^jače.
Z receptom moramo ravnati previdno, ker se zmeraj ne posreči.
Petra Trojar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Babica
Ob spisu o babici, ki jo je Andrej tudi lepo narisal in ji prilepil kar devet srčkov v znak velike ljubezni, smo se nehote nasmejali. Takole je zapisal Andrej: "Spis o babici sem vam poslal zato, ker mi je učiteljica Ljudmila Kalan rekla, da imam od desetih učencev naj-boljšo vsebino!" No, babica je res lahko ponosna nate, Andrej.
Moja babica živi v Radovljici. Stara je že več kot 60 let. Je zelo lepa. Rodila se je že pred drugo svetovno vojno. Skoraj vsak konec tedna pride na Bohinjsko Belo. Vedno s seboj prinese sladkarije. Jaz pa jo razveselim z rožami, ki jih obožuje. Je srednje velike postave. Moja babica se največ ukvarja s pletenjem. Za dedka Mraza ali za Miklavža mi vedno naplete pulover, rokavice ali jopico. Je zelo ljubezniva. Ima lepe rjave oči, lase, rdeče ustnice in lica.
Nikoli v življenju ne bi želel imeti drugačne babice kot je moja. Do nje se obnašam zelo lepo, saj vem, da je bolna na ledvicah, hrbtenici, kolkih, sklepih in na rokah.
Andrej Jalen, Bohinjska Bela
ANKETA
Kaj storiš, ko nimaš naloge?
Brez sem. - Mitja, Ksenja, Dalibor Prepišem jo v šoli. - Polona Dobim podpis. - Primož, vsi 1. razred Brez sem. - Mateja, Tina, Alenka Prepišem jo v šoli. - Špela
Ponovno jo napišem doma. - Urška, vsi 2. razred
Podpis dobim. - Bojana, Vesna, Breda
Prepišem jo v šoli. - Staša
Jezen sem. - Primož, vsi 3. razred
Dobim piko. - Simon
Brez sem. - Primož, Janez, vsi 4. razred
Simona Soklič, 6. a r. OŠ bratov Žvan Gorje
Stopila sem k oknu in pogledala ven. Ob pogledu na sneg me je oblila kurja polt.
"Brrr!" sem se stresla.
Potrkalo je. Stekla sem v sobo in oblekla še en pulover, da me ne bi zeblo, čez pa sem si ogrnila še jakno in nataknila tople rokavice. Bila sem nared.
Mojemu "dragemu" se je zahotelo iti na sprehod. Pri -23 stopinjah. Še močneje je potrkalo.
"Lahko bi vsaj pozvonil," sem si mislila.
Odprla sem vrata. Še predno sem uspela reči živjo, me je Matejeva roka potegnila ven. Odprla sem usta, hotela sem mu povedati, kar mu gre, a me je prehitel.
"Zdelo se mi je, da je to najboljši način, da te spravim ven."
"Ampak, moji lasje štrlijo!"
Tišina.
"V kolenu me zbada. Auuu!" sem poskušala. "Le nič se ne izmikaj. Čepiš v tej svoji luknji in venomer buljiš v televizor. Enkrat za spremembo pojdi z menoj na svež zrak." "Ampak," sem še vedno poskušala.
"Nič, ampak. Greva!" je odločno rkel, me prijel pod roko in bolj privlekel ven.
"Svež zrak pa tak!" sem se zmrdovala. "Vseeno je bolje kot ves ljubi dan čepeti med zidovi." "Jaz nočem ven! Zebe me! Na TV pa je dober film." "Res škoda!"
"Hočem domov! Zebe me!" sem se drla in res sem čutila, kako se mi mraz zajeda v kosti. Trmoglavila sem toliko časa, dokler se Matej ni prepričal, da mi res ni do sprehajanja in odšla sva vsak na svoj konec - domov. .
Mama je doma sitnarila, ker vedno gledam televizijo, ker ne grem nikoli ven, oče pa ji je pomagal. Zdaj pa še tadva!
Sitnarila sta tako dolgo, da so mi popustili živci in sem zavrtela Matejevo telefonsko številko in dahnila: "Moj predragi Matej..."
"Oprostite, jaz nisem Matej. Tu ni nobenega Mateja."
"Oh, oprostite, prosim!"sem jezno pihnila. Se enkrat sem zavrtela številčnico. Ko sem slišala Matejev "Prosim!", sem si oddahnila.
"Predragi Matej, če me odpelješ ven iz te norišnice, se takoj poročim s teboj, čeprav si star komaj petnajst let, jaz pa eno leto manj," sem začela.
"Hm," sem slišala na drugi strani, "ni slaba ideja, veš? Kupil ti bom največji sladoled," je veselo odgovoril moj bodoči.
"Všeč mi bo!" sem zavpila v slušalko.
Že sem kot nora tekala po sobi, iskala primerne hlače in pulover, kajti Matej me je že čakal in nestrpno pogledoval na uro. "Nevesta" pa je kot vedno zamujala.
Damjana Jelovčan, 8. c r. OŠ bratstvo in enotnost Kranj
msmmm^CiLAS 8. stran
Torek, 28. februarja 1989
Furlanija - Julijska Krajina, Koroška in Slovenija oživljajo kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 1998 ali 2002_
Pet olimpijskih krogov na tromeji
Beljak, 19. februarja - Pred leti utišana ideja o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger, ki naj bi jih organizirala tri mesta ( Jesenice, Trbiž in Beljak), je ponovno živa. S skupno izjavo in podpisom so se zanjo izrekli tudi predsedniki vlad dežele Furlanije in Julijske Krajine, Koroške in Slovenije, z njo soglašajo nacionalni olimpijski komiteji treh držav, upajo pa tudi na dobrohotnost državnih vodstev. Predvsem pa bo uresničitev te ideje največ odvisna od trme ali popustljivosti Mednarodnega olimpijskega komiteja in njegovega predsednika Juana Antonia Samarancha, ki bo marca obiskal Jugoslavijo in Avstrijo. Možnosti sta dve: ali sprememba olimpijskega pravilnika, ki dovoljuje organizacijo iger samo enemu mestu iz ene države, če pa to ne bo sprejeto, pa naj bi olimpijski komite naredil izjemo v statutu.
Razmišljamo, kako sploh pristopiti k izvedbi teh olimpijskih iger. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija pri financiranju tega, kar so druge republike izkoriščale, še ni izkoriščala. Gre pa pri olimpijadi tudi zato, da bi si delili stroške na tretjino in odpade na Jugoslavijo samo tretjina stroškov. Kot smo doslej slišali, bi to idejo verjetno jugoslovanski olimpijski komite sprejel. Nekega uradnega odgovora še ne more biti, ker olimpijski komite tega ni uradno obravnaval, dan pa je bil odgovor, da bo jugoslovanski olimpijski komite to podpiral. Za Gorenjsko, ne samo za Jesenice, bi bila olimpijada velika spodbuda razvoju gospodarstva, še posebej pa turizma in gostinstva. Gorenjske občine so v to že sicer usmerjene. Če vzamemo jeseniško, je to področje druga ali tretja prednost razvojnih planov, prav tako pa Radovljica, za katero je ta dejavnost še bolj pomembna, vendar imamo zimskega turizma in naprav v naši občini nekaj več. Zato gre tu za dopolnitev in posodobitev infrastrukture, ki jo že imamo, in je zato olimpijada v korist bodočega razvoja. Na tem področju že imamo toliko stikov, da pogosto že ne vemo, kje vse sodelujemo. Še najmanj tega sodelovanja je bilo na gospodarskem področju, imamo pa interes, da se okrepi. Prvega marca bi morali organizirati svetovno prvenstvo letalskih družb. Jutri bo treba dati končno odpoved tega tekmovanja. Lani so bili bančniki z vsega sveta, v vseh treh deželah, kar pomeni, da je sodelovanje turizma in gostinstva že prisotno. Pri tako veliki prireditvi kot bi bila olimpijada, pa je tega interesa za sodelovanje še bistveno več. Koliko bi bilo treba zgraditi, je odvisno od gospodarskih sposobnosti. Naši sosedje razpolagajo s toliko kapacitetami, da bi lahko prevzeli tudi tiste goste, ki bi gravitirali k nam, pa jih mi ne bi mogli sprejeti. Gre za investicijsko sposobnost gospodarstva. Sicer pa tudi sama Slovenija, če bi ostalo pri že dogovorjenem projektu, lahko brez velikih proble mov sfinancira olimpijado, se veda pa bo manjši problem, če bo to v okviru Jugoslavije. Tu pa gre že za druge, tudi politične odločitve."
V kratki skupni izjavi, ki so jo predsednik vlade dežele Furlanije in Julijske Krajine Adria-no Biasutti, deželni glavar Koroške dr. Peter Ambrozv in predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj podpisali v Beljaku, v hotelu Warmbader-hof, piše:
"Mesta Beljak, Trbiž in Jesenice na Koroškem, Furlaniji -Julijski Krajini in Sloveniji so stičišče treh evropskih narodov z različnimi jeziki, kulturami in tudi različnimi političnimi sistemi. Ta mesta imajo namen, da skupaj kandidirajo za izvedbo zimskih olimpijskih iger 1998 oziroma 2002. Zvezna dežela Koroška, avtonomna dežela Furlanija - Julijska Krajina in Socialistična republika Slovenija bodo podprle to skupno kandidaturo. Izvedba skupnih olim-pijskeh iger bi bila absolutna novost v zgodovini teh iger. Prvič bi se zgodilo, da različne države z različnimi političnimi sistemi ne bi med seboj konkurirale, temveč bi dokazale voljo in vložile znanje v skupni projekt. Dolgoletno medregionalno sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran, ki si že leta prizadeva za boljše medsebojno sporazumevanje s pobudami na kulturnem, športnem, gospodarskem in političnem področju, je eden od bistvenih predpogojev za realizacijo te ideje."
Beljaškega srečanja, ki je bilo vrhunec, pred tem pa so se delegacije sešle v Trbižu in skupno srečanje končale pri nas, z ogledom Kranjske gore in Planice, so se udeležile po sestavi " močne " delegacije. V naši so bili razen predsednika Šinigoja še predsednik jeseniške občinske skupščine Jakob Medja, predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje, generalni sekretar jugoslovanskega olimpijskega komiteja Časlav Veljič, republiški minister za informiranje Marjan Šiftar in konzula v Italiji in Avstriji Livij Jakomin in Borut Miklavčič. V italijanski so bili razen Biasuttija in trbiškega župana Claudia Klavore še podpredsednik republike Italije Giani de Michelis in predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Arrigo Gattai, v koroški delegaciji pa so bili razen deželnega glavarja dr. Ambrozvja še beljaški župan, šef deželnega zbora Ervin Paska in predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja Kurt Heller.
Sad beneškega jubilejnega srečanja
Ponovno rojstvo leta 1984 prvič povedane ideje (takrat jo je mednarodni olimpijski komite, sklicujoč se na statut zavrnil) je bilo novembrsko slavje v Benetkah ob 10. obletnici delovne skupnosti Alpe Jadran. Ideja je med ljudmi in v politiki zaživela. Italija je uradno nehala podpirati kandidaturo Cortine d'Ampez-zo za zimske olimpijske igre in sedaj forsira Trbiž. Enako bo olimpijski komite vključno z državo ravnal tudi v primeru, če se bo za olimpijado potegovala dolina Aoste. To je njena stvar,
vendar smo mi za Trbiž, je v Beljaku izrecno poudarjal Arrigo , Gattai. Na strani olimpijade treh je tudi Koroška ter z njo Avstrija. Deželni glavar dr. Ambrozv je bil izvoljen na to dolžnost tudi zato, ker se je zavzemal za organizacijo skupnih olimpijskih iger. Pri nas je voz premaknil izvršni svet in komite za mednarodno sodelovanje. S pobudo so že soglašale telesno-kulturne in športne organizacije ter zveze, prireditelji velikih smučarskih tekmovanj pri nas (Planica, Kranjska gora in Bohinj), jugoslovanski olimpijski komite (Caslav Veljič je to v Beljaku potrdil in dejal, da smo danes vsi rekli " da " in tega se je treba držati), jeseniška skupščina pa je tudi sprejela uradni in osnovni Odlok o ponovni kandidaturi za soorganizacijo olimpijskih iger. To je osnova, da gre v Jugoslaviji postopek naprej, da se iščejo soglasja v republikah in pokrajinah ter se dogovorimo o sofinanciranju na osnovi družbenega dogovora o velikih prireditvah. Slovenija take prireditve, ki bi jo sofinancirali tudi drugi deli Jugoslavije, še ni imela.
V Beljaku so se dogovorili za skupen organ, ki bo naprej udejanjal pobudo (iz Slovenije je v njej Janez Zaje), v vsaki deželi iziroma republiki bo deloval še poseben organ. Do leta 1991, ko naj bi bila podana uradna kandidatura, je treba pripraviti vse detajle.
Borba za olimpijado pa se začenja že sedaj, med obiskom Samarancha v Jugoslaviji in Avstriji, kjer je skupna želja, da bi prvi mož olimpijskega komiteja obiskal tudi načrtovana prizorišča iger, pa v Barceloni, kjer bo treba zastaviti besedo na seji Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Velika vloga Jesenic
Inženir Jakob Medja, predsednik jeseniške občinske skupščine, ki je bil v Beljaku član slovenske delegacije, je ob ponovno oživljeni kandidaturi dejal takole:
"V letih 1984 in 1985 je bila prvič dana pobuda za skupno organizacijo olimpijskih iger treh dežel, takrat so bili opravljeni vsi skupščinski postopki in sprejet je bil sklep, da se s to pobudo prične. Skupna delovna skupina za vse tri dežele je svoje delo uspešno opravila, v vsaki pa je bila imenovana še posebna skupina. Ker je dala takrat Italija prednost Čortini, je delo zamrlo, ideja pa je ostala in smo jo občasno oživljali. Sedaj je bilo delo obnovljeno na višji ravni in je naš slovenski izvršni svet dal pobudo, kako gledamo na to zadevo. V skupščini smo to ocenili in ugotovili, da je pobuda skladna z našimi dolgoročnimi in srednjeročnimi plani razvoja občine. Menimo, da zato sklepi iz leta 1985 še veljajo in nam ostane le to, da gremo v poizkus uresničitve in da začnemo z delom tam, kjer je bilo pred leti prenehano. Na vse to, kar je bilo doslej rečeno, finančni zalogaj za Jugoslavijo ne bi bil prevelik.
Prednost v objektih in organiza cijskih izkušnjah
Marsikaj okrog planov olimpijade bo znano že letos in pri hodnje leto. Kako bo s financiranjem, ali bo razdeljeno na tretji ne ali drugače, z delitvijo dobi čka krajem tekmovanj. Dejstvo pa je, in na to pobudniki za skupno olimpijado tudi igrajo, da imajo vse dežele praktično objekte «za vse prireditve, ki bi jih bilo treba dopolniti in modernizirati in da imajo tako v Italiji, Avstriji in v Sloveniji velike organizacijske izkušnje z velikimi tekmovanji. Tekmovališča so zelo blizu, do njih vodijo dobre prometne poti, od železniških do letalskih, saj so v bližini tri letališča (Brnik, Celovec, Trst), vsi trije imajo že izkušnje pri skupni organizaciji tekmovanj. Ker je veliko objektov že zgrajenih, bi bilo manj posegov v naravo in možnosti, da se posegom javnost upre.
Pobudniki prenovljene olim pijske ideje ne mislijo odnehati Vztrajali bodo. Za zdaj imajo dva cilja: ali spremeniti olimpijski statut ali pa dobiti izjemno dovoljenje. Računajo pa tudi na ugodno politično vzdušje, saj se svet zbližuje in pomirja ter se združuje na skupnih interesih. Skupna olimpijada pa to nedvomno je. Upajmo, da bodo to v Jugoslaviji vsi doumeli in da ne bomo tako togi, kot na primer sedaj, ko bežimo od Evrope in si nabiramo,' tudi z zadnjimi dogodki, po svetu slab glas.
J. Košnjek
Združena opozicija vleče prvo potezo
Nova ustava
brez ideološkega balasta
V zbornični dvorani ljubljanske univerze so pretekli teden pripravili prvo zasedanje posameznih organizacij in zvez, katerega glavni namen je bil pripraviti načrt za tvorno vključevanje pri pisanju amandmajev oziroma nove slovenske ustave. liji      v -Na zboru je nastopila vrsta slovenskih razumnikov - dr. France Bučar, dr. Peter Jambrek, dr. Ivan Kristan, dr. Dimitrij Rupel, dr. Rastko Močnik...
Kot sklicatelji zbora za ustavo so bili na vabilu navedeni Društvo slovenskih pisateljev, Zveza socialistične mladine Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana, Odbor za varstvo človekovih pravic, Kmečka zveza Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratska Zveza, na samem zboru pa* se je v delovno predsedstvo vključil tudi predstavnik Neodvisnih sindikatov Slovenije.
Zbor za ustavo so prvi podpisniki opredelili kot odprt prostor sodelovanja predstavnikov vseh zvez, organizacij in drugih združenj državljanov, ki se zavzemajo za demokratično ustavno ureditev in soglašajo z naslednjimi ustavnimi vrednotami: pravna enakost vseh ljudi in nihovih združenj ne glede na narodnost, vero, spol, politično ali kakšno drugo prepričanje, gmotno stanje, socialni izvor ter politični, socialni ali kakršenkoli drug položaj in organizacijsko pripadnost; pravna država; pluralistična demokracija; delitev oblasti; svobodno ustanavljanje in delovanje socialnih, ekonomskih, idejnih, kulturnih in političnih zvez, organizacij, ustanov in drugih združenj; svoboda misli in njihovega izražanja ter svoboda tiska, govora in javnega nastopanja; svobodne, neposredne in tajne volitve; civilni oblasti podrejene državno-varnostne in vojaške ustanove; samostojnost in samourejanje gospodarskih organizacij; funkcionalno in učinkovito narodno uresničevanje temeljnih socilanih, ekonomskih in kulturnih pravic vseh ljudi ter pristna lokalna samouprava.
Uvodni referat je imel dr. France Bučar, ki je med drugim rekel:" Današnje srečanje ocenjujem kot izredno pomemben mejnik v naši zgodovini, saj se še nikoli v tej državi ni zgodilo, da bi pobude za novo ustavo prišle iz ust ljudi, ki niso v partijskih vrstah. Če danes govorimo o demokratičnem razvoju, o tem, da je potreben pluralizem, nastane seveda vprašanje, kako potem vse to tudi dejansko uresničiti. Nekateri sicer na veliko govorijo o nestrankarskem pluralizmu političnih interesov, pa tega pojma še do danes ni nihče zadovoljivo pojasnil. Vedeti mo-
či, da, v kolikor volitve prihodnje leto ne bodo resnično svobodne, jih bomo bojkotirali. Kot drugo pa bi izpostavil organizacijo izrednega partijskega kongresa, ki bi lahko delal tudi na zasnovah za novo ustavo - če se bo to res zgodilo, bo grozljivo, kajti vedeti moramo, da bodo tam sprejeta merila po načelu demokratičnega centralizma prenesena v vse republike in ob tem slovensko vodstvo še vedno nima narejenega ustreznega koncepta, s katerim bi prišlo na dan."
Mojmir Ocvirk, član predsedstva RK ZSMS in eden od avtor-
Svoboda misli in izražanja
Zajamčena je svoboda misli, opredelitve in izražanja. Ta pravica zajema svobodno mišljenje, idejnega, moralnega, političnega in verskega prepričanja; svobodo sprejemanja in dajanja obvestil brez vmešavanja javne oblasti; svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja; svobodo govora in javnega nastopanja. * Nikomur ne more biti vnaprej onemogočeno v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Vsakdo ima pravico biti objektivno in resnično obveščen o vseh pomembnih vprašanjih.
Prepovedana je cenzura tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.
(Gradivo za slovensko ustavo, str. 94, ČKZ 1988)
Temeljna načela
Republika Slovenija je država slovenskega naroda , in vseh ljudi, ki so v skladu z zakonom pridobili pravico do slovenskega državljanstva. Republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda, na njegovi trajni pravici do samoodločbe, vključno s pravico do združevanja v zvezo držav ali do odcepitve od takšne zveze držav, svobodnega odločanja o notranjepolitični ureditvi, zunanjepolit-čni ureditvi, zunanjepolitičnih odnosih in o zadevah obrambe. Oblast pripada ljudstvu.
(Gradivo za slovensko ustavo, str. 85. ČKZ 1988)
Kaj je nestrankarski pluralizem?
Zbor za ustavo je oblika prostovoljnega sodelovanja njegovih udeležencev, ki temelji na njihovi popolni samostojnosti in enakopravnosti pri oblikovanju skupnih ustavnih pobud, eno izmed osnovnih vodil, ki se je pričelo okvirno udejanjati že na prvem zasedanju, 23. februarja, ki ga je otvoril Rudi Šeligo. Med drugim je rekel, da teče že drugo leto odkar se pisatelji intenzivnejše ukvarjajo z ustavo in
ramo, da je neke vrste nestrankarski pluralizem možen v visoko razvitih državah, vendar pravega udejanjanja tega v svetu očitno ni dosegla še nobena družba. Zametki bodoče oblike participacije pa se ponekod že pojavljajo, nastal je neke vrste odpor proti strankarskemu sistemu, ker le-ta ni sposoben odraziti vseh razlik, ki so jih razvite države že dosegle. Osebno prav današnji pristop ocenjujem kot najvišjo obliko sistemske participacije in vsaj dosedaj družbena klima temu ni bila naklonjena. Ustavni zbor mora prepričiti dejstvo, da bi se še enkrat zgodilo, da bi bila javnost pri sprejemanju tako amandmajev kot nove ustave ponovno izključena. Kar se tiče predloga nove slovenske ustave, nam je zaenkrat veliko bolj jasno kaj v njej ne bi smelo biti kot obratno, predvsem jo bomo morali razbremeniti vsega ideološkega balasta. Ustava naj bo ugotovitev dejanskega stanja, naj daje možnost nadaljnega razvijanja družbe. V ta dokument moramo predvsem zapisati kako zavarovati človeka, pred samo državo in doseči, da ne bo več samo formalno demokratična. V tem kontekstu namenoma ne uporabljam izraza federacija ali konfederacija, ker mislim, da bo potrebno tudi to nanovo opredeliti, kajti običajno se govori o avnojevskih temeljih kot vsebini tistega kar je nastalo že po Avnoju samem!"
Bojkot volitev 1990?
Dr. Peter Jambrek, ki se je
priglasil kot sledeči diskutant, je bil v bistvu tudi prvi javni predlagatelj sklica Zbora za ustavo in je najprej ostro reagiral na sedanjo vlogo SZDL-ja v naši družbi: "Slišali smo, da je bilo novoustanovljeno združenje strpano v SZDL s pomočjo policije, zvezo so tako strpali v nekaj, kar po mojem mnenju sploh ne
Pravica in dolžnost do obrambe
Vojaška služba je obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon. Dolžnost vojaške službe ne sme prizadeti zaposlitve državljana in uveljavljanja njegovih političnih pravic. Ureditev oboroženih sil je v skladu z demokratično politično kulturo slovenske civilne družbe in njene državne ureditve. Priznana je pravica do ugovora vesti, ki jo lahko uveljavljajo vsi, ki zavoljo svojih verskih ali nravnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri izvrševanju vojaških dolžnosti v okviru oboroženih sil. Tem osebam mora republika omogočiti, da na drug način in enakovredno vsem drugim vojaškim obveznikom izpolnijo svojo državljansko dolžnost.
(Gradivo za slovensko ustavo str, 98, ČKZ 1988)
spomnil na drugo tribuno v Cankarjevem domu, ko je bila izražena pobuda, da se pripravi vse potrebno za organizacijo zbora za ustavo v želji, da pridejo pobude državljanov veliko bolj do izaza in ne bi šlo zgolj za akademsko razpravljanje,.
obstoja. SZDL je zgolj organizacija, v kateri sedijo neki uradniki, ki pač za neko delo dobivajo plače. Vedeti moramo, da je SZDL poleg ostalega tudi lastnik kandidacijskih postopkov, kar je popolnoma nevzdržno. Mislim, da bi morali odkrito re-
jev mladinskega projekta "Boj za oblast", se je predvsem dotaknil poti za dosego cilja: "Vedeti moramo na kakšen način bomo vplivali na sestavljanje nove ustave. Sporno je, da je predsednik ustavne komisije hkrati tudi predsednik skupščine, saj v izpeljavi tega pride do principa dela, v katerem so demokratične pobude neupoštevane. Leta 1990 bomo našo politično ureditev potrdili ali spremenili in potem seveda v eni ali drugi varianti v njej živeli. Predlagam oblikovanje nove skupščinske ustavne komisije."
Uvesti splošno-politični zbor
Tone Peršak je menil, da ob-stojijo legitimni subjekti političnega življeja - Odbor za varstvo človekovih pravic, SDZ, SDZS..., ki naj od SZDL zahtevajo svoje mesto v sestavi ustavne komisije. Ocenil je, da bi se dalo tudi znotraj te komisije kaj narediti in da se ne bi smeli distanciarti od nje, pač pa bi jo morali sami zasesti.
Dr. Ciril Ribičič, ki je nastopil v imenu ZK je med drugim rekel, da je za ZK zelo pomembno dejstvo, da bo ustava ponudila pomemben prostor človekovim pravicam in da partija želi podpreti sklic zbora za ustavo, saj ga predvsem razume kot demokratičen pritisk na organe. V ZK dajemo podporo vsebinskim usmeritvam zbora, vendar bi bilo potrebno po našem mnenju v gradivo povsem jasno vključiti tudi nadaljno graditev somou-pravnega socializma, je zaključil Ribičič.
Tudi ostali govorniki, med katerimi so bili tudi dr. Rastko Močnik, dr. Dimitrij Rupel, Rastko Plohi (predstavnik Neodvisnih sindikatov Slovenije), Ivo Urbančič in dr. Ivan Kristan, so po svoje pozdravili iniciativo za sklicem zbora za ustavo in vsak s svojega vidika prispevali tudi nekaj konkretnih predlogov. Iz povedanega velja posebej izdvojiti zavzemanje za ukinitev družbenopolitičnega zbora kot deformirane oblike dela skupščine in uvajanje novega splošnopolitičnega zbora ter večji poudarek političnemu pluralizmu. Ob različnih mišljenjih, ali naj se predvsem vključi v delo republiške ustavne komisije ali pripravlja povsem ločen samostojen predlog ustave, so se zbrani na koncu zedinili o ustanovitvi dveh zborovskih podkomisij, od katerih se bo ena ukvarjala z ustavnimi amandmaji, druga pa bo pričela z delom na novi ustavi.
Vine Bešter
Torek, 28. februarja 1989
J   ZANIMIVOSTI OGLASI
Morda res nenavadna odločitev
Svinčnik zamenjal z omelom
Posavec, februarja - Rudi Dovrtel, sicer predsednik sveta krajevne skupnosti Ljubno v radovljiški občini, pravi, da je že marsikaj počel, dokler ni lani svinčnika zamenjal z dimnikarskim omelom. Ko sem se pogovarjal o njegovem sedanjem delu, je o poklicu, ki je tudi danes še kako pomemben in potreben, vendar nepriljubljen, rekel: Za dimnikarski poklic je nekako značilno, da tisti, ki je dovolj pameten, noče biti umazan, kogar pa umazanija ne moti, pa največkrat ni dovolj pameten...
Kot zavzetega predsednika sveta krajevne skupnosti Ljubno ga poznam že nekaj časa. Odkar je pred dvema letoma v krajevni skupnosti prevzel to zaupano dolžnost in je bil takrat še zaposlen v KŽK Kranj, so v krajevni skupnosti začeli uresničevati več načrtov hkrati. Ena prvih akcij je bila ureditev stanovanjskega dela zazidalnega načrta Posavec, pa smetišče, razprave okrog trgovine... Letos je v programu urejanje pokopališča, gradnja večnamenskega objekta s trgovino, gasilskega doma, asfaltiranje ceste Prapro-še-Brdo in odsek do Ljubna, maja bodo na območju teh in sosednjih krajevnih skupnosti Pod-nart in Podbrezje zazvonili novi telefoni...
Lani jeseni pa je Rudi svinčnik v KŽK Kranj pustil in ga zamenjal z dimnikarskim omelom. »Morda je bila na pogled to res malce nenavadna odločitev, vendar sem v življenju že marsikaj počel. Po rodu sem Ljuben-č&n, moj osnovni poklic pa je gumar. Ob delu sem potem nadaljeval z izobraževanjem in študiral na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela. Bil sem nekaj časa tudi v Dimnikarskem podjetju, kjer sem spoznal vse posebnosti in potrebnost tega dela in poklica. No nazadnje sem bil v KŽK Kranj, dokler se ni v radovljiški občini na rajonskem dimnikarskem področju nenadoma  pokazalo,  da pri-
manjkuje delavca v delu rajona. Takrat sem se hitro odločil in ob pomoči sodelavca presedlal v to delo in poklic, za katerega pa sem moral najprej narediti poklicno dimnikarsko šolo v mariborskem gradbenem šolskem centru.«
Osnovna naloga dimnikarskega poklica, ki ni nič kaj priljubljen, vendar pa danes še kako potreben in pomemben, je čiščenje kurilnih in prezračevalnih naprav. Vanj pa sodijo tudi nadzor nad dimnimi in drugimi plini ter strokovni pregledi, vse pa je podrejeno požarni varnosti, prihranku na energiji in vedno bolj tudi ekologiji zraka. Prav pri slednjem nam, pravi Rudi, manjka še veliko do prave oveš-čenosti.
Z delom je zadovoljen saj ga ima čez glavo; toliko, da gospodinjstva v krajevih skupnostih Lesce (Studenčice, Hraše, Hleb-,ce), Radovljica, Lancovo, Begunje, Mošnje, Kamna gorica, Srednja Dobrava, Kropa, Brezje, Podnart in Ljubno obišče le, če ga posebej pokličejo na telefon 70-538. »Začeti sem moral najprej v delovnih organizacijah, ustanovah in hišnih svetih. Jeseni imam v načrtu tudi sistematično obdelavo zasebnih gospodinjstev. Imam tudi že pomoč in vesel sem, da bo Jani Marchel najbrž ostal v tem delu in poklicu.«
Sicer pa je Rudiju Dovrtelu to delo všeč še zaradi nečesa. Pravi, da je velik izziv, če si sam center moči in odločanja in ko ugotoviš, da so vsi pravilniki, sporazumi, nadzori nenadoma odveč, saj veš, da moraš delati in da je vsak izreden dopust vedno neplačan. Svojevrstno zadovoljstvo pa je tudi, da je dimnikarsko delo strokovno zelo zahtevno, čeprav tudi umazano...
A. Žalar
Petek,
3. marec 1989 Prešernova
1
TRGOVINA V STRAŽIŠČU »NA ŠTENGCAH«,
tel.:23-025
Po ugodnih cenah vam nudimo prvovrstno uvoženo kozmetiko
RIMMEL, ESTEE LAUDER, INTERNACIONAL,modne pulije z zadrgo ter razne modne dodatke.
NUDIMO VAM POSREDOVANJE pri
prodaji tehničnega blaga.
ODPRTO od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Se priporočamo!
Priznanja gospodinjam za urejeno okolje
Prednost idejam in urejenosti
___ __-   . . v     i ■ f>________ m___t—AlX___,_   J—-Y.i-... I,'.   J.. «r  .»..i..L
Cerklje, 27. februarja - Letno konferenco Turističnega društva Cerklje, ki je bila v petek zvečer v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, na kateri so pregledali delo v minulem letu ter se dogovorili za nekatere letošnje naloge, bi lahko hkrati ocenili tudi kot še eno od prireditev, po kakršnih so turistični delavci na cerkljanskem poznani že nekaj časa, zadnje čase pa sploh..
Zlatarska delavnica Levičnik Zivko,
Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
čestita ženam za praznik
— 8. marec
Nudi primerna darila
V kranjski občini, pa tudi širše, je to turistično društvo prav gotovo že nekaj časa med najbolj znanimi, poznanimi in tudi prizadevnimi. Čeprav do zdaj niso poznali tako imenovanega preštevanja članov, ampak je bilo njihovo geslo: Vse za čimlepši videz in turistično bogatitev kraja in območja pod Krvavcem, bi težko rekli, da je na območju sedmih krajevnih skupnosti veliko domačij, ki tega nočejo.
Že dolgo časa so Cerklje in ljudje v turističnem društvu poznani po razstavah cvetja in lovstva. Letošnja razstava cvetja bo na primer že 24. po vrsti, razstava lovstva pa jubilejna 2o. Sicer pa so se tej največji prireditvi lani oziroma v zadnjem času pridružile še nekatere; tako na primer Prizma optimizma, zelo uspela lanska prireditev Najtežji kmetijski pridelki, podelitev Vrtnice za gostinsko turistične objekte in nenazadnje tudi podelitev priznanj gospodinjam za najlepše urejene domačije. Slednja so podelili v petek zvečer. Člani turističnega društva in nanovo ustanovljene pionirske folklorne skupine pa vedno sodelujejo tudi na različnih prireditvah, kjer niso sami organizatorji: naj bo to dan narodnih noš v Kamniku, srečanje borcev in aktivistov, planincev na Kriški planini, krajevno praznovanje...
»Želja, naloga in cilj, ki smo si ga zadali, je čimbolj urejeno okolje in čimbolj urejena, bogata, prijazna turistična ponudba,« pravi predsednik turističnega društva Cerklje Miro Jagodic. »Velika prido bitev za Cerklje in za društvo bodo prostori v prenovljeni Hribar-
jevi hiši. Novi gospodar hiše, Ljubljanska banka-Temeljna banka Gorenjske, že zdaj zasluži pohvalo, mi pa smoJo dolžni tudi Radu Carinami, ki se je prav pri tem zelo trudil... V prihodnje si v društvu in pri članih želimo čimveč novih idej in njihove uresničitve. Ena od naših glavnih skrbi bo tudi podmladek in ustanovitev sekcij po posameznih krajih... Sicer pa sem danes vesel, da smo lahko podelili toliko priznanj gospodinjam na celotnem območju za urejene domačije.« Ivanka Stare % Spod_
njega Brnika: »Že od
ustanovitve sem članica   turističnega društva in nocojšnje priznanje ni prvo, ki sem ga dobila. Mi pa zelo veliko Domeni in želim si, da bi takšna priznanja čez čas lahko   podelilo društvo prav  vsaki domačiji na   območju sedmih krajevnih skupnosti. Saj bi to potem pomenilo, da je celotno območje pod Krvavcem pri-janzno in turistično urejeno. V vodstvu turističnega društva zaslužijo priznanje za različna prizadevanja in prireditve, ki turistično bogatijo kraj. Mislim pa, da mora biti naša skupna naloga v prihodnje urejeno okolje...«
Ivanka    Lombar iz
Cerkelj:»Tudi meni to ni prvo priznanje. Doma imamo namreč veliko rož in redno sodelujem na naših razstavah v Cerkljah. Naj povem, da imam 60 korit (dvigujejo jih mož in sinova) in v vsakem so po tri rože. Še posebno lepe so meter in pol visoke bršlinke. Odločitev društva, da s podelitvijo priznanj za urejenost domačij spodbuja k urejenosti celotnega okolja, pa se mi zdi pravilna in hvale vredna. V Cerkljah na tem področju namreč še marsikaj manjka. Lahko bi začekli kar pri »krevliastih« cestah brez pločnikov...«
Darinka Šunkar iz Zaloga: »Do zdaj nisem bila članica turističnega društva in to je prvo priznanje, ki sem ga dobila. Zelo sem presenečena in vesela hkrati. Danes sem tudi videla, kako si pravzaprav ljudje v vodstvu turističnega društva prizadevajo, da bi na celotnem območju čimbolj zaživel turizem. Veliko je že narejenega, še več pa je idej, ki bi jih veljalo uresničevati. Strinjam se tudi, da je glavna naloga urejenost okolja. Spomnim se na primer, kako čisti so bili včasih potoki na tem območju in kako prijetno je bilo oditi v gozd. Že samo pri tem nas vse skupaj čaka veliko dela...«
A. Žalar
Kandidiramo za olompijado, kultura bivanja pa je na
k
DoLnjS^a 8°ra» februarja - Kako naj od natakarja zahtevamo ustrežljivost in prijazen nasmeh, če pa se * končani službi stiska v neprijazni sobi, se umiva v skupnih sanitarijah s še desetimi sostanovalci, če rob S-" SO*". metre ne more raztegniti likalne deske, da bi si elegantne hatakarske hlače zlikal na Hib Ce.mu lz kleti n°č in dan zaudarja ... To ni slika iz izkoriščevalskega kapitalizma, kjer v razkošnih na''.*1 stfežejo natakarji iz bednih podstrešnic in kletnih stanovanje. To je zgodba iz Kranjske gore, ri ??-°!'mP'iske kandidatke, kjer pravobranilec, sindikat in inšpekcijske službe že tretje leto kličejo tučenim organizacijam, naj vendarle uredijo bivalne razmere tamkajšnjih delavcev.
Spomnimo se štrajka Kompa-sovcih delavcev leta 1986, ko so bili v Kranjski gori ob skokih na .Planiški velikanki navzoči tudi Jugoslovanski vrhovi! Od tedaj je Problem nemogočih stanovanjskih razmer tamkajšnjih gostinskih in turističnih delavcev ja-^en., od tedaj je tudi zagotovilo kranjskogorskih turističnih organizacij, da bo poslej politika zagotavljanja ustreznih bivalnih Pogojev drugačna.
Kakšna je zdaj? Kranjskogor-ski turizem zaposluje pretežno Poseljeno, manj zahtevno delo-Vno silo, ne zavedajoč se dejstva, da je z delovnim mestom kljub vsemu povezano nekaj ob-veznosti. Stanovanje že, če naj °d delavca pričakujemo kakovostno delo in ga hočemo navezati na kraj. Kranjskogorske turisti-£ne firme so delavce nastanile D°disi začasno v proste hotelske sobe, bodisi v hiše, domnevno **rmine poslovne prostore, ki so W« le za silo uredile za bivanje, kakšne so denimo vila Olga in đye sosedni vili na Borovški uh-f 94 in 96. Slednji dve sicer kadeta urejeno vnanjo podobo, iz novih   dimnikov centralnega
ogrevanja se vabljivo kadi, notranjščina pa je osupljiva. Zlasti levi vili sanitarna inšpekcija oporeka, da je še primerna za bivanje. Strop v sanitarijah se je zrušil in uprava je stanovalce napotila, naj se do nadaljnega umivajo v sosedni vili Šubašič. Hodnik je izdatno podprt z železnimi nosilci , da se ne bi podrl na stanovalce. Vila Olga, kjer je nekdaj domovala kranjskogor-
ska milica, je še slabša. Klet je preplavljena, sanitarije niso vredne imena, omare stoje po hodnikih, ker v tesnih prostorih zanje ni mesta. Prebivalcem samim je prepuščeno, da si uredijo svoje bivalne pogoje. Če bi delavci to terjali od svoje delovne organizacije, ki jim daje takšno stanovanje (vendar si večinoma ne upajo),' utegne postati vpraš-tudi njihovo delovno raz-..je. V vrsti za mikavno službo v turizmu namreč stoji še ve-
liko ljudi, ki so glede bivalnega standarda še mnogo manj zahtevni. Dobra tri leta se pri jeseniškem pravobranilcu in sindikalni pravni službi vrstijo delavci, ki so v sporu z delovno organizacijo zaradi takšnih vprašanj. Zato se je tod tudi začela kampanja za drugačno ureditev stanovanjskih vprašanj kranjskogo-skih delavcev. Naprtiti vse jeseniški občinski solidarnosti vendar ne gre, zlasti če turistične firme (pretežno s sedežem v Ljubljani) vanjo ne vlagajo. Rešitev bi lahko bilo tudi zadostno vlaganje v sedanje objekte, da bi bili dostojna stanovanja, in morebitna prepustitev teh vil v upravljanje jeseniškemu upra-
vljalcu stanovanjskih fondov. Gradnja družbenih stanovanj je tudi ena od možnosti. Pričakovati je bilo, da bodo ta dobili z novim poslovno-stanovanjskim centrom v Kranjski gori, vendar bodo to lastniška stanovanja, kjer pa turistične organizacije velikodušno ponujajo prednost odkupa svojim delavcem. Da se slednji zgolj s plačami in prihranki lahko le zahvalijo za ponudbo in še naprej žive po starem, ni treba poudarjati. Tudi možnosti, da bi šlo v turističnih organizacijah manj za plače, pa več za stanovanjski standard, še niso izkoristili, kar daje slutiti, da turističnih firm ravno najbolj ne zanima stalnost zaposlitve teh delavcev.
Žal se v Kranjski gori, kjer kandidirajo za olimpijado, ne zavedajo dovolj, koliko v kvalitetni turistični ponudbi pomeni dober kader. Po zgled jim ni treba daleč, le do Bleda, kjer hotel Toplice ohranja svoje ime ravno z najboljšimi delavci. Svojo delovno silo bi v kranjskogorskih tu-
rističnih firmah lahko slednjič pojmovali tudi kot ljudi, ki žive v nezadovoljivih razmerah, zaradi česar najbrž tudi ne morejo dovolj zadovoljivo delati.
D. Z. Žlebir
Foto: F. Perdan
V Kranju slovensko pionirsko namiznoteniško prvenstvo - Namiz-noteniški klub Merkur iz Kranja je organiziral v soboto in v nedeljo v Stražišču slovensko pionirsko namiznoteniško prvenstvo. Sodelovalo je 8 ekip, ki so si zagotovile pravico nastopa na regijskih tekmovanjih. V finalu je Strojna Maribor premagala Kovino Olimpijo iz Ljubljane s 5 :4. Vrstni red je naslednji: 1. Strojna Maribor, 2. Kovina Olimpija, 3. Semedela Koper, 4. Petovia Ptuj, 5. Ilirija Ljubljana, 6. Fužinar Ravne, 7. Merkur Kranj in 8. Partizan Gornja Radgona. Sedmo mesto je za Kranjčane uspeh, saj je bila njihova ekipa najmlajša na prvenstvu. S tako oceno soglašata tudi trenerja Janez Maček in Zdravko Pangrič, ki pričakujeta, da je ta ekipa lahko čez dve leti vodilna v Sloveniji, kar je bistveno za razvoj kranjskega namiznega tenisa. Na sliki ekipa kranjskih pionirjev Domen Perne, Klemen Klevišar, Aleš Porenta, Boštjan Bernard in Slavko Dolhar.
J. K., slika F. Perdan
Spominski pohod na Arihovo peč
Kranj, 27. februarja - Slovensko planinsko društvo iz Celovca in druge organizacije Slovencev na Koroškem prirejajo tudi letos spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem. Vsako leto se udeleži pohoda tudi precej planincev lz Slovenije. Letošnji pohod bo v nedeljo, 5. marca. Planinsko društvo iz Kranja vabi tudi letos svoje člane in druge ljubitelje gora in hoje na organiziran obisk te zamejske prireditve. V nedeljo, 5. marca ob 7. uri zjutraj, bo izpred hotela Creina iz Kranja odpeljal posebni avtobus prek mejnega prehoda na Ljubelju na Koroško. Planinci se bodo vrnili v Kranj okrog pete ure popoldne. V obeh smereh bo za okrog 4 ure hoje. Oprema mora biti planinska, primerna zimskim razmeram. Izlet bosta vodila Janez Ravnihar in Alojz Zelnik. Prijave s plačilom stroškov avtobusnega prevoza sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški cesti. Pohitite s prijavami. Če koga zanimajo podrobnosti pohoda, naj pokliče na telefon 22 - 823.
J. K.
Seminar za košarkarske sodnike
Kranj, 27. februarja - Sodniška organizacija pri Medobčinski košarkarski zvezi za Gorenjsko bo marca organizirala seminar za pomožne sodnike košarke (zapisnikarje), časomerilce, merilce 30. sekund in sodniške pripravnike. Prijave je treba do 10. marca poslati na naslov: Marjan Hafner, 64000 Kranj, Tuga Vidmarja 6. V prijavi je treba navesti ime, priimek in točen naslov, ker bo košarkarska organizacija o začetku tečaja vsakega kandidata posebej obvestila.
Namizni tenis
Prvenstvo Škofje Loke
Škofja Loka, 20. februarja - Športno društvo Kondor z Godeši-ča je priredilo občinsko posamično namiznoteniško prvenstvo za mladince in članice. Tekmovalo je 16 mladincev in 9 članic. Oba naslova sta ostala v Škofji Loki. Zmagala sta člana škofjeloškega Partizana Boštjan Rant in Petra Fojkar. Sicer pa je bil vrstni red naslednji. Mladinci: 1. Boštjan Rant (Partizan), 2. Domen Poljanec (Partizan), 3. Marjan Ulbl (Iskra), 4. Blaž Bertoncelj (Kondor) itd. Članice: 1. Petra Fojkar (Partizan), 2. Nataša Oblak (Partizan), 3. Vita Berčič (Partizan), 4. Mirjana Oman (Partizan).
V organizaciji Partizana Škofja Loka je bil v športni dvorani Poden v Škofji Loki ekipni namiznoteniški turnir. Sodelovalo je 10 ekip, zmagala pa je Iskra iz Železnikov pred LTH I in Iskro II.
J. Starman
Streljanje
Juretu Frelihu zlata puščica
Kranj, 20. februarja - Občinska strelska zveza Kranj je izvedla občinsko prvenstvo za zlato puščico. Tekmovalo je 51 strelk in strelcev iz vseh družin in sekcij v občini. Zmagal je Jure Frelih (Iskra Kranj), ki je dosegel 561 krogov od 600 možnih. Sledijo: 2. Alfonz Kern (Brat. Edin.) 561, 3. Darinka Smrtnik (BE) 560, 4. Marjan Umnik (SD Kranj) 549, 5. Lidija Vodopivec (BE) 549, 6. Boštjan Jalen (Tone Nadižar) 546 itd.
Republiško prvenstvo invalidov
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Borec iz Kranja je priredilo republiško invalidsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo. Tekmovalo je 64 invalidov v desetih moških in treh ženskih ekipah. Med moškimi je zmagala Murska Sobota s 1428 krogi od 1600 možnih. Drugi je bil Maribor s 1420 krogi, tretji Borec iz Kranja s 1411 krogi, četrto je bilo Titovo Velenje s 1394 krogi, peta je bila Idrija s 1378 krogi itd. Med ženskami je zmagal Maribor z 951 krogi pred Titovim Velenjem 918 in Izolo 847. V tekmovanju z zračno pištolo je zmagal Franc Černe iz Kranja s 536 krogi, Hinko Bola iz Velenja je bil drugi s 527 krogi, Vinko Frelih iz Kranja pa je bil tretji s 525 krogi. V kategoriji G - 3 (amputacija roke) je v streljanju s puško zmagal Ernest Jazbinšek s 331 krogi, v kategoriji G - 2 (nadkolenska amputacija noge) pa Peter Jovanovič (Velenje) s 349 krogi.
J. Sitar
Kegljanje_
Kranjska gora na vrhu
Kranj, 17. februarja - Nadaljevalo se je tekmovanje v gorenjski kegljaški ligi. V 10. kolu so bili doseženi tile izidi: Bled : Jesenice 4973 : 4957, Simon Jenko : Triglav 4832 : 4800, Ljubelj : Elan 4735 : 4647, Adergas : Lubnik 4911 : 4959 in Kranjska gora : Sava 5004 : 4912. Odigrali so tudi 11. kolo. Izidi: Bled : Kranjska gora 4769 : 5005, Sava : Adergas 5027 : 4930, Lubnik : Ljubelj 5022 : 4856, Elan : Simon Jenko 4771 : 4859 in Triglav : Jesenice 5112 : 4972. Kranjska gora ima 19 točk, Triglav, Jesenice in Simon Jenko jih imajo po 14, Ljubelj 12 itd.
T. Bolka
Blejski šahovski festival
Stopetdeset razmišljajočih glav
Bled, 23. februarja - Pod pokroviteljstvom Intertrade iz Radovljice je v četrtek v bistroju hotela Toplice na Bledu startal 10. jubilejni šahovski festival, na katerem nastopa rekordnih 149 šahistov, ša-histk in veteranov. Mednarodni turnir bo trajal do četrtka, 2. marca, nato pa bosta še turnirja v aktivnem in hitropoteznem šahu.
Bojazen organizatorjev, Šahovskih zvez Slovenije in Gorenjske, da bo, zaradi sorazmerno visoke startnine, za člane 100.000 dinarjev, pri čemer so izjema seniorji, velemojstri in mednarodni mojstri, udeležba slaba, je bila odveč. Sodeluje skupno 149 igralcev in igralk iz Jugoslavije,   Sovjetske zveze,
ureja JOŽE KOŠNJEK
Drago Šiftar, mednarodni šahovski sodnik iz Radovljice, glavni na blejskem festivalu
Romunska velemojstrica Margareta Muresan
Romunije, Avstrije in Nizozemske, pa tudi kakovostna raven je kar  ugledna.  Med  šahisti je osem velemojstrov: Sovjeta Gri-gorij Kajdanov in Evgenij Vas-jukov, Romun Theodor Ghijes-cu, pa naši velemojstri Dušan Rajkovič, Slavoljub Marjanovič, Vladimir Raičević, Dragoljub Ja-noševič   in   Stanimir Nikolič. Med šahistkami sta dve vele-mojstrici: desetkratna jugoslovanska državna prvakinja Mi-lunka Lazarevič in Romunka Margareta Muresan. Med šahisti je sedem mednarodnih mojstrov in prav toliko med šahistkami. Med njimi so tudi Slovenci Leon Gostiša, Aljoša Grosar, ki je član Murke iz Lesc, pa Danilo Polajžer, ki v ligi tudi zaigra za Murko, med šahistkami pa sta od Jugoslovank Zorica Pu-ljak in Amalija Pihajlič. Mojstric in mojstrov FIDA je kar 13. Od   Slovencev   igrajo Georg Mohr, Bogdan Podlesnik, Vojko Mencinger in Rudi Osterman, ki sta člana leske Murke, ter Marjan Črepan, med šahistkami pa Pavla Košir. Razveseljivo je, da je med blejskimi šahisti srečati tudi veliko mladih obrazov. Takšni festivali so za mlajše in slabše igralce edina priložnost, da se srečajo z močnejšimi. Tako na
Vodilna med šahistkami, Milun-ka Lazarevič
festivalu igrata najmlajša med udeleženci, 13 letna Kiti Grosar iz Nove Gorice, ki je v soboto odlično zaigrala proti sovjetski mednarodni mojstrici Svetlani Matveejevi, pa 11 letni Boštjan Markun iz Kranja, član Šahovskega društva Tomo Zupan iz Kranja.
Na festivalu, na katerem je mogoče kupiti tudi praktično vso šahovsko literaturo, ki se jo pri nas dobi, je glavni sodnik Drago Šiftar iz Radovljice, ki je bil za mednarodnega sodnika izbran na novembrskem kongresu FIDA (Mednarodna šahovska organizacija) v Solunu. Pred tem je bil klubski, regionalni, republiški in nekaj let zvezni sodnik s tudi mednarodnimi sojenji, zato ga je za ta naziv predla-
Končano svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Šesto mesto Debelaka obliž za neuspeh
Kranj, 25. februarja — V Lahtiju se je s tekom na 50 km končalo letošnje svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Na tem svetovnem prvenstvu so največ uspeha v tekih in skokih imeli Finci in Finke, v moških tekih pa so prevladovali Švedi. Šved Svan, ta čas najboljši smučarski tekač na svetu, je zmagal tudi na najdaljši smučini 50 km. Edini naš tekač Jani Kršinar je bil šestindvajseti.
Naši smučarski skakalci so s šestim mestom Matjaža Debelaka na srednji skakalnici le dali obliž neuspehom, ki jih dosegajo v tej sezoni.( Primož Ulaga je bil na tej tekmi sedemnajsti, Matjaž Zupan dvajseti, Rajko Lotrič dvainpetdeseti.
D. H.
Triglav in Kranj Duplje zmagala
Kranj, 25. februarja — I. B ZVL ŽAK : Triglav 10 : 13 (3:4, 4:3, 0:1, 3:5), zimski bazen v Kikindi, gledalcev 300, sodnika Grašič (Novi Sad), Miškovič (Reka).
Strelci za ŽAK — Čiric 4, Vuksanovič 5, Ljuboja 1.
Triglav — Naglic, Hajdinjak 1, Brinovec, Sirk 3, Cvitkovič, Ča-dež 1, Jerman 1, Grabeč 1, Marinič 4, Kodrič 2, Rihter, Troppan, Ho-movec.
Člansko moštvo Triglava po štirih kolih prve B zvezne vaterpolske lige še ne pozna poraza. Tokrat so gostovali v Kikindi in premagali domači Čak. V bazenu in na tribunah so domačini hoteli dokazati, da nočejo zmagati. Tako je bilo tudi sojenje. Vendar se Triglav ni predal in ni nasedel provokacijam. Ključna igralca Trigava Marinič in Rihter sta si kaj kmalu prislužila dve osebni napaki, a to ni bilo usodno za poraz Triglava. Zaigrali so nov koncept igre in zmagali zasluženo. Čeprav je bilo napeto do konca, pa so se izkazali vsi. Še posebno vratar Naglic, ki je bil spet najboljši mož v vodi. V petem kolu pri Triglavu v Ljubljani v bazenu Tivoli gostuje Proleter iz Zrenjani-na.
Kranjčanke prekratke za zmago
I. B. ženska ZKL Kranj : Zagreb 88 73 : 80 (37:47), dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika S. Beganović (Zagreb), Sulc (Ljubljana).
Kranj — Šoštarič 2, Merlak 22, Podrekar 1, A. Rakovec 2, Gart-ner 19, Čufer 14, S. Rakovec, Horvat 9, Kump 2, Hodžaj 2. Najboljša strelka pri gostjah Saraga 25.
Kiti Grosar iz Nove Gorice, najmlajša šahistka na festivalu (levo) igra s sovjetsko mednarodno mojstrico Svetlano Matvejevo.
Osmerica na vrhu
V nedeljo so na blejskem šahovskem festivalu odigrali kar dve koli. Velemojstrom in mednarodnim mojstrom ne gre najbolje, saj jih premagujejo po ratingih slabši šahisti. Tako je bil v tretjem kolu poražen sovjetski velemojster Valerij Kajdanov, kaj dosti boljše pa se ni pisalo favoritu, tudi sovjetskemu velemojstru Evgeniju Vasjukovu. Tudi v četrtem kolu se po imenu boljšim ni godilo po načrtih. Med šahistkami pa po pričakovanju brez večjih problemov zmaguje velemojstrica Milunka Lazarevič, ki jo muči prehlad, vendar dokazuje, da ni bila zaman desetkratna jugoslovanska prvakinja. Dobro pa igrajo mladi slovenski mednarodni mojstri in mojstrice Mohr, Gostiša, Osterman, Črepan, Podlesnik, Polajžer in Grosar. Med šahisti so po četrtem kolu (do konca jih je še pet) vodili s 3,5 točke Gicescu, Bistrič, Seremek, Grindberg, Mohr, Rumen, Raičevič in Gostiša. Med šahistkami ima Lazareviče-va 4 točke, po tri pa Muresan, Matvejeva, Puljek, Antolin in Grinfeld. Na veteranskem turnirju vodi Avstrijec Stoeckel s 3,5 točke, Stojnic in Uršič pa jih imata po tri.
J. K.
Rudi Osterman, član Murke iz Lesc, je za zdaj med vodilnimi
gala tudi jugoslovanska šahovska zveza. Nadzor nad vsem, kar se med igranjem v dvorani dogaja, je njegova skrb, od točnih ur igranja, pravil, reševa-
Po ratingu najboljša udeleženca, velemojstra Kajdanov (levo) in Vasjukov iz Sovjetske zveze.
nja sporov, priprava formular-jev do "kuvertiranja" prekinjenih partij. Vsako kolo mu vzame, kot pravi, od 8 do 10 ur dela. J. Košnjek, slike F. Perdan
Kranjčanke so bile tokrat v domači dvorani za sedem točk prekratke za zmago. Zagrebčanke so jim preveč ušle, največja razlika je bila dvajset točk. Tokrat je zadostovalo, da so odšle iz Kranja z zmago. Čeprav so Kranjčanke to razliko zmanjšale in bile v drugem delu igre boljše od Zagrebčank, pa je bilo za zmago le premalo časa.
Triglav : Iskra (Nova Gorica) 95:77 (49:40), sodnika Lotrič, Frko-nja (oba Ljubljana).
Triglav — Poljanšek 9, Metelko 4, Kastigar 10, Tadič 6, Šubic 35, Roman Horvat 14, Robi Horvat 2, Kolar 15. Najboljši strelec za Iskro : Tomazin 16.
Iskraši iz Nove Gorice so tokrat v Kranju naleteli na boljšega nasprotnika. Triglavani so že v začetku začeli dobro in s tako igro nadaljevali vso tekmo. Gostje se jim niso mogli približati in ublažiti poraza.
Jutri, v sredo, ob 19. uri Triglav v dvorani na Planini gosti ljubljansko Ilirijo.
V četrtfinalni tekmi za republiško prvenstvo za mladince je Triglav v dvorani na Planini premagal Slovana iz Ljubljane. Izid — Triglav : Slovan 89 : 73 (42:36).
V ženski članski republiški ligi so se Jeseničanke iz gostovanja v Slovenskih Konjicah vrnile poražene. Izgubile so z domačim Co-metom. Žirovski Kladivar je gostoval v Mariboru in po pričakovanju je bil Marles boljši.
Izidi — Comet : Jesenice 76 : 64 (39:35), Marles : Kladivar 81 : 60 (51:31). Tekma Odeja : Induplati Mengeš je bila preložena na 2. marec.
Sodnika naklonjena gostjam
Kranj — II. ženska ZRL Kranj Duplje : Arena (Pula) 23 : 21 (10:8), dvorana Planina, gledalcev 350, sodnika Kačanski (Novi Sad), Kranjc (Pančevo).
Kranj Duplje — Lenič, Orehar 6, Valant, Jakšič, Bajrovič, J. Mežek, Kastelic 8, Zontar 1, Jeruc, M. Mežek 3, Gradišar 5, Sonc. Najboljša strelka pri gostjah je bila Rajkovičeva z 9 goli.
Kaj kmalu bi se zgodilo, da bi tokrat rokometašice Kranja Du-pelj v svoji dvorani doživele poraz, čeprav so bile skozi vso tekmo boljše od gostujočih Puljčank. Izid tekme sta krojila tokrat sodnika, ki sta bila naklonjena gostujoči ekipi. Nista videla ne kontra udarcev Puljčank ne korakov, ki so jih gostje delale v hitrih protinapadih. A domačinke so bile le toliko bolj zbrane, da so zasluženo zmagale.
Kegljači Triglava premagali EMO
Kranj — Republiška moška kegljaška liga Triglav : Emo Celje 5420 : 5342.
Triglav — Sajovic 921, Jereb 884, Česen 872, Jurkovič 901, Bene-dik 914, Semrl 928. Pri gostih Fideršek 906.
D. Humer
Torek, 28. februarja 1989
KRONIKA
11. STRAN @@MBB&$SS8®Q/LAB
V gorenjski zavarovalni skupnosti so bili preveč "pridni"
Šestdesetim bodo vrnili denar
Kranj, 24. februarja - Prejšnji ponedeljek in torek je pri tržnih inšpektorjih v Kranju precej pogosto zvonil telefon. Oglašali so se v glavnem lastniki avtomobilov, ki so v ponedeljek, 20. februarja, peljali svoja vozila na tehnični pregled na Labore ali v AMD Kranj, kjer jim je zavarovalnica kljub temu, da se je šele naslednji dan obetala skoraj 69-odstotna podražitev obveznega zavarovanja, že tisti dan zaračunavala zavarovalne premije po novem ceniku. To je nekatere voznike precej razjezilo in to je bil tudi zadostni razlog, da se je primera lotila tržna inšpekcija.
Razplet je za vse, za zavarovalnico, še posebej pa za voznike, dokaj ugoden. Inšpekcija je namreč ugotovila, da gorenjska zavarovalnica ni kršila predpisa o družbenem nadzoru cen, temveč le interni dogovor v okviru slovenske zavarovalne skupnosti Triglav, po katerem naj bi "z enotno uporabo premijskih tabel" oziroma z novimi cenami začeli v torek, 21. februarja. Na Gorenjskem, kjer so se zelo hitro tehnično pripravili na podražitev in so bili skorajda preveč pridni, so jih začeli uporabljati v ponedeljek, sicer pa bi jih lahko tudi prej, saj so o podražitvi obvestili republiški zavod za cene že 17. februarja. Po navodilih, ki so zapisana v uradnem listu, je namreč dovolj, da zavarovalnice (in še nekatere druge organizacije) obvestijo o cenovnih skokih zavod za cene najkasneje tri dni po podražitvi.
V škofjeloški občini
Ker se je med vozniki precej hitro razširila novica, da bodo v torek za obvezno zavarovanje višje cene, so nekateri pohiteli in že v ponedeljek (v glavnem precej pred rokom) pripeljali vozila na tehnični pregled, kjer pa jih je čakalo presenečenje - dvojne cene: ene za tiste, katerim je veljavnost prometnega dovoljenja in zavarovanja potekla
20. februarja ali prej, in druge za tiste, ki so skušali "prehiteti" podražitev in jim je veljavnost dokumentov potekla naslednji dan,
21. februarja, ali kasneje.
Čeprav gorenjska zavarovalnica ni kršila nobenega predpisa, ampak le dogovor v okviru Zavarovalne skupnosti Triglav, se je kljub temu odločila, da bo vsem, ki so že 20. februarja plačali obvezno zavarovanje po novih, višjih cenah, vrnila preveč plačani znesek. Takšnih primerov je bilo okrog
Da so se lastniki (vozniki) avtomobilov, ki so skušali prehiteti podražitev, jezili, ni nenavadno: obvezno zavarovanje se je namreč precej podražilo. Pri vozilih z močjo do 44 kilowatov, na primer, s 655 tisoč dinarjev na 1,1 milijon dinarjev.
šestdeset, skoraj vsi v Kranju (na Laborah in v AMD Kranj na Zlatem polju), nekaj pa tudi na Jesenicah. Zneski, ki jim jih bo vrnila, so različni, od 178 tisoč dinarjev do 591 tisoč in jim jih bo izplačala na blagajni zavarovalnice oziroma po pošti.
Komentar je ob vsem tem skoraj odveč. "Oškodovanci", ki imajo sicer možnost, da že en mesec pred potekom veljavnosti dovoljenja in zavarovanja pripeljejo vozilo na tehnični pregled, so ob dobri obveščenosti" o podražitvi skušali prehiteti podražitev, kar jim je ob določenem razumevanju zavarovalnice navsezadnje tudi uspelo. Razlog za precej vroče ponedeljkove krvi je bil pravzaprav "kratek stik" med zavarovalno skupnostjo in njenimi območnimi enotami.
C. Zaplotnik
Dimnikarske "črne" cene
Kranj, 24. februarja - Dimnikarji nimajo le črnih oblek, temveč občasno tudi "črne" cene - vsaj tako se je izkazalo v primeru, s katerim se je najprej ubadala tržna inšpekcija, nato javni tožilec in nazadnje še Temeljno sodišče v Kranju. Razplet je znan: Dimnikarsko podjetje Kranj in vodja škofjeloškega okoliša Silvester Šubic iz Kranja sta storila gospodarski prestopek, zato ju je sodišče temu primerno tudi kaznovalo - podjetje s plačilom poldrugega milijona dinarjev in vodjo okoliša s stotimi tisočaki. Ker je ocenilo, da je koristno, če za sodbo in ravnanje dimnikarjev izve tudi javnost, predvsem pa ljudje, ki so jim to posredno omogočili, je izreklo tudi varstveni ukrep objave (izvlečka) sodbe v tisku.
Kaj so pravzaprav zakrivili dimnikarji? V času med 3. oktobrom 1987 in 15. februarjem 1988 so na območju škofjeloške občine zaračunavali storitve dražje,kot bi smeli in kot je bilo določeno s cenikom - in sicer tako, da so moč peči, ki so jih čistili, označili za večjo od dejanske.
Na ta način so ogoljufali 145 naročnikov in si po tedaj veljavnih cenah pridobili za 884 tisoč dinarjev premoženjske koristi. Naštejmo le nekaj najbolj značilnih primerov! V račun za osnovno šolo Ivana Groharja so zapisali, da so očistili peč in dimnik moči 150 kilov/atov, čeprav
je bila njuna moč trikrat manjša. Pri čiščenju peči in dimnika v škofjeloški mlekarni so izstavili račun, ki je temeljil na moči, ki je bila za 800 kilovvatov večja od dejanske. Podobno je bilo v Termiki na Trati, kjer imajo dimnik in peč moči 280 kilovvatov, račun pa so prejeli takšen, kot bi bila njuna moč tisoč kilovvatov. V Alpetourovih Hotelih so "nategnili" moč kurilnih naprav za 800 kilovvatov, v Limosu za 600, v Obrtniku za 200 - in tako dalje. Dimnikarji so tako ravnali zato, da so hitreje dosegli in presegli normo in si tako ustvarili osnovo za višji osebni dohodek. Vodja okoliša se je sicer zagovarjal, da zaradi preobremenjenosti  ni mogel kontrolirati
svojih delavcev in da tudi ni imel evidence o moči kurilnih naprav v škofjeloškem okolišu, vendar je sodišče ugotovilo, da bi jo (po opisu njegovih del in nalog) moral urediti. Kjer kurilne naprave niso označene z močjo, jo je mogoče izračunati, saj za to obstaja strokovna literatura.
Sodišče je pri kaznovanju dimnikarskega podjetja in vodje okoliša upoštevalo njuno dose danjo nekaznovanost, sicer pa tudi težo storjenega gospodarskega prestopka, veliko število primerov, višino premoženjske koristi in grobo kršitev delovne obveznosti.
Pogovor v šifrah
V Podvinu rastejo gobe
Številni zasebni avtoprevozniki so svoje tovornjake opremili e napravami za radijske in ostale zveze - ne le zato, da bi si pri poslu medsebojno pomagali, temveč tudi iz drugih razlogov. Ko miličniki "vzamejo na piko" tovornjake, se novica prav prek postaj hitro razširi po vsej Gorenjski. Ker je možno pogovorom tudi prisluškovati, vozniki raje govorijo v šifrah. Da v Podvinu rastejo gobe, pogosto ne pomeni nič drugega kot to, da so tam miličniki, ki ustavljajo tovornjake in tehtajo, koliko so (preveč) naloženi in obremenjeni.
C Z.
z/^jGORE^
Do zob oborožen       Še ena iz garaž
HASONČNI STKANI ALP
Skrb za pitno vodo - in za prihodnost
Škofja Loka, 24. februarja - Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine bodo na jutrišnji seji obravnavali tudi predlog odloka o varstvu virov pitne vode. V odloku bodo določili yarstvene pasove in ukrepe, ki so potrebni za zavarovanje pitne vode pred morebitnim naključnim ali namernim onesnaževanjem.
Na osnutek, ki je bil v javni razpravi že lansko jesen, je bilo precej pripomb. V Tehnikovi temeljni organizaciji Komunalne dejavnosti predlagajo, da se čimprej zavarujejo zaloge pitne vode na Sorskem polju in da naj to zaradi majhnega interesa republike uredijo kar občine. V krajevni skupnosti Poljane menijo, da bi bilo dobro, če bi v drugi fazi zavarovali tudi vodovoda Vinharje in Kremenik-Vinharje. Na Godešiču predlagajo, da bi zavarovali izvir Omanca ter vse nove vire do Mlinarja v Retečah, ki bi bili v primeru elementarne nesreče edini vir zdrave pitne vode za njihovo krajevno skupnost. Na Trati se zavzemajo za zavarovanje vodnih virov Draga, Gosteče, Pungert in Hosta. V Dražgošah sicer pripominjajo, da ni razlogov, da bi bilo zajetje nad Rudnim, iz katerega se oskrbujejo Železniki, v drugem varstvenem pasu in predlagajo, da bi ga uvrstili v tretjega, vendar pa so v Geološkem zavodu Slovenije in v škofjeloškem Tehniku drugačnega mnenja: tudi v primeru izgradnje vodotesnih greznic ob hišah, zgrajenih nad vodnimi viri, je nevarnost, da pride ob plazovih, potresih in drugih premikih cevi do onesnaženja pitne vode. V krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik predlagajo, da se dodatno zavarujejo še zajetja za Križno goro ter za naseljema Pevno in Crngrob, podobne predloge pa imajo tudi v Selcih.
Kaj je ob vsem tem najbolj pomembno? Predvsem to, da se krepi skrb za vire in zaloge pitne vode, ekološka zavest in tudi spoznanje, da moramo naravo in njene vire ohraniti tudi za naslednje rodove.
C. Zaplotnik
Ko so na mejnem prehodu Ljubelj preiskali avto Beograjčana Nikole, ki se je bil pripeljal iz Avstrije, so našli cel kup nožev bowie, prirejenih za napad. Da bi jih še več in še skrivneje petihotapil čez mejo, si jih je navezal celo na telo, pod obleko. Hladno orožje so vseeno našli in ga zaplenili, tako da s kupčijo na beograjskem bolšjem trgu, kjer gre taka roba za med, ne bo nič.
Janez brez radia
V podzemnih garažah na Planini večkrat kak lastnik avtomobila ostane brez avtoradia, kaset, avtomobilskih rezervnih delov, nekaterim vozilom pa od-vijejo vse, kar ni prav trdno privito. Ono noč je podobna dogodivščina doletela tudi Kranjskega Janeza. Avto je našel z razbitim trikotnim okencem, zato pa brez radia.
Grdavš strašil dekletce
Nekaj prav neprijetnega je doživelo dekletce, ki je zjutraj čakalo v čakalnici škofjeloškega zdravstvenega doma. Vstopil je moški, si odpel hlače in začel pred preplašeno deklico onanirati. Otrokovo kričanje ga je pregnalo, vendar se bodo pristojni na vso moč potrudili, da ga najdejo.
Drugega, ki je še z nečednejši-mi nameni nadlegoval 12-letno hčer svojih znancev, pa že imajo. Predrznež jo je nadlegoval na njenem domu, od koder ga je pregnala razjarjena mati, ki je, ne bodi lena, takoj obvestila milico.
Stari znanec Starega Mayrja
Stalne goste v tej znani stari kranjski gostilni radi sprejmejo, vendar ne takih, ki so tudi stari znanci milice. Tak je na primer Ljubčo. Dokler je bil vljuden in zadržan, so ga strpno stregli, ko pa je začel kričati in otipavati gostje, so mu bili v interesu dobrega imena gostilne odrekl gostoljubje.
V garažah na Planini bi lahko posneli nadaljevanko, vredno slovite Dinastije. Ena od epizod bi bila lahko tudi tale: miličniki so na nočnem obhodu tamkaj naleteli na skupino mladih negodetov, še osnovnošolcev. Ker so mlečnezobci mrko zrli izpod čela, so jih modri osumili, da z njimi nekaj ni v redu. Res ni bilo. Ko so jih preiskali, so pri njih odkrili bokserje in nunčake (palice, ki jih vrtiš na verigi), priljubljeno pretepaško opremo. Ker gre za hladno orožje, so vseh šest trdo prijeli.
Nestrpen vasovalec
Oni dan je prišel na milico Žirovec, češ da ga je udaril mlajši moški, ki vasuje pri njegovi hčeri. Ata je namreč bodočemu zetu ukazal umakniti avto, ki ga je bil baje parkiral na sila nemogočem mestu. Vasovalec pa ga je meni nič tebi nič mahnil. Kdove, če bo nestrpnemu in nič kaj priljudnemu ma-ledeniču oče še pustil zahajati v vas!
Trčila avtobus in tovornjak
Škofja Loka, 21. februarja -
Na ozki cesti med Škofjo Loko in Zmincem sta trčila Alpetou-rov avtobus, ki ga je vozil 29-le-tni Srebren Oklijević, in tovornjak s Slobodanom Djukićem, starim 40 let, iz Pančeva za volanom. Nesreča se je primerila, ker je voznik tovornjaka zavrl, pri tem pa ga je na spolzkem cestišču zaneslo prav v tovornjak. V nesreči je bil voznik avtobusa huje ranjen, medtem ko potnikom v njem ni bilo nič. Nesreča je za poldrugo uro zaprla promet.
Zbil pešca
Škofja Loka, 24. februarja -
26-letni Anton Cankar iz Škofje Loke, ki se je z avtom peljal od Zminca proti Loki preblizu cestnemu robu, je dohitel in zbil pešca. 21-letni Miha Bokal, prav tako iz Škofje Loke, je bil v nesreči laže ranjen. Pri vozniku so opravili alkotest in mu ugotovili 2,3 promila alkohola* v krvi.
Zaslužkarstvo
Nesreča, ki se je pripetila prejšnji četrtek na cesti med Apnom in Stisko vasjo in pri kateri je iz prenatrpanega avtomobila padla 14-letna učenka cerkljanske osnovne šole, se je sicer končala dokaj srečno, vendar je opozorila na vso bedo pogodbenih šolskih prevozov, pri katerih je zaslužkarstvo očitno pomembnejše od varnosti. Le tako si namreč lahko razlagamo ravnanje voznice, ki je z lado peljala iz hribovskih vasi v cerkljansko šolo veliko več otrok, kot je dovoljeno. Koliko? To število navsezadnje niti ni pomembno. Dovolj pove že to, da so bila zadnja prtljažna vrata lade odprta in da so štirje otroci molili noge iz avtomobila.
Nobenega dvoma ni, da glavno breme odgovornosti za "srečo v nesreči" nosi voznica, ki bi po pogodbi z Alpetou-rom morala voziti otroke v šolo z veliko večjim kombijem, vendar je vsaj kanec (moralne) krivde treba naprtiti tudi drugim: najprej Alpetouru, ki je vedel za okvaro kombija in za stiske voznice, vendar je odločno ukrepal šele po nezgodi oziroma tedaj, ko so se v podjetju oglasili z Uprave za notranje zadeve Kranj. Kako se vozijo v šolo otroci iz hribovskih vasi, so nenazadnje vedeli v šoli in bržkone so o tem kaj slišali tudi njihovi starši!
Ni naš namen, da bi iz muhe delali slona (na ta očitek smo naleteli pri zbiranju podatkov), vendar je pri vseh takih in podobnih dogodkih treba pomisliti tudi na to, kaj bi, denimo, bilo, če bi se tako prenatrpan avtomobil povalil po pobočju, prevrnilv prepad... Kaj bi bilo potem muha in kaj slon?! Javno pisanje o takšnih "malenkostih" je namenjeno prav temu, da bi se še drugod na Gorenjskem vprašali, kako se otroci iz hribovskih vasi vozijo v šolo, kako se, na primer, podobni pogodbeni prevozi izvajajo na škofjeloškem območju, kako je nasploh z varnostjo pri prevozu otrok v šolo...
C. Zaplotnik
Zbirateljska žilica ga je zanesla
Škofja Loka, 17. novembra - V škofjeloški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 34-letnega Milenka Kljajiča iz Preddvora na dve leti zapora, ker je v času med 1986. in 1988. letom ukradel iz samotnih hiš na cerkljanskem in škofjeloškem območju več starinskih predmetov, pri eni od tatvin pa mu je pomagal tudi prijatelj. Sodba še ni pravnomočna.
Kljajič je vnet zbiratelj starinskih predmetov, veliko jih je tudi kupil, vendar ga je "žilica" zanesla predaleč. Ko je lazil po škofjeloških in cerkljanskih hribih in obiskoval hribovske, predvsem samotne, odročne in zapuščene hiše, je v primeru, če je naletel na ljudi, skušal predmete kupiti in jih je tudi kupil, sicer pa jih je vzel. V notranjost stavb je prišel na različne načine - skozi okno, vrata, po lestvi; nekaj predmetov pa se mu je "ponujalo" že s pročelja. Jemal je predvsem slike na steklu, kipce in stare uporabne predmete, kot so likalnik, ura, kavni mlinček... Nekatere stvari je zadržal zase in za opremo stanovanja, nekatere je zamenjal za druge, nekaj pa jih je prodal na bolšjem trgu in denar izključno namenil za nakup starinskih predmetov. V hišah je naletel tudi na vrednejše predmete, kot so slike in kipci, vendar se jih ni niti dotaknil.
Kljajič je vsa kazniva dejanja tatvine odkrito priznal, tudi tiste primere, za katere ga oškodovanci niso prijavili. Na glavni obravnavi je bil pripravljen vsem tudi povrniti škodo, ki znaša po cenah, veljavnih v času tatvin, 3,85 milijona dinarjev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalne okoliščine predvsem to, da je "zaljubljen" v starinske predmete, da je vsa dejanja obžaloval in da je od vsega začetka sodeloval pri pojasnjevanju okoliščin; kot obteževalne pa veliko število kaznivih dejanj
Povozil pešca
Bistrica pri Tržiču, 24. februarja - Voznik Marjan Papler, star 29 let, doma iz Lesc, je kazal znake vinjenosti, vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja, ko je na cesti v Bistrici dohiteval pešca. Ker je vozil preveč po desni, je trčil v 83-letnega Franca Albrehta iz Retenj, da je padel na pokrov prtljažnika in razbil vetrobransko steklo, nato pa padel na cesto. Hudo ranjenega so pešca odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Motorist se je prevrnil
Bistrica pri Tržiču, 24. februarja - Na vožnji od Kovorja proti Bistrici se je ponesrečil motorist, 50-letni Janko Rihtaršič iz Tržiča. Z neregistriranim motornim kolesom je nenadoma zapeljal s ceste na pločnik, kjer je trčil v steber ograje, padel in se ranil. Sumijo tudi, da je bil pod vplivom alkohola.
Varnostni pasovi so jih rešili najhujšega
Šenčur, 24. februarja - Na cesti Kranj - Mengeš, pri odcepu za avtocesto blizu Šenčurja se je primerila prometna nesreča, v kateri so bili trije udeleženci ranjeni, škoda na dveh razbitih avtomobilih pa večja od 30 milijonov.
Voznik osebnega avtomobila, 25-letni Blaženko Černelč iz Šmarij pri Jelšah, je vozil v smeri brniškega letališča. Ko je skušal prehiteti tovornjak, je nasproti nenadoma pripeljal drug osebni avto, zaradi česar se je Černelč umaknil še bolj v levo. Takrat pa je nasproti pripeljal
voznik Franc Janša, star 47 let, iz Kamnika. V čelnem trčenju sta bila oba avtomobila skora'j docela razbita, voznik Janša hudo ranjen, njegova sopotnika Tomislav Rode in Florijan Let-nar, oba iz Kamnika, pa laže ranjena. Hujšega so jih obvarovali varnostni pasovi.
Nesreča zaradi
napačnega
prehitevanja
Žirovnica, 25. februarja - Nepravilno prehitevanje je zakrivilo prometno nesrečo, ki se je zgodila na cesti med Lescami in Jesenicami. Pri Žirovnici je voznik osebnega avtomobila Slavno Cvijanović, star 27 let, iz Radovljice, prehitel avtobus, ki je stal pred prehodom za pešce. Nasproti je pripeljal voznik Franc Verbič, star 50 let, iz Žirovnice, ki je s smernim kazalcem nakazoval, da bo zavil levo. Ko ga je Cvijanović opazil, se je skušal umakniti nazaj na svoj vozni pas, vendar je bilo že prepozno. Avtomobila sta trčila, v nesreči pa sta bila voznik Verbič huje, Cvijanovićeva žena Nada pa laže ranjena.
Vlomilec obiskal hotel Park
Bled, 25. februarja - Neznani storilec je popoldne med 14. in 17. uro izkoristil odsotnost angleških turistov, ki prebivajo v blejskem hotelu Park. Z izvirnim ključem, ki ga je sobarica to popoldne pogrešila je odprl hotelsko sobo in se polastil 75 angleških funtov, ki jih je našel v predalu. Storilca, ki je goste oškodoval za 900 tisoč dinarjev, še iščejo.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
Don Juan na gorenjski turneji
Ob promociji kasete Od Murske do Kopra
Skupina Don Juan, ki jo sestavljajo bas kitarist Vili Bertok, solo kitarist, vodja in pevec Branko Jovanovič, bobnar Damir Jurak in kla-viaturist Vojko Sfiligoj, se ob izidu nove kasete, marca podajajo na veliko slovensko turnejo. Začeli bodo na Gorenjskem: v sredo, 1. marca, nastopajo v Škofji Loki, naslednji dan v Kranju, v soboto, 4. marca v Žireh in 24. marca v Kranjski gori.
CVEK
Branko Jovanovič (Vunjak Brandy), vodja skupine Don Juan, je bil lary najuspešnejši slovenski zabavni komponist. Od Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana je namreč dobil zlato ploščo za projekt Don Juana, zlato kaseto za kompilacijski projekt Naj naj 3, pripišemo pa mu lahko tudi soudeležbo pri srebrni kaseti skupine Magnet iz Murske Sobote Bodi srečna Jilija, kjer je prepeval dobršen del melodij.
Kramberger), Na vašem licu je lep izraz (Korado Buzeti), Marija (Vili Bertok z Don Juanom), Prleški vasovalec (Komet), Vrni se domov Helena (Magnet) in Pobegniva proč (Pop design),« pravi Branko Jovanovič, ki že pripravlja peto kompilacijo. Na njej bo tudi zmagovita skladba kranjske Zlate slušalke 88, ki jo je zapela Romana Kristanec.
Branko vodi tudi tipično slovenski bend Don Juan. Njihova nova plošča (kaseta) se imenuje
»Kot avtor skladb pišem življenjsko o stvareh, ki se dogajajo okrog nas, lepih in.prijetnih, ki ganejo brez veliko filozofskega razmišljanja... Veliko skladb napišem za mlade, še neuveljavljene skupine in posameznike, pri projektu pa sodelujem tudi kot aranžer in producent. V projektu Naj naj naj so izšle že štiri kasete, ki so med poslušalci dobro sprejete, to se vidi po prodaji. Većina neuveljavljenih skupin in solistov težko pride do svoje priložnosti, s skupnimi močmi pa lahko več dosežemo. Najuspešnejšim potem pomagam pri izdaji samostojne kasete. Na kaseti Naj naj naj 4 so skladbe Aj aj aj (Don Juan), Pozdrav iz Ljubljane in Bodiva eno (Andreja Makoter), Da si moj (Helena Blagne), Samo spomni se včasih (Majda Arh), Le en pogled (Romana
Od Murske do Kopra, ki pove, kje vse nastopajo. Na njej so kar štirje hiti: naslovna, Rdečo rožo utrgal bom zate, Bilo je le enkrat in Povrnem se čez leto dni. Nadaljevanje lanskoletne pesmi Ona sanja Pariz je letošnja Od Murske do Kopra, skladba Jutri vaš sin postal bo vojak se nadaljuje z letošnjo Povrnem se čez leto dni, novi poskusi pa so Rdečo rožo utrgal bom zate, ki se spogleduje s c< • untry stilom. Pogrešam : pa . • aranžijsko narejena po vzoru jugoslovanskega fenomena Bjelo dugme. Najbolj hecna pesem je Niso lepe rože vse, ki je zmes mediteranskega ritma, madžarske violine, ruskega vzklikanja, indijskega sitara in slovenske harmonike. Vsaka Don Juanova kaseta se končuje z balado, tokrat je to Pomisli name.
Drago Papler
JESENIŠKA STRAŽA, 1906
S patroni si je razstrelil roko
Iz Bohinjske Bistrice nam pišejo: Železniški čuvaj v Bistrici Boltar je, ko je hodil po železniškem tiru našel v bližini Lepenje pri 26-tem kilometru v skalo skritih nekaj dinamitnih patronov. Najbrž so jih skrili kaki laški zlikovci, še ob grajenju železniške proge, da bi z njimi ribe v Savi omamili in lovili. Nekaj takih tičev so namreč zasačili; bili so v zaporu ostro kaznovani. Minulo leto se je igral šolar Urban Mencinger pri mostu na Pozabljenem ter pod mostom našel nekaj takih patronov. Deček ni poznal nevarnosti, prižgal patron ter si roko razstrelil, tako da so ga morali peljati v bolnico. Sicer je okreval, a prste na desni roki ima vendar pohabljene.
Miloš Lokar
Hollywood pričakuje Reagana
V družbi več sto starih prijateljev iz Hollywooda je bivši ameriški predsednik Reagan pred kratkim praznoval svoj 78. rojstni dan. To je bil le začetek številnih »wellcome home« zabav, ki jih Reaganovim pripravljajo v Los Angelesu v prihodnjih treh mesecih. Mnogi sprejemi so bili namreč preloženi do prihoda Nancy in Ronalda Reagana. Na rojstni dan je Reagan imel svoj prvi javni govor, potem ko je zapustil Belo hišo. V njem je napadel kongres, češ da preveč troši in ne uspe držati v ravnovesju federalnega proračuna.
Skupinska poroka na Valentinov dan v njegovem rojstnem mestu
30 mladih parov se je poročilo na dan sv. Valentina (14. februarja) v mestu, kjer je zaščitnik zaljubljenih rojen. Poroka je bila v baziliki sv. Valentina v Ter-niju, kjer je pokopan ta mučenik in prvi škof tega mesta. Po krščanski legendi je bil Valentin škof v Terniju in je v znak ljubezni mladim poklanjal cvetje s svojega vrta. Dvojica mladih se je tako spoznala in zaljubila, škof Valentin pa jih je poročil. Njun zakon je bil tako srečen, da so tudi drugi mladi pari prihajali v Terni, da sklenejo zakon. Škof Valentin je bil ubit v Rimu, pokopan pa v baziliki v domačem kraju.
Vezana trgovina
Hiša je naprodaj, vendar le za tistega, ki vzame zraven tudi Figara. Figaro je eleganten čr-no-beli perzijski maček. Hiša v viktorijanskem stilu v mestu Market Drayton v Angliji se prodaja za 135.000 funtov, zainteresiranim klientom pa agent za nepremičnine poudarja, da je ni mogoče kupiti, če ne sprejmejo tudi pogoja, da posvojijo mačka. Prejšnji lastnik hiše pojasnjuje, da je Figaro zelo prijateljski maček in da se njegova eleganca lepo sklada z gosposkim stilom hiše. Figaro je, pravi dosedanji lastnik, pred leti sam »posvojil« hišo v Market Dravto-nu, zato bi bilo zdaj nepošteno, da bi le zaradi zamenjave lastnika žival prikrajšali za prostrani vrt, na katerega je navajena.
Najcenejša restavracija na Zahodu
Časa Miquel sredi Pariza je prišla v Guinessovo knjigo rek-jordov kot najcenejša restavracija v zahodnem svetu. Njegova lastnica Mari a Codina Balle-stros ima 82 let, a še vedno sama nadzira svoj lokal, v katerem se za pet frankov (5000 dinarjev)
Najlepše darilo je presenečenje
Zadnji lanski val obdarovanj je že skorajda pozabljen. Drug za drugim so se izprsili Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Zatišje bo v nekaj prihodnjih dneh prekinila nova darilna ekspanzija. Za otroci, ki so imeli tozadevni monopol v decembru, bo prve marčevske dni darilne pozornosti deležen ženski svet. Ta pa, seveda če da kaj na šalo, se bo čez dva dni oddolžil 40
sa» Marija Perdan: »Seveda kupujem darila, večkrat pa sem tudi sama obdarovana. Moja darila so največkrat rože, sicer pa jih izbiram glede na obdarovanca. Pri tem je pomembno, koliko je ob-darovanec star, kakšen značaj ima, kakšne želje... Med tistimi, ki jim najpogosteje kupujem darila, so na prvem mestu otroci, pa tudi na prijatelje ne pozabljam.«
Ivan Jelen: »Naj najprej povem, da je praznik žena docela deformiran -prevrednotiti bi ga morali v duhu humanosti medčloveških odnosov. Tudi zunanji blišč tega praznika, kamor sodijo tudi takšna in drugačna obdarovanja, mi ni pogodu. To drži tudi za razna druga obdarovanja. V družinskem krogu so že sprejemljiva. Tudi sam jih dobivam, najbolj sem vesel skromnih, prijaznih daril od vnukov.«
Edo Rakovec: »Velikokrat obdarujem, kdaj pa kdaj pa sem tudi sam obdarovan. Ob pomembnejših življenjskih jubilejih obdarujem najožje družinske člane, ženo in sinova. Tem kupujem vrednejša, trajnejša darila, denimo zlatnino. Včasih podarim praktično darilo, ob dnevu žena pa običajno samo šo-
mučenikom. Ce v obdarovalno mrzlico zajamemo še družinske rojstne dni, obletnice poroke, srebrne in manj srebrne poroke, godove, praznike prijateljev in sodelavcev ter onih, ki se jim hočemo prikupiti, nas ta dolžnost priganja kar vse leto. Da se ob vsem tem uspemo držati osnovnega bontona, ob tem pa ne bankrotiramo, je kajpak potrebna prava mera.
Drago Vučkovič: »Darila kupujem ženi, otrokoma, prijateljem... Zdravnikom pravijo, da jih ne smemo, ker delajo iz moralnih nagibov. Darila, ki jih kupujem, običajno niso preveč draga. Lani sem dobil v dar kanarčka. Ker sem velik ljubitelj živali, mi je to darilc izredno drago.«
Jože Štular: »Načeloma nisem za darila, odnos do ljudi naj se izraža drugače. Tudi doma poskušam živeti po tem načelu: zjutraj skuham kavo ali skušam izkazati drobno pozornost. Te pa, kot vemo, gradijo odnos med ljudmi v vsakdanjem življenju. Med sosedi si izkažemo pozornost s steklenico ali rožico, vsi enako, ne glede na to, koliko je kdo pomemben.«
Sabina Berguš: »Za 8.
marec obdarujemo mame in stare mame, tudi ob rojstnih dneh in novem letu smo v družini vajeni daril. Ker sem srednješolka in denarja nimam na pretek, sama običajno podarim rože ali kako drobno malenkost. Darila, ki jih dobivam, pa so povečini praktična. Najbolj pa se razveselim - presenečenja.«
D. Ž.
Foto: F. Perdan
dobi popolno kosilo - predjed, jed in desert. Razen da je prišla v Guinessovo knjigo rekordov, je ta vitalna Španka dobila tudi nagrado Pariza kot najaktivnejša upokojenka. Nagrado v znesku okoli 9 tisoč dolarjev je vložila v boljšo organizacijo dela v svoji restvraciji, ki ima 35 stolov in je polna od jutra do mraka.
Žalost mame pande
Samica orjaškega pande z imenom Jing Jing (kar pomeni dobrodošli) iz živalskega vrta Chaoultepek v glavnem mestu Mehike, je pred nekaj dnevi poginila zaradi žalosti za svojim dologoletnim življenjskim sopotnikom. Skupina zdravnikov je soglašala, da je smrt nastopila zaradi melanholije, ki se ji je Jing Jing predajala od prejšnje jeseni, ko je poginil njen Pepe. Ta par pand so pripeljali s Kitajske v Mehiko že leta 1975. Od njunih sedem potomcev so štirje še živi. Mexico je, kot s ponosom poudarjajo v upravi živalskega vrta, prvi v svetu po zaščiti in pogojih gojenja pand zunaj njihovega naravnega okolja.
Iskra
ISKRA INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČANA ORODJA KRANJ, p.o.
KRANJ, Savska loka 2
Za delovno avtomatizacijo montažnih del, posluževalnih strojev in povezav posameznih strojev v linije, s katero v delovni organizaciji načrtujemo v prihodnjih letih racionalizacijo svoje proizvodnje
želimo pridobiti več
DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV IN INŽENIRJEV STROJNIŠTVA
Če vas projektiranje in vodenje izdelave takih naprav ter sodelovanje pri razvoju novih izdelkov zanima, če že imate nekaj (ustreznih) delovnih izkušenj in se lahko aktivno sporazumevate v angleškem ali nemškem jeziku, potem nas pokličite na telefon (064/22-221, int. 23-29) ali pa nam svojo ponudbo pošljite na naslov: Iskra-Industrija za električna orodja, Splo-šno-kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj.
Male gorenjske vasi
Jazbine
Piše: D. Dolenc
Spomin na padle nosijo v srcih
Zadnji zapis o pesnici Poljan ske doline Pavli Benedik - Tatjani, po domače Primoževi Pavli iz Jazbin, je marsikaterega partizana in aktivista, ki ga je med vojno pot vodila po teh krajih, spomnil tega prijetnega dekleta. Oglasila se mi je Cita Kos, borka VDV brigade, z željo, da naj vendar v tej rubriki objavimo še drugo pesem o partizanu Živku, ki jo je napisala Pavla. Tako lepa je, tako doživeta, da ji res nismo mogli odreči.
. Živku v spomin Ko spet čez leto dni sem stala sred blegaških gozdov, spoznala sem, da nikdar več ne bo
zbledel spomin,
ki v srcu mi zveni kot iz dalje
glas zvonov
in je svetal kot dragocen rubin. Spet sedla prav pod tisto sem skalovje
in nemo zrla gori na stezico.
Spet kot takrat v vetru se igralo
je grmovje za vasico,
kjer sem poslednjič segla v roko
partizanu,
ki je kot tisoč drugih borcev šel
tudi on v gore,
da nas osvobodi in zemljo
vzame spet tiranu.
Potem je padel tudi on,
kot drugih mnogo že.
A umrl ni v srcih naših, saj
vsem,
ki njega smo poznali, takrat je v boli zaplakalo srce. Kot lani spet nocoj po strmi stezi
sem vračala se iz blegaških gozdov.
A tam ob poti, kjer je lani rasla trava,
sem letos položila cvetje -na grob njegov...
Morda se danes premalokrat spomnimo mladih fantov in mož, ki so padli za našo svobodo. Tako daleč je že vse skupaj, mladi niso obremenjeni z vojno in njenimi grozotami in zato morda res ne morejo razumeti starejših, ki svoje soborce še vedno nosijo v srcu, v spominu in tudi zavest, da so jim ogromno, ogromno dolžni. Najmanj, s čimer so se jim lahko oddolžili, so spominska obeležja. Včasih se nam jih zdi že preveč, kajti s seboj nosijo tudi skrb zanje, toda razumeti moramo ta najgloblja čustva, ki ob vsaki priložnosti privro na dan. Pavla jim je
postavila večen, najlepši spomenik v svojih pesmih.
Iz Jazbin sta med vojno padla Omejcev Vencelj, na Poljanah pri Jesenicah je ostal, gospodarja Rovišarja pa so beli ujeli na Srednjem brdu in ga na Hota-vljah pobili.
Mežnarjeva mama prisega na česen
Veliko bi še lahko napisali o Jazbinah pa čeprav ima le peščico hiš. O Mežnarjevi mami, ki jih ima že 93, pa je še kar pri
močeh. Na česen prisega in menda ni jedi, da bi ji ga ne dodala. Oni dan je padla po stopnicah, pa si je kar hitro opomogla. Pavla mi tudi pripoveduje o posebnosti cerkve na Gori; vedno je imela skrbnike cerkve, po dva skupaj, ki sta skrbela, da se je po vsakem "ofru", v katerega so okoliški ljudje prinašali tudi žive živali, vse prodalo in je do zadnjega dinarja vse pošteno šlo v cerkveno blagajno. Pa o tem bi morali zapisati, kako je Katka ob veliki noči prenašala od hiše do hiše žegnani ogenj. "Pa sre-
Graparjev mladi gospodar Božo Selak se zaveda, da brez poti ne bo kmetovanja in ne življenja tu gori, pa tudi brez zaslužka v tovarni se danes ne da več živeti. Božo je zaposlen v hotaveljskem Marmorju, žena Francka pa v Alpini v Gorenji vasi, za dom in najmlajšega Miha pa ta čas skrbi mama Slavka Košir. - Foto: D. D. °
Vse poti skozi Jazbine so utrte v strm breg, srečevanje vozil je praktično nemogoče, pri Podre-pelevcu pa vodi pot naprej proti Zakobiljku kar skozi kozolec. -Foto: D. D.
čno ga nucaj," je vsakič zaželela gospodinji, ko ji je izročala tlečo lesno gobo, gospodinja'pa se ji je vsakič vsaj s kruhom oddolžila. Še eno lepo navado je treba omeniti. Zapisala sem že, kako strmi bregovi so tod in le malo se lahko pokosi s kosilnico. Zato pa se vsako poletje spravijo, skupaj kosci iz Jazbin in vseh okoliških vasi, iz Malenskega vrha, Zetine, Podvrha, z Brinja, Zako-biljka, celo iz Volake pridejo, in kolikor lahko, pokose s kosilnicami, ostalo na roke. Takrat Gora oživi, tu je pravi zbor fantov in deklet in ko je vse delo opravljeno, pripravijo pravo malo ve-
selico. Primoževa Pavla takrat kuha pri Mežnarju. Andrejcev Andrej iz Malenskega vrha pa je glavni organizator košnje.
Še vedno pojejo kose
Tako strmi bregovi so, da si skoraj ne moreš misliti, kje sploh lahko zorjejo njive. Pa jih. Hribovski kmetje znajo najti pravo lego, znajo zaviti svojo njivo tako, da izkoristijo vsak malce bolj raven predel za oranje. Še vedno pa pojejo kose. Brez teh tu nikoli ne bo šlo. In še vedno bodo morali veliko hoditi peš. Vsaj otroci. Oni z zgornjega konca, iz prve gruče hiš, od Omejca, Primoža in Klemena, hodijo v šolo v Gorenjo vas čez Malenski vrh in Sušo, od tu jih pelje kombi ali avtobus, iz drugega dela vasi, Graparjevi in Podrepelevčevi pa morajo peš v Podobeno, 4 km daleč. Trenutno hodijo iz vasi v šolo le trije, en Klemenov in dva Podrepelevče-va. Trgovina je najbližja v Poljanah, za one na malenski strani pa na Hotavljah. Veseli so telefonov, že šest let jih imajo. Tudi z vodo so preskrbljeni, prej je imel vsak svoj studenec napeljan, pred nekaj leti pa so nad Podrepelevcem zgradili rezervoar s 23000 litri vode. Še naprej pa bodo njihova prva skrb poti. Brez dobrih, varnih poti, je danes gorski kmet zvezanih rok.
ureja DARINKA SEDEJ
Torek, 28. februarja 1989
OBVESTILA, OGLASI
13. stran Cc^IMiSSJJflEntrH-AS
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporoča.
Čestita ženam za praznik — 8. marec
EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel-: 84-361 , 84-363 Poslovni čas: pon. — pet. 7.30 -18. sob
7.30 - 1 2. Stara enota na Titovi 2O bo zaradi obnovitve predvidoma zaprta do 1 . maja 1 989
ŽENAM
■mora- ||SSovčK°
TRGOVSKE STORITVE    H J___
V MERKURJEVI prodajalni v GLOBUSU na oddelku steklo izkoristite veliko izbiro praktičnih daril za 8. marec dan žena. Ob nakupu vas bodo prodajalci radi postregli, svetovali in vam po želj darilo aranžirali.
TA VESELI DAN"
tu-zlPRIDEKVAM
2. marca od 10. do 18. ure v prodajalni ŽIVILA STORŽIČ na Kokrici
PRODAJA MESNIH IN MLEČNIH IZDELKOV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
Skrivnostni predmet uganite in celi mesec s Pomurko se gostite
Nagradili bomo najtežjo družino s svežo svinjino
Uganite klobasi težo in prišla bo v vašo mrežo
Po nakupu vrzite še v pikado za lepo nagrado
V času prodaje bodo pripravljene razne akcijske prodaje, pred vhodom v prodajalno pa stojnice s hamburgerjem, mini kranjskimi klobasami ipd.
Program povezuje VINKO ŠIMEK - ŠRAUFENCIGER! ZVEČER OB 19. URI GALA PRIREDITEV
V ŠPORTNI DVORANI NA PLANINI!
PREDPRODAJA VSTOPNIC: V prodajalni ŽIVILA (Britof, Grintovec, Planina II., Planina - Center, Storžič, Naklo) In v dvorani na Planini.
21 VILA
DO ŽIVILA Kranj
Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD KMETIJSTVO - VRTNARIJA KRANJ
Ob dnevu žena vam nudimo izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje - vrtnarija Rožmarin - Maistrov trg Planina - vrtnarija Stražišče
Cenjene kupce obveščamo, da bo v drevesnici na Vsem Ženam Želimo
PLANINI in v STRAŽIŠČU pestra ponudba okrasnih in prijetno praznovanje sadnih sadik za vrtove. F J        F J
Pogledaš okrog sebe, prisluhneš srcu in izbereš darilo.
8. marec
Rad bi presenetil, pa ne znaš izbrati. Že nekaj dni prej premišljuješ, kaj in kje. Potem se enostavno odločiš za Merkur. Stopiš v trgovino, se malce zaustaviš in počakaš, da ti srce pove, na katerem koncu dobro založene trgovine boš našel darilo. Stopiš proti policam s kristalom in steklom, k malim gospodinjskim aparatom, ali pa k modnim dodatkom... In potem enostavno zagledaš pravo stvar; najdeš tisto, kar jo bo razveselilo, mamo, ženo, prijateljico.
m MERKUR kranj
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT   GORENJSKE KRANJ 64000 KRANJ
M-KŽK KOMERCIALNI SERVIS KRANJ, GORENJESAV-SKA 9, KRANJ objavlja
LICITACIJO
1. Poslovne stavbe - zidane lope iz betonskih temeljev in opečnih sten z dvokapno streho v izmeri 476.2, primeren za proizvodnjo dejavnost z ograjenim in asfaltiranim dvoriščem v približni izmeri 991 m2. Izklicna cena je vrednost neprime-čnine na dan 31. 1. 1989 v znesku 277.526.515 din povečana za porast cen v gradbeništvu do dneva sklenitve pogodbe.
izklicna cena
1.000.000 din 800.000 din 800.000 din 700.000 din 600.000 din 800.000 din 700.000 din kos
izklicna cena 600.000 din kos 600.000 din
2.300.000 din 3.200.000 din 1.300.000 din 2.400.000 din 500.000 din 10.000.000 din 20.000.000 din 500.000 din 500.000 din 300.000 din kos 300.000 din 200.000 din kos 400.000 din kos 500.000 din kos 200.000 din 50.000 din 80.000 din 50.000.000 din 7.000.000 din 50.000.000 din
2. elektromotorji 1 kos 22 KW 1 kos 12 KW 1 kos 9,5 KW 1 kos 7 KW 1 kos 6,2 KW
1 kos 11 KW
2 kos 7,5 KW
3. Reduktorji: 2 kosa RE 12 1 kos TRG B
4. Varilni aparat »Simens« 15 KW
5. Krožna žaga s skobelnikom
6. Kotna brusilka 1 kos
7. Vrtalni stroj s stojalom
8. Ročna dvigalka 1 T
9. Buldožer letnik 1974 ižšž01234
10. Nakladač RD 130 i.š. 01233
11. Hladilnik
12. Lijak iz pločevine
13. Police ultrapas nizki 5 kosov
14. Garderobna omara - lesena
15. Kovinski nosilci za police 6 kosov
16. Marmorna polica 3 kosi
17. Vitrine 4 kosi
18. WC školjka 1 kos
19. WC kotliček 1 kos
20. Bojler 1 kos
21. tovorno vozilo OM »Zastava« letnik 1982
22. Hladilna vitrina
23. Mlin za mletje opeke
24. Drobni inventar izven uporabe po spisku z dne 30. 6. 1988 in 2. 7. 1988.
Licitacija bo v torek, dne 14. 3. 1989 ob 9 uri v Poslovalnici št. 82 v Stražišču pri Kranju, Pševska cesta.
Licitacije se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije na žiro račun TOZD Komercialni servis številka 51500-601-14237 pri SDK Kranj ali na kraju javne dražbe vplačali varščino v višini 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva.
Predpisani prometni davek in eventuelne druge družbene dajatve plača kupec. Kupec mora takoj po koncu licitacije položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravice iz jamstva za napake stvari.
Ogled osnovnih sredstev bo možen uro pred licitacijo. Informacije - telefon št. 21-140 in 22-439!
ZAVOD ZA LETOVANJA 64000 KRANJ
razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge
GLAVNEGA KUHARJA (ice)
za letovišče Stenjak - Jerolitn pri Puli
Pogoji: tehnik kuharstva
večletne delovne izkušnje na področju vodenja kuhinje
opravljen tečaj higienskega minimuma trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe del in nalog.
Pisne prijave pošljite na ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ, Stritarjeva 8. Vse informacije lahko dobite na tem naslovu ali po telefonu 22-052.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ IN VZGOJNOVARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH SOIAH
V OBČINI KRANJ
VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1989
Obveščamo starše, da lahko do 30. 4. 1989 PRIJAVIJO PREDŠOLSKE OTROKE za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WO KRANJ in WE PRI OŠ:
1. JASLI (od 12. do 24. meseca)
2. VARSTVENE DRUŽINE (od 12. do 24. meseca)
3. VRTEC (od 2. do 7. leta)
POPOLDANSKI ODDELEK v vrtcih: TUGO VIDMAR, MOJCA, GOLNIK
Vpis otrok za WO Kranj in za WE pri OŠ (Simon Jenko, Primskovo in Kokrica) bo v vrtcu
NAJDIHOJCA (pedagoška služba), KRANJ, Nikola Tesla 4.
PRIJAVE ZA VPIS lahko dobite in izpolnite vsak PONEDELJEK od 8. do 12. ure, ob SREDAH in ČETRTKIH od 12. do 16. ure.
Vpis otrok v ODDELKE VRTCEV PRI OŠ bo:
V UPRAVAH CENTRALNIH ŠOL: Josip Broz Tito - Predoslje Stanko Mlakar - Šenčur
Matija Valjavec - Preddvor
V PODRUŽNIČNIH ŠOLAH:
Jezersko, Duplje, Besnica, Žabnica, Orehek, Mavčiče
V vrtcu KURIRČEK ROBI Cerklje (za CERKLJE in ZALOG).
INFORMACIJE o vpisu dobite po TELEFONU št. 34-769. Obvestila o sprejemu otrok bodo starši dobili domov do 15. junija 1989.
Vpisnina znaša 5.000 din.
marmor hotavlje 64224 gorenja vas
DO MARMOR HOTAVLJE na podlagi sklepa KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge:
1. OBDELOVANJE KAMNOSEŠKIH IZDELKOV na nc stroju - 1 delavec
Pogoj: tehnik strojne ali elektro smeri
2. kuhanje toplih obrokov - 1 delavec Pogoj: kv kuhar
3. dela in naloge na liniji tankih ploščic - 2 delavca
Pogoj: NK delavec
4. CišCenje prostorov -1 delavec
Pogoj: NK delavec
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MARMOR HOTAVLJE, Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po, opravljeni izbiri.
iiissSt
8 bombažna predilnica in tkalnica! tržič
64290 TRŽIČ CESTA JLA 14     TELEFON (064) 50-571.    TELEX 34607 YUTRBPT
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC, Tržič, Cesta JLA 14
Razpisuje dela in naloge
1. VODENJE FINANCNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za 4 leta
in oglaša naslednja dela in naloge
2. UPRAVLJANJE ČISTILNE NAPRAVE
3. UPRAVLJANJE RAZPENJALNO - SUŠILNEGA STROJA
4. SANFORIZIRANJE IN NANOSI TKANIN
Pogoji: Pod L:
— visoka (VII.) strokovna izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v finančni stroki
— sposobnost za vodenje in organiziranje
— moralne vrline in ostali pogoji iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič
Pod 2.:
— srednja (IV.) strokovna izobrazba kemijske smeri
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Pod 3.:
— strokovna izobrazba III. SSI
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Pod 4.:
— srednja (V.) strokovna izobrazba tekstilno kemijske smeri
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Dolžino poskusnega dela od 2 do 4 določa pravilnik o razvidu del in nalog.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Odbor za solidarnost, objavlja na podlagi sklepa, sprejetega dne 31. 1. 1989 naslednje
OBVESTILO
O ZBIRANJU VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE V LETU 1989
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84) in sklepa odbora za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, z dne 31/1-1989, obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, da imajo do 31/3-1989 pravico vložiti prošnjo do delne nadomesitve stana-rme. Prošnje, vložene do tega datuma, se bodo pri obračunu upoštevale za obdobje maj 1989-1990. Vse kasneje vložene vloge pa od prvega dneva v naslednjem masecu, ko je bila vložena zahteva.
Imetniki stanovanjske pravice so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, če:
— ne oddajajo stanovanja ali del stanovanja v podnajem,
— ne uporabljajo sami ali drugi družinski člani stanovanja v poslovne namene ali obrtno dejavnost,
— da nihče od družinskih članov ali sam ni lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda,
— da sam ali drug član gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju,
— da ne zaseda nadstandardnega stanovanja glede na število članov družine in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje.
Površine, ki jih zasedajo imetniki stanovanjske pravice in ostali člani gospodinjstva, ne smejo presegati naslednjih normativov, z možnostjo povečanja 10 %:
število članov normativ stanovanjske
gospodinjstva površine
1 do 32 (35)
2 do 45 (49)
3 do 58 (64)
4 do 70 (77)
5 do 80 (88)
6 do 90 (99)
Pri normativih stanovanj se upošteva površina, ki je osnova za izračun stanarine.
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkov na posebnem obrazcu SPN-1 (obr 8,40), ki ga dobijo v knjigarni.
Zahtevek na posebnem obrazcu oddajo:
a) zaposleni občani v svojih delovnih organizacijah,
b) upokojenci, invalidi, borci - v krajevni skupnosti.
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ 64000 KRANJ
Razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge za:
GORENJSKO LETOVIŠČE NOVIGRAD - PINETA in LETOVIŠČE STENJAK - JEROLIM pri Puli
1. UPRAVNIKA - 2 delavca (ki)
2. VODJA GOSTIŠČA
3. POMOČNIKA GLAVNEGA KUHARJA (ice) - 2 delavca (ke)
4. SKLADIŠČNIKA
5. DELAVCA - VZDRŽEVALCA - 2 delavca
6. BLAGAJNIKA
7. DELAVCA V BIFEJU - 2 delavca (ke)
8. SERVIRKE - 7 delavk
9. DELAVEC V KUHINJI - 12 delavk
10. DELAVEC V KUHINJI GOSTIŠČA - 1 delavec (ka)
11. ČISTILKE - 10 delavk
12. VODJE PRALNICE - 2 delavca (ki)
13. PERICE - 1 delavka
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas in to od 1. 6. do 25. 9. 1989.
Za dela in naloge od točke 1. do vključno 8. zahtevamo poleg splošnih pogojev srednjo oziroma poklicno strokovno izobrazbo ustrezne smeri,, za dela od točke 9. do 13. pa popolno ali nepopolno osemletko. Poskusno delo pod točko 1. traja tri mesece, za vse ostale pa dva meseca.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe del in nalog.
Pisne prijave pošljite na ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite na tem naslovu ali po telefonu: 22-052!
SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 64000 KRANJ
Delavski svet DO razpisuje prota dela in naloge s posebnimi pooblastili
DIREKTORJA delovne organizacije (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in drugimi družbenimi normami,
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, organizacijske ali pravne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da poleg navedenih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki so določeni z zakoni in družbenimi akti o kadrovski politiki v občini Kranj,
— da predloži program dela.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
KINOPODJETJE RADOVIJICA 64240 RADOVLJICA
Razpisuje
ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
za določen čas na Bledu, Riklijeva 19 Namen: trgovina, agencija, predstavništvo Površina: 100 m2
Ogled: po dogovoru na tel.: 75-308 od 18. do 19. ure v petek dne 3. 3. 1989
Splošni in posebni pogoji se določijo s pogodbo, ki jo je dolžan skleniti najemojemalec pred uporabo prostora.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
JOŽEMARKUN
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Delavci ADRIA AIRWAYS Ljubljana 27. februarja 1989
Torek, 28. februarja 1989
15. STRAN (^K^K&MEUGLAS
MALI OGLASI
© 27-960 cesta JLA 16
Prodam SAMONAKLADALNO PRIKO-LICO, SIP 15, Anton Likozar, Voklo 38 Prodam bukova DRVA in 400 kg težko TELICO simentalko. Grad 43, Cerklje,
■g 42-236_ 2836
Prodam dve otroški POSTEUI z jogiji, 80-litrski BOJLER in 4 kW termoaku-mulacijsko PEČ, poceni. « 64-371
2848
ADnDHTV CVDAII Prodam schiedel TULJAVE premera
nrtttUtll alltUJl 16 cm in AVTORADIO. «80-741 2876
Ugodno prodam barvni TV, starejši letnik.« 064/621 -827_2443
Barvni TV riz za 50 SM in GRAMOFON iskra gerrard z zvočniki za 30 SM, prodam. »85-080, od 8. do 16. ure vsak jelavnik_2517
Prodam 2 BOJLfRJA, 50-litrski za 400 000 din, 10-lftrski, pretočni za IgOPOO din, g 50-803, zvečer 2776 Prodam skoraj nov PUHALNIK grič z
Rotorjem, g 064/622-775_2785
Sharp VCA - 111 VIDEOREKORDER, JV panasonic, 42 cm, zvočnike whar-fadale,    technics    tuner, prodam.
JE22-586_2802
Poceni prodam barvni TV riz. Jezerska
2^76, Kranj_2805
Prodam trofazni ELEKTROMOTOR 2,2 *^je v garanciji. « 66-629 2811 Ugodno prodam nov barvni TV toshi-°a in zamrzovalno OMARO gorenje, jtevgaranciji, «35-364_2823
Prodam nov VIDEOREKORDER pana-gonic. « 23-830_2827
Ugodno prodam barvni TV grundig, gkran 56 cm. jj 37-493_2831
Ugodno prodam termoakumulacijsko PEC 3,5 kW, malo rabljeno. Informaci-jena«78-735 2834
Ba
rvni     TV     ei     Niš prodam.
• 064/632-102_2844
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 s'ektrika), malo rabljen. «51-712, Tr-
_2846
^odam ŠTEDILNIK, brezhiben. Cena
gQSM.«51-447_2860
Zamenjam ELEKTROMOTOR 1,4 kW, '370 obratov za 1,4 do 2 kW, od 900 ooT.000 obratov. Ugodno prodam tudi      več ELEKTROMOTORJEV.
• 21-390 _2865
Prodam VILIČAR litostroj 3.5 tone, v °dličnem   stanju,   gehralno urejen.
• 49-250 2870
gradbeni Material
Prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC, jrboje 53, « 49-047_2790
Prodam LESTVE, dolge 3 do 8 m. Crn-grob 10, «064/631-614_2793
Prodam hrastov LES za oblogo stop-n,c, dolžine 130 cm, debeline 4 in 2 J**, obdelan ter SKOBELNO GLAVO, delovna širina 40 cm. « 64-354 2795
Ugodno prodam bukov PARKET. • 69 084 2806
zaradi rušenja poceni prodam ali odstopim OSTREŠJE, strešno OPEKO in Ostali gradbeni material. « 44-601 ___2807
Ugodno prodam še nerabljen BETONSKI MEŠALEC unimix 150. Humar, Ti-!gyaj, Jesenice, «81-262 2853. ^odam IZOTEKT, 9 rol, za 150 SM. uarko Šolar, Brezje 55/a, « 79-869 _ 2888
HUPIM
y Škofji Loki kupim GARSONJERO ali '-sobno STANOVANJE. Lahko tudi v ^anovanjski hiši. « 064/620-701 2864
Lokali
* "ajem vzamem LOKAL za gostinsko ^javnosti   v   širši   okolici Kranja. •28_049_2841
OBVESTILA_
Kozmetični ateue irena Mitrovič,
e9unjska 7    nega obraza, telesna asaža, zona terapija. Informacije na 3^309, od 13. do 19. ure 2767
KpPUEM ponikalnice. Informacije na *j>8j)52__ 2842
^ODoTnSTALACIJE NA HIŠI (novo ali popravila) vam izdelam hitro in kvali-2!"° « 28-427 2883
OSTALO
^r0dam 3-vrstno HARMONIKO frajto-,lar|co, skoraj novo, za 1.000 DEM.
-^gyčič,Zg. Besnica 64_2780
^rodam večjo količino SENA in RE-23 10 čebeljih družin, skupaj na 9 satov. Mihelič, Poljšica 23, Podnart
:r-~___2786
^vahtetno SENO prodam. Stanonik,
pg!g^2. Žiri, g 69-528_2792
Rrodam opremljen 150-litrski AKVA-mj s stojalom. «36-828, po 19. uri
____2810
2rodam~ JEČMEN in OVES. Lahovče il^erklje^__ 2826
.[odam nov ameriški BIUARD. An-plgLHl"9, Zg. Bitnje 98, Žabnica 2840
naHd|,m večJ° količino SENA. Poljane -JggjSkofjo Loko, g 65-161 2858
/°dam   suho   SENO   in OTAVO.
1^^406__2867
[odam" otroški kombiniran VOZIČEK Mea in manjše moško KOLO. «25-475 ,______2878
ftjgNO PRODAM
Miš??' Prodam okroglo bambusovo J"*0 s štirimi STOLI, rabljen kiper-^U8<*   in otroš
^25-016 UJodn
POSTEUICO.
2777
k??dno prodam PRALNI STROJ, >h 'LNIK, TV in otroški VOZIČEK. caenka Gašperlin, Planina 71, Kranj
2800
g 80-741 2876
Prodam smrekov OPAŽ in ELEKTRO-MOTOR 11 kW, 980 obratov. Nahtigal, Potoče 15, Preddvor_2882
STAN. OPREMA
Ugodno prodam 4,5 m dolg in 2,5 visok REGAL za dnevno sobo, PISALNO MIZO in dva LEŽIŠČA. Možnost obro-
čnega plačila, g 75-128_2813
Prodam kotno SEDEŽNO GARNITU-RO in OMARE za dnevno sobo. Bečan, Janka Puclja 3, kranj, « 39-945 2816 Poceni prodam SPALNICO z dvema jogijema, dvodelno OMARO in LESTENEC« 27-630_2833
Prodam REGAL una po zelo ugodni ceni, primeren za dnevno sobo. « 77-234_2849
STANOVANJA
Ženska, s stalno zaposlitvijo, najame GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom ter z uporabo sanitarij in kuhinje, na relaciji Radovljica - Lesce. Ši-
fra: SLOVENKA_2783
Najamem STANOVANJE na Jesenicah ali v okolici, za daljšo dobo. Šifra:
JESENICE_2784
Tričlanska družina išče STANOVA-NJE, SOBO ali manjšo starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Možna pomoč na krpetiji. Miladin Mladenov, Strahinj 40,
g 35-950_2804
Zamenjam družbeno večje STANOVANJE za dve manjši. Naslov v oglasnem
oddelku._2843
GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE najame mlajši moški, intelektualec. Šifra: RADOVLJICA - LESCE _2855
Zamenjam 3-sobno konfortno STANOVANJE v Ljubljani za enodružinsko HIŠO z nekaj zemlje v Škofji Loki ali neposredni bližini. Možnost doplačila.
■g 061/571-633_2863
Starejšo GARSONJERO v Kranju kupim. Šifra: GOTOV DENAR 2884
POSESTI_
Po dogovoru oddam v najem GARA-ŽO. Šifra: BLIŽINA GASILCEV 2850 V Škofji Loki prodam zazidljivo PAR-CELO najboljšemu ponudniku. Šifra: ENKRATNA PRILOŽNOST 2873
VOZILA
FIAT 127, letnik 1978, prodam. Šubic,
Sr. vas 89, Šenčur_2538
Ugodno prodam 4 nove GUME trajal 145 x 13. «28-478, dopoldne (Tina)
_ 2778
Prodam   LADO   1600,   letnik 1979.
« 34 943 _2782
JUGO 1.1 GX, letnik 1987, 8.000 km,
prodam, g 33-632_2782
Prodam tomos AVTOMATIK. Kosmi-
na, Škofjeloška 9, Kranj_2787
Prodam R 5, letnik 1973, 1. registracija 1977. Jože Jordan, Žiganja vas 75, Duplje,« 58-190_2788
Prodam BMW 318 I, letnik november 1986. «35-206, dopoldne ali 26-147,
popoldne_2789
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 7/1984, prevoženih 22.000 km. « 77-197 2791 LADO samaro, staro 18 mesecev, prodam. «51-554, Tržič, po 19. uri 2808
Prodam R 4 TL, letnik 1984. « 26-736 _2809
Z 101 konfort, letnik 1979, prevoženih 43.000 km, dobro ohranjeno, prodam.
Podreča 53, Mavčiče_ 2812
Prodam MAZDO 818, letnik 1975 ali menjam za Z 750. g 24-239 2815
Prodam JUGO 45, 1. registracija 5/1984, za 15 mio.-g 83-245 2817 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1979. Golmajer, Kovor 20, Tržič 2818 Ugodno prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977, registrirano do februarja 1990. Srednja vas 24/a, Šenčur 2819
Prodam
JUGO   45, letnik « 70-230, od 14. do 18. ure
1981. 2821
Prodam OPEL REKORD 1900. Ogled v
večernih urah, « 40-630_2824
Kupim karamboliran JUGO, Z 101 ali GOLF, g 73-121 _2828
Prodam Z 750, letnik 1974. «68-119
_2829
Prodam LADO 1500, letnik 1981, ka-rambolirana. Mujo Rekić, Titova 3, Je-
senice, g 84-770_ 2832
Ugodno prodam Z 750, karambolirana.
«46-021 _2837
Prodam Z 101, letnik 1977. «80-957,
popoldne _2839
Prodam Z 101, letnik 1979. « 79-674
2851
JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 46.000 km, prodam. Zoran Gubane,
Podbrezje 133, Duplje_2861
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985.
«57-633 _2862
Prodam ZAGANJAC, DINAMO in dele
za motor VW. « 78-598_2868
Poceni prodam ŠKODO, letnik 1974, registrirana do aprila 1989. «70-307,
po 18. uri__2872
Prodam R 4, letnik 1986. « 79-444, po-poldne ali 79-661, int. 79, dopoldne K _2877
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986.
«51-779 _2879
Prodam 126 P, marec 1987. « 45-213
JUGO 45, letnik 1986, prodam. « 27-873_
Prodam 126 PGL, letnik 1987. Kati Zlatar, Kranj, Planina 7, « 39-087
Prodam FORD ESCORD, letnik 1984. « 82-557_2880
Prodam R 4 GTL, letnik oktober 1987. «50-378, po 18. uri_28m
Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ciril Kalan, Voklo 14/b, Šenčur, «49-326 _2885
Prodam 126 P, vozen, neregistriran, za 290 SM. «89-112 2887
ZAPOSLITVE
Komunikativnim osebam nudimo HO-NORARNO DELO « 78-269 2606
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ho-norarno zaposli ZASTOPNIKE za prodajo ATLASOV in PRIROČNIKOV - de-
loob vikendih. «38-206_2718
Za prodajo v vsaki hiši potrebnih pripomočkov, iščemo 3 POTNIKE. Pogoj: prevoz in osebna urejenost. « 73-349, po 20. uri_2779
Redno ali honorarno sprejmemo ŽEN-SKO, ki ima ročne spretnosti in veselje do dela v kovinski galanteriji. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Kovinska galanterija Šifrer, Preddvor 148 2797
Pridno DEKLE ZAPOSLIM v Kava baru. Šifra: MAREC 1989 _2799
Iščem samostojnega MIZARJA. Šifra: KVALITETA_2825
50.000 din od kosa nudimo ZASTOPNIKOM za prodajo iskanega artikla. «57-797, od 9. do 11. ure    ■ 2838
Zanesljivo DELAVKO za navijanje transformatorjev zaposlim. «064/67-063_2845
Mamica išče ZAPOSLITEV na domu. Šifra: OKOLICA RADOVLJICE 2847
Iščem DELO na dom ali vzamem dva otroka v VARSTVO. « 33-851 2854
Če imate vikende proste in bi radi do-datno  ZASLUŽILI,   se  oglasite na «35-729, vsak dan od 17. do 18. ure _2856
Iščem mlajšo UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in varstvu eno leto starega sina. « 35-753, vsak dan od 16 do 17. ure 2857
Potrebujemo resne AKVIZITERJE za prodajo zanimivega in uspešnega artikla. Zaželen lastni prevoz. « 26-209
2866
ŽIVALI
Oddam 9 tednov stare PSIČKE. Mar-jan Drinovec, Strahinj 38, Naklo 2794 Prodam OVNA in KOŠTRUNA za zakol
ali rejo. «064/631-568_2803
Prodam 2 PRAŠIČKA, težka od 30 do 35 kg. Ambrožič, Koritno 39, Bled 2814 Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2820
Prodam TELICO, staro 11 mesecev, težka 330 kg. «85-483_2835
Prodam dve KRAVI, breji 9 mesecev. Voklo 51, Šenčur_ 2869
Kratkodlakega JAZBEČARJA z rodov-nikom, starega 2 leti, poceni prodam. «49-250_2871
Prodam KOBILO bosanko, staro 6 let, vozi in nosi, PSIČKO rotvveiler, staro 18 mesecev, z rodovnikom. Prodam tudi obnovljen ZAPRAVLJIVČEK. Ciril Kalan, Voklo 14/b, «49-326 2886
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža: očeta in brata
IVANA OGRINCA
se iskreno zahvaljujemo dr. Drinovcu in vsemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik za trud, da bi ga nam ohranili pri življenju. Enaka zahvala sodelavcem podjetja Kroj Škofja Loka za poslovilne besede. Posebna zahvala duhovnikoma g. Melhiorju Golobu in Alfonzu Grojzdku za tolažilne besede in lep pogrebni obred, za tople besede njegovega sošolca iz rodnega kraja, vsem za podarjeno cvetje, pevcem, prav vsem za pozornost v njegovi kratki in hudi bolezni, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu in za pisna in ustna sožalja. Vsem, ki ste ga imeli radi iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Škofja Loka, Podgorica
ZAHVALA
V lep spomin sporočamo vsem, ki ste jo poznali, da je v petek, 17. februarja 1989 nenadoma mirno
zaspala naša teta
MARIJ ANCA RUPAR
p. d. Šinkova Marjanca iz Sv. Andreja nad Škof jo Loko
Pogreb je bil v ponedeljek, 20. februarja 1989 v Lipici pri Škofji Loki. Zahvaliti se želimo g. župniku Alfonzu Grojzdeku in g. kaplanu Slavku Kalanu za opravljen obred in besede izrečene v njen spomin. Zahvala velja dr. M. Zamanovi in dr. M. Praprotnikovi, ki sta vrsto let skrbeli za njeno zdravje. Prav lepa hvala organistki Minki in prijateljem pevcem za petje na koru in pokopališču, darovalcem cvetja in zvonarjem. Iskrena in zares velika zahvala naj bo posmrtno izrečena nečaku Jaku, ki je pokojno teto Marjanco ob vrnitvi v rojstni kraj sprejel na svoj dom, nas zgledno opomnil, da smo jo imeli še rajši in se je bomo misleč na njeno raznoliko pomoč, še dolgo hvaležno spominjali.
V IMENU ŽALUJOČIH: nečak France
Škofja Loka, 20. februarja 1989
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
Čestita ženam za praznik — 8. marec
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in brata
JOŽETA KAVČIČA
iz Krope
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Stanku Česnu, ključarjem ZPS Kropa, ZZB Kropa, KS Kropa, sodelavcem tovarne vijakov Plamen Kropa in Iskre-Mehanizmi Lipnice, KUD Stane Žagar za zapete žalostinke ter župnikoma iz Krope in Kamne gorice za poslovilne besede in pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kropa, 21. februarja 1989
		Sporočamo žalostno vest, da je 31. januarja 1989 po daljši bolezni umrla naša nenadomestljiva
	IBHp Ml	
	M x* Wm	PAVLA BAJT
		roj. Berčič
	ŽALUJOČI: mož Stanko, sin Mirko, hčerka Branka z možem in otrokoma, bratje Franc, Tomaž, Pavle z družinami ter sestra Johanca z družino	
Volčja Draga, Stražišče, Kranj, Kropa, Nova Gorica, 20. februarja 1989		
i
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete in sestre
IVANE STARE
p. d. Tinetove Johane
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, ji poklonili cvetje in pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJENI
Zg. Bitnje. 15. februarja 1989
Minila so tri leta od nepričakovane smrti našega dragega
KARLA JELENCA mi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Dražgoše, Zg. Gorje, 28. februarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
JUSTINE RIHTARŠIČ
Studeno 7
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu, ZD Železniki, za dolgoletno zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, g. župniku pa za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki sre jo spremili na njeni zadnji poti.
Otroci z družinami
Studeno, Izola, Železniki, Škofja Loka, Lesce
nadaljevanje iz prve strani
Je oblast res več vredna od človeških življenj
Kolektiv Gorenjskega glasa soglaša z izjavo
Kolektiv Gorenjskega glasa se je včeraj odločil, da soglasno podpre slovensko izjavo za mir in sožitje na Kosovu ter zoper uvedbo izrednega stanja.
Uradna politika pokrajine terja prekinitev stavke in poziva stavkajoče, naj se vrnejo na delo in naj ne nasedajo nacionalistom in iredentistom, ki jih peljejo v obup. Delegacijo Srbov in Črnogorcev s Kosova, ki je odšla v Beograd, sta sprejela (takoj in ne po petih dneh!) Suvar in Diz-darevič. Srbi in Črnogorci pravijo, da bi pomenila ugoditev zahtevam rudarjem propad politike ZKJ in Jugoslavije. Srbi in Črnogorci bojkotirajo stavko in delajo, grozijo pa, da bodo šli rudarji teh narodnosti tudi v jamo in bodo stavkali, če bo albanskim rudarjem ugodeno in ne bodo prišli iz jame. Grozijo z množično izselitvijo.
Državna oblast in politika ukrepata državno, oblastniško. Vztrajata in grozita, da se pač na tak način ljudi ne menja (v Srbiji, Vojvodini in Črni gori pa je prav ulica reševala kadrovske zadeve) in da bo država skladno s pristojnostmi in ustavo naredila red v pokrajini. Okrepila je vojaške in miličniške enote, ki bodo vzdrževale red in varovale najpomembnejše objekte, zvezna vlada pa je poslala v pokrajino najnujnejše količine zdravil in sanitetnega materiala ter opreme za delovanje najpomembnejših gospodarskih objektov.
Gorenjska solidarna s slovensko izjavo
Gorenjske družbenopolitične organizacije, društva, delovni kolektivi in druge ustanove so solidarne iz izjavo slovenske SZDL "Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu". Veliko Gorenjcev se je udeležilo včerajšnjega zbora v Ljubljani. V vseh delovnih in drugih organizacijah imajo delavci tudi danes možnost podpisati izjavo, svojo soglasnost pa je mogoče pismeno izreči tudi na sedežih krajevnih skupnosti.
Z radovljiške SZDL so sporočili, da so že začeli z akcijo zbiranja solidarne pomoči, izjavo pa je mogoče podpisati na sedežih družbenopolitičnih organizacij in na sedežih krajevnih skupnosti Ra: dovljica, Bled in Bohinjska Bistrica. V Tržiču so k podpisu izjave pozvali prek radia. Izjavo je mogoče podpisati danes, do 17. ure, v pisarni Planinskega društva na Trgu svobode, razen tega pa v tovarnah. Izjavo so že podpisale vse DPO in iniciativni odbor za ustanovitev slovenske kmečke zveze. V Kranju je izjavo mogoče podpisati še danes med 10. in 19. uro v avli občinske skupščine in v tovarnah. Ljudje so že včeraj zjutraj spraševali, kje bo mogoče izjavo podpisati. V Škofji Loki bo izjavo mogoče podpisati danes, med 7. in 19. uro, v domu Zveze Borcev, razen tega pa med 16. in 19. uro v Gorenji vasi, Žireh in Železnikih. V Gorenji vasi na krajevni skupnosti, v Žireh v sejni sobi karajevne skupnosti in Železnikih v dvorani na Češnjici. Na Jesenicah je mogoče izreči svoje soglašanje z izjavo v razstavnem salonu Dolik in v avli občinske skupščine ter v krajevnih skupnostih Rateče, Kranjska gora in Javornik.
Sporna ustava
Na Kosovu gre v bistvu tokrat za dvoje: albanska večina meni, da je treba obdržati ustavo iz leta 1974 in kosovski problem rešiti na demokratičen način, druga stran, predvsem srbska in črnogorska, pa se zavzema za represijo, za uveljavitev večjih pravic republike v pokrajini in za preprečitev nasilja albanske večine nad srbsko in črnogorsko manjšino: Spremembe ustave Srbije po sodbi pravnih strokovnjakov res ožijo avtonomnost pokrajine. Pokrajinski skupščini se odreka pravica do soglasja ali nesoglasja pri sprejemu ustave ali amandmajev. Po novem bo najvišja sodna oblast v republiki in ne več tudi v pokrajinah, prav tako pa ima republika vse pristojnosti pri ljudski obrambi. Najbolj pa buri določilo, da je uradni jezik na območju vse Srbije srbohrvaščina, kar pomeni, da albanščina ni več enakopravni jezik. Slobodan Miloševič pa je v Prištini trdil, da tudi s tem najosnovnejše pravice Albancev ne bodo okrnjene.
Poziv slovenskih politikov
Predsednik predsedstva Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan je že pretekli teden pozval republiške in pokrajinske partijske voditelje in vodstva k razumnemu in človeškemu reševanju krize na Kosovu in v Jugoslaviji in še posebej poudaril, da se moramo v državi o pornih stvareh in različnostih pogovarjati in da razprtije med politiki ne smejo iti v škodo ljudi. Pismo take vsebine je poslalo tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsedstvo republike Slovenije. Pismo s pozivom k hitremu in razumnemu reševanju je najodgovornejšim v federaciji, republiki Srbiji in v pokrajinah Vojvodina in Kosovo poslal tudi predsednik republiške konference SZDL Jože Smole.
Sindikat Kibernetike: jugoslovanski sindikalni vrh naj gre!
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Kibernetike iz Kranja je poslala predsedstvu jugoslovanskih sindikatov protest, v katerem pravi, da so ogorčeni nad ravnanjem organov zveze, republike Srbije in Kosova v primeru tragedije rudarjev. Ogorčeni smo, so dejali, nad ravnanjem vodstva jugoslovanskih sindikatov, ki ni sklicalo izredne seje, se postavilo v bran rudarjev. Zato naj vodstvo odstopi, ker so posledice nepopravljive. V Kibernetiki so že začeli zbirati pomoč za rudarje in njihove družine.
Takšno ravnanje, brezčutno, brezrazumno, položaj samo še zaostruje, ne pa razrešuje. Rudarji morajo iz jame, tudi za ceno dveh, treh stolčkov, ker bo šele nato možen razumen dogovor. Človeka preseneča tokratna nepopustljivost oblasti, zveznih, republiških in pokrajinskih, kar vedno zadnje leto ni bila njihova vrlina. Motimo se, če mislimo, da bomo prek mrtvih, užaljenih, izigranih in nasilno poenotenih ljudi rešili Kosovo!
Zadnja poročila iz pokrajine so vedno bolj skopa in redka, kar da Slutiti na strog nadzor nad gibanjem novinarjev. Cenzura se je očitno začela že v soboto, ko je prištinska televizija objavila vest, da bodo železarji iz Trepće živi skakali v peč, če bodo rudarji umirali, in bosta iz peči tekla jeklo in kri. Informacije se zapirajo in kaj se resnično dogaja, le redki vedo. Zato se informacije lahko prirejajo po volji tega ali onega, kar je dejansko še večja dezinformacija. Zadnje poročilo včeraj opoldne je govorilo, da se pogajanja med rudarji in politiki nadaljujejo.
J. Košnjek
Odgovornost predsedstva SFRJ
Marsikaj v zvezi z aktualnimi dogodki na Kosovu bi bilo potrebno povsem jasnega in nedvoumnega komentarja, verjetno pa posebno oceno zasluži ob uradni kosovski in srbski politični oligarhiji predvsem naše zvezno državno predsedstvo. Če smo lahko njegove prve izjave v zvezi s kosovskimi dogodki vsaj delno še vzeli z rezervo, češ tipična državniška poteza, menim, da je opozorilo predsedstva SFRJ z dne 27. februarja dokončno spodbilo sodu dno in (končno) v pravi luči pokazalo tudi resnično zaskrbljenost naših najvišjih državnih predstavnikov za vrednoto, ki smo jo v ustavi zapisali na prvo mesto - človeka. Če je človeško življenje resnično nad vsemi ideologijami, torej tudi nad samoupravno socialistično, kako je potem na splošnočloveški ravni moč razumeti besede tipa "ogroženje ustavne ureditve, pojačati varnostne sile..."? Kaj ko bi celotno misel obrnili, mar ne pomeni neposrednega ogroženja ustavne ureditve (človek najvišja vrednota!) prav poteza (tudi) našega državnega vodstva, ki se očitno ne zaveda niti tega, da se z mrtvimi ne da pogovarjati in kot je rekel kolega Labernik, da bo tisti trenutek, ko bo ugasnilo življenje prvega rudarja, konec mita o avnojevski Jugoslaviji, govorili bomo samo še o državi, pojmu pod katerim se seveda razumeva zgolj in predvsem nečlovečnost povezana z aparatom represije.
Če bi bi ostajali na nivoju paradigm bi pač rekli, da imamo takšno državno vodstvo kakršnega zaslužimo, ker pa v kosovskem primeru še zdaleč ne gre za abstraktne reči, pač pa za še kako otipljiva človeška življenja, žapišimo eno od sicer številnih potez, ki bi se morale dogoditi, namreč zahtevo po odgovornosti predsedstva SFRJ!
Vine Bešter
Bodo na Golniku prisilnih stavkati?
Stavkali bomo, ker naše delo ni plačano
Golnik, 27. februarja - Že na časnikarski konferenci v začetku tega meseca je zazvonil alarm: Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni Golnik je v veliki izgubi, nelikviden, obremenjen s krediti, tako da je vprašljivo marčevsko izplačilo. Tedaj so napovedovali, da bo 14. marca stavka, če ne bodo uspeli zbrati dovolj denarja za plače. Zaključni račun Golnika je     poveduje za izplačilni dan. Stav-
pokazal rdeče številke, pričakovati je tudi, da 14. marca ne bodo mogli izplačati osebnih dohodkov, ker v banki zaradi velikega dolga najbrž ne bo moč najeti novega posojila. Mimo tega že za tri mesece dolgujejo dobaviteljem, ki zato v kratkem utegnejo ustaviti svoje dobave. Ta dva razloga utegneta biti povod za stavko, ki jo tamkajšnji sindikat, če ne bo imel trdnega zagotovila, da denar za plače bo, na-
ko naj bi kajpak po pravilih najavili teden dni prej, vodili pa tako, kot s stavkovnimi pravili veleva sindikat in kot narekujejo etična načela zdravstvene stroke. Poudariti velja, da pri golni-ški stavki, če bo, ne gre izključno za nezadovoljstvo s plačami, temveč za to, da svojega dela bolnišnica sploh ne dobi plačanega, kar odraža tudi ignorantski odnos vse družbe do zdravstvene dejavnosti.
Na današnjem sestanku, ko so o morebitni stavki govorili zlasti v sindikalnem krogu (povabili so predsednika medobčinskih sindikatov za Gorenjsko, predsednika konference sindikata v matični hiši - Kliničnem centru in predsednico republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev), so se dogovorili, da do prihodnjega tedna zapišejo svoje zahteve in jih naslovijo na institucije, ki so v največji meri odgovorne za sedanji položaj te ustanove in vsega zdravstva, med drugim tudi slovenska skupščina, izvršni svet in komita za zdravstveno in socialno varstvo.
D. Ž.
Gorenjci o kosovski drami
Eno življenje je več vredno kot sto politikov
Kranj, 27. februarja — Delavci, mladinci, upokojenci in ostali so se v včeraj na številnih mestih na Gorenjskem podpisovali zoper izredno stanje v državi. Od vseh, ki smo jih vprašali, smo slišali dokaj podobne odgovore: za kosovsko dramo je v prvi vrsti odgovorno srbsko vodstvo na čelu s Slobodanom Miloševičem, eno življenje je več vredno kot sto politikov, kaj se bo zgodilo na Kosovu in v državi, če bo ugasnilo samo eno življenje rudarja, zapostavljanje je pripeljalo Albance v položaj, ko so pripravljeni za ceno izboljšanja razmer v pokrajini zastaviti tudi svoja življenja, vodstvo, ki toliko časa ni reagiralo na gladovno stavko in na številne proteste in se ni bilo pripravljeno pogovarjati z rudarji globoko v nedrih kosovske zemlje, ni vredno zaupanja, Morina, Azemi in Shukrija bi morali odstopiti že iz humanitiranih, človekoljubnih razlogov...
Matevž Oman iz Kranja:
"Rudarji se niso odločili za gladovno stavko, zato ker bi bili nacionalisti in hujskači, temveč iz obupa, velike človeške stiske, v katero jih je pripeljalo vodstvo, politika zatiranja, neenakopravnosti... Pravila, ki so veljala za Srbe, bi morala veljati tudi za Albance. Ko so se v Srbiji vrstili številni mitingi, so odgovorni govorili, da so zahteve po odstopih izraz ljudske volje, Albanci, ki zdaj zahtevajo podobno, pa naj bi bili po njihovem mnenju zavedeni, le orodje v rokah nacionalistov, separatistov, iredentistov..."
Martin  Matko  iz Nakla:
"Na Delavski univerzi Kranj smo danes ob devetih dopoldne sklicali zbor delavcev, kjer smo se na podlagi dosedanjih obvestil s-Kosova s podpisovanjem izrekli zoper izredno stanje v državi. Jaz pravim takole: življenja so nad politiko in ne obratno!"
Jože Ahačič iz Kranja: "Kosovska drama? To je akcija albanskih kvazipolitikov in srbskega političnega vodstva in je skrajno nečloveška in nespodobna za Evropo, kamor se tako radi postavljamo, in za konec stoletja, v katerem živimo. To je sramota, za katero je kriv srbski nacionalizem in tudi Slobodar. Miloševič. Menim, da bi morali ob takšnih zapletih odstopiti ne le tisti trije, kot zahtevajo rudarji, temveč tudi številni iz srbskega in jugoslovanskega političnega vodstva."
Rudi Zevnik iz Mavčič: "Podpisal sem se zoper izredno stanje,' ker sem prepričan, da tako, kot se dela z Albanci na Kosovu in v Jugoslaviji, ni prav. Menim, da je človek prvi in tudi največja vrednota vsake demokratične ureditve in da v primeru, ko gre za življenja, ne bi smeli popuščati. Politiki na Zahodu bi ob takšnih in podobnih primerih že odstopili. Zadnji dogodki na Kosovu so le logično nadaljevanje jesenskih, so le posledica različnosti, pred katero smo v državi tako dolgo zatiskali oči."
Lidija Bidovec iz Kranja:
"Kosovski rudarji se mi smilijo - saj so vendarle ljudje! Za dramo je krivo vodstvo. Katero? To se ve in tega ni treba posebej razlagati. Trenutna rešitev je odstop treh kosovskih politikov in izpolnitev rudarjevih zahtev, sicer pa menim, da so razmere v pokrajini tako zapletene in zahtevne, da bo pri snovanju dolgoročnih rešitev treba veliko modrosti, pameti, razuma, tenkocutnošti..."
Igor Kavčič iz Kranja: "Za
razmere na Kosovu ne morem obsoditi samo Miloše-viča, vendar se mi zdi, da ima pri vsem, kar se dogaja v pokrajini, glavno vlogo prav on. Morina bi bržčas že odstopil, če bi mu srbski partijski vrh to dovolil. Grozno je, da se morajo rudarji in Albanci bojevati za osnovne pravice globoko pod zemljo, da mnogi ne razumejo njihove stiske. Slovenci jih razumemo, podpisujemo izjave in protestiramo, čeprav se hkrati zavedamo, da bomo v nekaterih delih države razumljeni drugače in da nas bodo tako kot že večkrat doslej obtoževali. Včasih me je kar sram, da sem Jugoslovan. Jaz pravim takole: eno življenje je več vredno kot sto politikov!"
Franc Serajnik iz Planike:
"Moje geslo je: rešite rudarje, vrzite vlado! Če je kdo lahko razočaran, potem smo lahko prav komunisti. Zamerim Stipetu Šuvarju, da ni šel med rudarje že prej, ko bi se morebiti dalo še kaj rešiti. Zdi se mi, da \\id\ razplet kosovske drame poteka po nekem scenariju, čigar ime pa se vsaj v vlogi scenarista ne omenja. Sprašujem se, ali je albanski narod res manj vreden kot katerikoli drugi. Poglejte Albance v Sloveniji - to so pridni in izjemno poslovni ljudje."
Olga Velikonja iz Planike:
"Ne znam si predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo na Kosovu odjeknil prvi strel, ko bo v rudniku ugasnilo prvo življenje... Strah me je, za nas vse in za naše otroke. Jaz mislim takole: če ti ljudje ne bi bili tako zapostavljeni in v "drugem planu", verjetno ne bi zastavili svojih življenj."
Nenad Dabič iz Varnosti:
"Žalostno je, da mora zaradi dveh ali treh ljudi trpeti toliko rudarjev. V Planiki se je podpisalo zoper izredne razmere v državi veliko delavcev, tudi jaz - v protest zoper vsakršno uporabo nasilja in v podporo rudarjem, ki globoko v jami vztrajajo pri gladovni stavki. Sprašujem se tudi, zakaj rudarjev v jami ni obiskal srbski partijski voditelj."
Marija  Kloar iz Kranja:
"Zdi se mi, da se kosovska drama ne bi tako zaostrila, če bi se oblast zganila prej. Ne morem razumeti, da je nekaterim več do oblasti in do mehkih foteljev, kot do človeških življenj. Rudarje so razmere v pokrajini prignale že tako daleč, da ne morejo več razmišljati, razmišljati pa bi morali drugi, v prvi vrsti v partijskih vrhovih. Le kako si je mogoče razlagati, da se Šuvar zdaj, ko so razmere v državi izjemno zaostrene, pogovarja z madžarskim politikom."
Frenk Čebulj iz Adergasa:
"Zadnji čas je, da v državi stopimo na demokratično pot - ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Od vsega, me je še najbolj strah državljanske vojne in tega, da "pogromaški val" ne bi pljusknil tudi na zahod države. Ugled Jugoslavije je na psu, mi pa bomo prihodnje leto prireditelji srečanja nevrščenih. Kot da ne bi imeli dovolj drugega dela, dovolj drugih problemov!"
Marija Volčič iz Kranja:
"Ni me strah zase, ampak za otroke. Eden je v petem, eden v drugem razredu. Ko zadnje dni gledata na televizij sem zaslonu posnetke s Kosova, obupane rudarje in številne protestnike, me sprašujeta: "Mami, ali bo pri nas vojna!" Kaj naj jima odgovorim!? Kosovski otroci se mi še posebej smilijo. Toliko denarja smo tudi iz naše republike prispevali za nerazvite, tudi za Kosovo, potem pa na televiziji slišim izjavo matere, da nimajo denarja niti za sol. Človek se sprašuje, kam je šel ves ta denar, kako je bil porabljen..."
C. Zaplotnik Slike: F. Perdan
Škofja Loka, Tržič, 24. febru; arja - V gosteh v Gorenjski predilnici v Škofji Loki in trži-škem Peku so se mudili predstavniki republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev iz Hrvaške in naše republike. S sindikalnimi aktivisti obeh tovarn, občin in Gorenjske so se pogovarjali 0 poslovno in dohodkovno kritični situaciji v panogi. Resda so ocenili, da sta panogi v nezavidljivem . položaju, vendar se niso ogreli za pobudo ene od srbskih tekstilnih tovarn, ki je pozivala h generalnemu štrajku.
- Foto: F. Perdan