Samo
200 komadov
Koledarjazal.1900
je še v zalogi, zatoraj sezite brzo po njena, kteri ga Se nemate. Velja le 25 centov.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
v
Stev. 8.
ILTo w
3 27-	1900.
Xj©-bo "VTH.
Gg. naročnike, kteri nam za lansko leto Še kaj dolgujejo na listu opozarjamo s tem, da naj nam blagovolijo naročnino kmalu doposlati, drugače jim s i. fbr. dopošiljanje lista ustavimo.
Upravništvo.
Nesreče na morju.
Zopet neznana razbita ladija.
St. J o h n b, N. F., 25. jan. Ravnokar je sem dospela vest, da se je pri Foxtail Poiut v St. George zaliva v sredo 17. jau. razbila velika nepoznana ladija. Na krovu ni opaziti uiti najmanjšega znaka življenja. Tudi čolnov ni videti. V soboto je razbito ladijo vihar gnal na morje, kaka ladija je to, se bode Se le zamoglo določiti, kadar valovi na obal pripljujejo ostanke.
Seattle, Wash., 26. jan. Jekleni parnik za premog „Miami", last ,,Pacific Coast Compauy"se je razbil na skalah blizo Oyster zaliva na iztočni obali Vancower Islauda in tfikoj potopil. Možtvo se je rešilo. Parnik bo razburkani valovi na skalah brzo razbili in se potem potopil v globočino. 4000 ton premoga ie imel za tovor. ,,Miami" je še le pred dobrim letom pričel službovati in bil vreden 6250 000.
Norfolk, Va., 26. jau. Parnik ,,Jamestown" od „01d Dominion" črte, na vožnji od New Orleausa v New York, je v hudem viharju trčil na gkalo, toda ni v preveliki nevarnosti. Poslali so ponj dva parnika, da privlečeta poškodovani parnik V luko. Na krovu ni bilo potnikov.
Nevarnosti na morju.
Seattle, Wash., 23. jan. Danes ob prihodu parnika „CottageCity" se je zvedela osoda paruikov „ City of Seatle" iu ,,TownBend". 14. jauuvarija je „City of Seatle" pri Point Briget v strašnem viharja zgubila vijak. Spustili so v morje tri sidre, od kterih pa dva nista prijela in ladijo je gnal vihar proti skalnatem obrežju. Poslali sov Juneau po pomoč od koder je prišla r,Cottage City" in odvedla poškodovani parnik v varnost. „Town-send", je vrgel vihar na skalnato obrežje toda potnike in moštvo je rešila ,,Rosalie". Mnogo ljudi bi bilo kmalu zmrznilo. V pristanu pri Haines so domačini svarili kapitana, da naj nikar ne odpljuje iz pristana, toda ni jih hotel poslušati. V najhujšem viharju bo velikanski valovi vrgli ladijo postrani na skalo in vse na krovu stoječe oaobe so padle v vodo. Valovi so jih vrgli ua kopno, kjer so deloma ee zmrznjenimi udi obležali dokler
Razmotrivanje o knjigi
^Slovensko-amenkanski Koledar za 1. 1900'
Piše Free Lance.
(Konec.)
,,Pomoč pri nezgodah" je spis, kterega bi mogla vBak slovenski oče in mati vedno pri rokah ali še bolj* v glavi imeti. Ko bi pognali ,,prvo pomoč" pri telesnih poškodovanjih in bi imeli pri hiši ,,domačo lekarno" (ktera velja le malo centov), potem bi se marsi-kterega zdravje in življenje, pa tudi denar, vržen zdravniku, ohranilo. Take podučljive članke je treba z umom in z namenom Čitati, da se v glavi obdržijo. V velikih krogih našega naroda pa smatrajo sploh čitanje kot potrato časa; zato čuje-mo med našim narodom krožiti toliko budaloati kakor med nobenim drugim. Pogostokrat čloyek naleti na rojake, kteri nikdar ne 6i-tajo ali celo ne umejočitati, kteri pa aliftijo prav dobro kako trava raste. Kar Časniki pišejo, kar žive fakte
ni prišla pomoč. „RoBalie" je rešila tudi druge še na ponesrečeni ladiji ostale osobe.
Prefrigan lopovski čin.
Pred par tedni je odgovorila gospa Marta Mornhead, stanujoča 161 W. 131 St. na objavo v listu, v kte-rej je nekdo iskal v gorenjem mestu pripravno zemljišče v nakup. Drugo jutro je prišel k gospej Mornhead fini gospod in se predstavil kot kupec, in napravil na gospo tako dober vtis, da se je izjavila, da je pripravljena prodati zemljišče. Ker je obljubil preiskati posestno listino, mu je gospa ouo uročila. Moža ni bilo več blizo, potem pa zvedela, da si je nekdo na ujeuo posestno listino najel $5000. Neka druga žena je nastopila kot gospa Maru-head iu dobili so tudi notarja, kteri je nje podpis potrdil kot pravi. Brzo bo potem obvestili skrivno policijo, da detektivi poiščejo prebrisanega lopova. Nek odvetnik je baje dal onih $5000, a neče, da bi se zvedelo njegovo ime.
$20.000 vredna žena.
V New Yorku je višje sodišče po samo četrturnem posvetovanju, prisodilo prodajalcu Frederiku C. Hinklu 820 000 odškodnine za zgubo njegove ,,drage" ženice. To svoto mora plačati John C. Hayes. Hiukle je sicer svojo ženo še višje cenil, kajti zahteval je $50.000. Gospa Gertruda Hinkle je bila z njenim možem poročena 30. junija 1883. Med julijam 1. 1897 iu aprilom 1898 seje baje Hayes vtihotapil v srce žene in jo zapeljal. Soprogu so dovolili ločitev od nezveste žene. Hayes je šel z gospo Hinkle v Virginijo iu se tam ž njo poročil. Kata Williams, ktera je bila devet let služkinja pri gospej Hinkle je izpovedala, da je Hayes v omenjenem času njeno gospodinjo v pondeljkih iu torkih redno obiskal. Te dni je bil Hinkle vedno v Phi-ladelphiji po opravkih. Dostikrat je videla, ko sta oba skupaj pila šampanjca.
Velik požar.
D u n k r i k, N. Y., 25. jan V Fredonia. malem kraju tri milje od tukaj, je danes požar napravil škode $200.000 in vpepelil mnogo trgovskih in stanovalnih hiš, poleg teh pa tudi poslopje „Dunkirk & Fredonia Street Car Comp." kjer so pridobivali električno moč. Vsled tega je promet na električni želez-uici med obema krajema prenehal iu ravno tako nemajo v Fredonia električne razsvetljave. Dve osobi sti pri tem požaru žrtvovali svoje življenje. Med vpepeljeuimi po-slopji ju tudi Palace hotel „Miuers Bank", krajevna jetnišnica iu d< l Columbia hotela.
Prekopi naj bi pomagali.
dokazujejo, Kar je v knjigah potrje-uo, kar um, pamet in mišljenje na-zuanuje, to tem čudnim ljudem ne velja nič. Ravno ti ljude pa verujejo in trosijo okoli največje goro-stasDe bedarije. Nedavno mi je nek rojak pravil, da imajo Boerci v južui Afriki za zaveznike — čuj in m strmi: —Orangutane 1 Jedna teh velikih opic zamore, ko bi trenil 100 Angležev v „gulaš" spremeniti. Ne misli, čitalec, da se je hotel šaliti ta mož, ne, ne, prav trdo je to veroval. Naše ljudstvo ni povprek učeno samostojno misliti o prikaznih narave, in ktere se mu v življenji ponujajo, v to je treba dobrih šol, zato je pa vsacemu ložje kako veliko neumnost brezpogojno vrjeti, kakor pa najmanjo naravno prikazen ali resnico si tolmačiti, če zahteva to kaj premišljevanja. Izvzeti v tej stvari moramo one, kteri čitajo redno časnike. Največji ci-vilizatorni faktor so pač časniki, ako so dosti pošteni in na strani pravice in Bplošne povzdige ljudstva v duševnih in gmotnih ozirih.
60 milijonov dolarjev je potreba.
'Albany, 25. jan. S posebnim priporočilom governerja je došlo postavodajalstvu poročilo newyor-ške trgovinske komisije. V priporočilu opozarja Roosev«lt postavo-dajalce, da so osobito železnice lastne države glavni uzrok škodo-vanju newyorške trgovine. Temu naj bi se z gradenjem iu zboljševa-njem kanalov opomoglo. Da se državni piekopi ne smejo opustiti iu sedajni kanal mora razširiti, v tem se komisija popolnoma strinja z odborom za prekope. Samo o tem vlada različno mnenje, ako bi namreč zgradili velik prekop, kteri bi veljal $60,000.000, ali pa bi sesamo s takim zadovoljili, kteri bi veljal samo $15,000.000. Odbor baveč se s prekopi priporoča sprejem večjega načrta. Zelo važno je priporočilo, da bi stroške za zboljšanje kanalov naložili davkoplačevalcem ob kanalih, Hudson reki in Champlain jezeru, kteri že itak plačujejo 90 odstotkov k skypni cenitvi države.
Blizard razsajal.
L y o n s, N. Y., 26. jan. Blizzard spremljan z velikim mrazom je danes naše mesto obiskal.
G e u e v e, N. Y., 26. jan. DaneB razsaja tukaj hud blizzard. Ulice so vsled hudega mraza zelo opusto-šeue.
Voz poulične železnice pogorel.
Električno nadpoulično železnico v Brooklynu je zadela že marsikaka nezgoda, ktere posledica je bila družbi vselej zelo uepovoljua. Te dni se je pripetila zopet nezgoda, ktera je prouzročila med potniki velik strah, družbi pa občutno ma-terijelno škodo. Iz treh vozov obstoječi vlak nadpouličue železnice se je namreč bližal postaji, ko so nenadoma čuli hud pok in v istem treuotku je šinil plamen iz motorja. Potnikov se je polastil velik strah, toda vsi so srečno dospeli na prosto. Motorman je vkljub švigajo-čem plamenu ostal tako dolgo na svojem prostoru, da so V9i potniki izstopili iu potem zapeljal vlak na stranski tir. Gasilci so bili točno pri rokah, toda gnrecega voza niso mogli več rešiti. Železuična družba ima 85000 škode.
Amerikansko tekmovanje.
Kingston, Out., 24. jan. Canad-ska ,,Locomotive & Engine Co." poleg železničnih tovarn za lokomotive edino takošno podjetje vCana-di, je zaprla svoja vrata. Vsled amerikanskega tekmovanja imenovano podjetje že več let ni moglo proBpevati.
Parnik „Ardanhu" potopil.
Dva moža utonila.
Amerikanski parnik „Herman Winter'1 hudo poškodovan.
Oe bo tudi sredBtva in pota po ko-jih ti ra^ni časniki hočejo doseči različni rmoter—vendar-le so vsi koristni ljudstvu,ker ga spodbujajo in vnemajo k mišlenji iu opazovanji. Kar je zdravega in dobrega bo ostalo, naj izhaja iz časnikov te ali druge stranke. Brez boja, brez ovirov pa ne more nič napredovati — ker ravno te ovire dražijo človeški duh napenjati svoje sile v to, jih premagati.
Razprava „Občekoristno" spada tudi v podučljivi oddelek knjig»in sicer seznanja Čitalca z sredstvi, ktere razni oduošaji domačega gospodarstva in gospodiuBtva tirjajo. Vsakemu Be bode kmalu splačalo, akoravna po nasvetih, kteri so pri-merjeni prilikam, nahajajoč se tako pogostoma v domačemu življenji.
Na 96. strani začne Koledar ob-risovati življenje Slovenca in škofa v Ameriki, Janez Vertina. Visoki duhoven je zapustil krog svojega blagodejanja le prekmalu. Storil je za katoliško cerkev v Ameriki neizrečeno veliko, njegova blaga
Vineyard Haven, Mbsb., 23. jan. Parnik „Herman Winter" od ,,Metropolitan Steamship Co." je na vožrji iz Bostona v New York trčil ob parnik „Ardanhu" izGlas-gowa. Britiška ladija se je na mpstu potopila. Dva od njenega moštva, prvi mašinist James Henderson izGlasgowa in drugi mornar Fred Duwe Bta utonila. Drugi so se rešili na amerikanski parnik, kteri je bil tako hudo poškodovan} da je komaj dospel do bližnega pristana.
Nesreča se je pripetila ob 4. uri zjutraj v temni noči in gosti megli. Parnik iz Glasgovva je vozil iz New Loudon, Conn., v Halifax, N. L. Pri Robinsoirs Hole v Vineyard zalivu sta trčila parnika skupaj. Le s težavo se je rešilo 29 mož bro ječe moštvo, razun obeh ponesrečenih, ktera je v dolenjem delu ladije dohitela voda. Hudo poškodovani parnik „Herman Winter'4 je vozil potem v Vineyard Haven.
Zločini roparjev.
Gospa Mary Haskell iz Needha-ma leži na smrtni postelji pri njeni sestri Ellen Dennet v Frauklin-ville. N. J., vsled poškodovanja, ktero jej je prizadel nepoznan ro-,*.r. Gospa Dennet je bogata vdova, in zato Be je ponočui ropar nadejal pri njej obilega plena. Ženski sti ležali v postelji, ko je ropar vlomil v hišo in prilomaBtil v spalno Bobo gosp-j Dennett. Zgrabil je ženo za vrat in jo davil, da ne bi mogla kričati- Gospa Haskell, ktera je spala v sosedni sobi je čula ropot in bila takoj na strani njene sestre. Neustrašeno se je spustila v roparja, kteri jo je 8 polenom pobil na tla. Med tem časom je gospa Dennet ubežala iz hiše. Toda ropar je hitel za njo in tudi njo s polenom pobil na tla. Sosed je našel nezavestno ženo pred svojo hišo in jo nesel na njen dom. Tam je ležala gospa Haskell umirajočo na tleh z razbito glavo. Zločinec je ušel.
Ko se je te dni John H. Stephens iz Mariners Harbor, S. I, vračal domov, napadla sta ga dva cestna raparja, s topim orodjem pobila na tla in ga oropala zlate ure in S100 gotovine. Drugi dan so zaprli dva moža, ktera sumničijo, da sta uči-nila zločinstvo.
Predno je te dni odpljul parnik „Lahu" iz Hobokena v Evropo, je
dela bodo pa v srcih vernikov najlepši spomin, kterega se more udeležiti človek na temu svetu. Oprana slika škofa in podoba cerkve bv. Petra v Marquetti, Mich., povi-šujeti zanimivost životopisa.
Spis „Leto 1899" obsega kratek pregled najvažnejših dogodkov raznih dežel na evetu, vršečih se preteklo leto. Slika našega umrlega podpredsednika C. Hobarta in ona novoizvoljenega predsednika francoske republike E. Loubeta, spremljati ta članek.
Koj po temu slede imena naših rojakov, kteri so preteklo leto v Ameriki umrli. Zaznamek pač ni popolen, število je pač večje, o smrti marsikterih se ne bode zvedelo nikdar, ker umrli so med ptujci, ter spali bodo v nepoznanem grobu večno. Vse premalo smo amerik. Slovenci še osnovani, središča nam manjka, kjer bi bila imena, in kraji stanovanj vseh rojakov znani, ktero bi brezposelnim k dela pamag&lo, v slučaju nesreče jim priskočilo — pa kaj bi pisal to
potovalec Gustav Hendrickeon iz Ohije naznanil zveznemu mršalu, da ga je pred gOBtilnico v New Jersey City, N. J., napadel tolovaj in mu oropal $120. Policiji tega ni naznanil, ker se je bal, da ne bi bil zamudil parnika.
Dohodki točarinskega davka.
A 1 b a n y, 25. jan. Državni komisar točarinskega davka poroča v letuem poročilu končujočem z due 30. sept. 1899: Skupnih dohodkov je bilo $12,643.593, po odbitku stroškov za pobiranje davka je čistega dohodka $12,582.248. Država je dobila od te svote tretjino $4,231.-231, mesta in občine pa $8,351.017.
Dalje pravi, daje bilo več gostilničarjev zatoženih poslednje leto zaradi prestopka točarinske postave. Zelo strogo so postopali proti strojem za igro, ter je več gostilničarjev bilo občutno kaznovanih zaradi teh strojev in so globe znašale več tisoč dolarjev.
Statistika zaprtih zaradi pijančevanja kaže v državi manj slučajev, nego lani. Od leta 1895. so 12 000 pijancev manj zaprli, ali 14 odstot. od skupnega števila.
Sprejeli Carnegiejevo darilo.
Mestni odbor v East 0rang9 je v posebni seji sprejel ponudbo bogataša Andrew Carnegieja. Kakor znano je Carnegie pismeno obljubil mestu podariti $50.000 za zgradbo poslopja in uredbo knjižnice, ako hoče mesto za vzdržanje knjižnice prispevati najmanj §5000 na leto. Sprejem je odbornik dr.' Kitchen hudo napadal.
Ra2strelba v kovaČUic!.
Scranton, Pa., 24. jan. Pa-trik Coegriff in Elmer Howard, dva delavca pri premogokopu v Sum-mersville na Lackawanna železnici sta v kovačnici popravljala orodje. Pri tem je padla iskra od nakla v bližini stoječ odprt sodček smodnika. Vsled silne razstrelbe sta bila oba tako hudo poškodovana, da je Howard kmalu potem umrl, ujegov tovariš pa bode težko okreval.
Nesteča na železnici.
A b h 1 e y, Pa., 25. jan. Nesreča na železnici, ktera se je danes večer ne daleč od tukaj pripetila, je zahtevala troje žrtev ljudi. Tovorni vlak New Jersey Central železnice, obstoječ iz 24 vozov, je ,,ubežal", ko je vozil navzdol čez Wilkesbarre Mountain. Ob vznožju so vozovi skočili iz tira in spremenili v velik kup razvalin. V jednem vozu se je nahajal dinamit iu se ta z velikansko silo razletel. Potres vsled tlaka ao čutili 20 milj na okolu. V Ashley so vsa okna razdrobljena. Vsi trije usmrteni so železniški služabniki; dva sta težko ranjena, več pa lahko. Viak je prihajal iz Mauch Chunk.
Velik požar v Filadelfiji.
Jedna delavka zgorela, mnogo poškodovanih.
Filadelfija, 26. jan. Danes je požar uničil tovarno ,,Angora
ManufacturiugCo." v Angora, predmestju Filadelfije. 171etno delavko Lizzie Blackburn pogrešajo iu je ta najbrže postala žrtev požara. Plamen se je tako hitro širil, da je bilo hkrati celo štirinadstopno poslopje v plamenu, v poslopju je delalo 130 oseb. Delavci, kteri so delali v prvem nadstropju so se vsi srečno rešili, med delavkami pa je nastal strah; mnogo njih je poskakalo z okenj iu se pri tem poškodovale, druge zopet so se opekle. Škode je $150.000.
Morilca obesili.
Somerset, Pa., 24. jau. V tukajšnji jetnišnici so danes obesili zločinca Sam P. Meyeraa radi umora Mihela Karneya in John Len-hardta.
Požigalec.
L o r a i u e , O., 23. jan. B. Berg-manna, posestnika prodajalnice za obleko v mestu so zaprli pod za-tožbo požiganja Tukajšui zastopnik zavarovalne družbe ga obdolžuje, da je sam zapalil visoko zavarovano zalogo, da bi dobil zavarovalno svoto. Nedavno je rano zjutraj nastal ogenj v njegovi prodalajnici, kterega so hitro pogasili. Da je ogenj zanetila zlobna roka požigalca je razvidno iz tega, ker je bilo blago in oprava z gasolinom polita.
Štirje zločinci ušli. '
Pueblo, Colo., 23. jam Iz Cauon City, Colo., se brzojavlja, da so štirje obsojeni zločinci: Anton Wood, Tomaž Reynolds, „Kid" Wallace iu J. Waguer, ušli iz ta-mošnje ječe. Drzni rokovnjači so napadli zvečer v ječi etražujoče nadzornike, zabodli glavnega paznika W. C. Roneya, premagali njegova dva pomočnika, ju hitro zvezali in jima zamašili usta. Potem so zločinci ubežali. Šerifovo moštvo jim je za petami.
Nobeno truplo še niso dobili.
S t. J o h n s, N. F., 23. jan. Zopet je minol dan, ne da bi bili dobili iz vode kako truplo od nesrečnega parnika ,,Helgoland", kteri se je v 3t. Mary's zalivu ponesrečil. Občinstvo splošno obžaluje, da se to nikakor noče posrečiti. Mornar je videl danes plavati več trupel v bližini kjer se je potopila ladija. Ker je včeraj veter premenil, mislijo la je to vzdignilo trupla od dna.
reč! Vem pa iz skušnje, da za taka pisanja ni zastonj prelito Črnilo, nekaj se le sem ter tje prime, pozneje —g če tudi čez leta — pa se davno izrečene misli uresničijo v delih, ktere voditi imamo Slovenci v Ameriki toliko sposobnih glav 1
,,Smešuice" zaključujejo bralno tvarino Koledarja. Gotovo jih bo vsak čitalec z vesaljem čital, ker boljega ni zdravila razvedriti si glavo in Brce.
Nahaja se še nekaj druzih zami-mivo-poučnih stvari v Koledarju, ktere nisem posebno omenil, ktere pa pazljivi čitalec gotovo ne bode zgrešil.
Oblika Koledarja je čedna in ročna, tisk čist in jasen — vse vabi k temu v kar je Koledar namenjen, namreč: Da se razširi povsod kjer Slovenci žive, da podučuje in kratkočasi čitalce, da zapusti v srcu vsakega lep in dober spomin, in da se letos bolj in bolj priljubi slovenskemu življu — kteri naj žije in klije do konca sveta 1
I Seveda. ..
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi
Toda...
• i
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš, daje boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE .
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN, - - - MI0H.

PRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH.

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
Li«t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. 6AKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta.............. 11.50,
Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta...... 3.50,
, „ „ č&trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki,
„Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
,GLAS NARODA"
(„Voice ok the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača
30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Modiy Order.
Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit^ naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
Premogarski strajk Avstriji.
Kakor kabel poroča, štrajka sedaj v Avstriji, na Češkem, Moravskem in v Šleziji nič manj nego 90,000 delavcev in mislijo, da se bode število povišalo na 100 tisoč. Uzrnki štrajka so slabe plače in dolgi delavni čas. V posameznih krajih bo ">wedložili podjetnikom zahtevo za zvVanje plače. Ko so to zahtevo odklonili in delavci ustavili delo, ge je bliskoma razširil štrajk po vsej deželi, kar jasno kaže, da pre-mogarji prav dobro vedo kje jih
čevelj žuli.
Poleg zvišanja plače, zahtevajo delavci tudi osemurni delavni čas in kakor videti, so s to zahtevo priborili že nekaj vspeha. Kabel namreč poroča, da je vlada že obljubila pri državnih rudokopih vpeljati osemurno delo.
Že dalj časa vrč v Avstriji v vrstah premogarjev in sedanji veliki boj na severu države se je pričel z manjšimi boji na Štajarskem. Začetkom oktobra m. 1. so delavci premogarskega okraja Kuflach in Voitsberg predložili podjetnikom sledeče zafc teve: Za pr«mogarje najmanjšo plačo 1 gld. 10 kr. na dan, za ženBke 80 kr. na dan, 20 odstotno zvišanje plače za rokodelce, osemurno delo na dan za vse pri premogopu poslujoče delavce, tedensko plačo, prosto stanovanje, oziroma primerno svoto v denarjih kakor tudi premog za domačo rabo, olje za izvirno ceno. Podjetniki so vse zahteve odklonili.
Pri velikem shodu premogarjev dne 26. novembra 1. 1. so sklenili sledeče: „Današnji zbor premo-* garjev energično zahteva, da Be kakor hitro mogoče snide veliki odbor premogarske zadruge in predlaga, da bi isti takoj sklical posredovalni odsek. Dalje zahteva, da se posredovalni odsek posluži podjetnikom predloženih zahtev za podlago obravnav. Shod sklene nadalje, da se takoj med avstrijskimi premogarji razpiše pobiranje prostovoljnega sklada, da se s tem nabere sredstvo, s kterimi se bode premogarjem pomagale do boljšega stauja. Zborujoči so Be izrazili, da se položaj premogarjev zamore zboljšati le z lastno močjo, zato se ne bodo dali več zadrževati in napeli vse moči, da se konečno dosežejo boljše razmere. Premogarji se bodo strogo držali postavnega pota, nikakor pa odnehali od evojih lahtev, tudi ne, ako bi pri tej borbi
prišlo do skrajnega štrajka. V slednjem slučaju pa bodo edino le podjetkniki za vse odgovorni. Vsak premogar v avstrijskih kronovinah naj bi plačal 2 kr. od zasluženega goldinarja v sklad za štrajk, da se podpirajo za svoje zahteve boreči premogarji z gmotnimi sredstvi.
Toda podjetniki so ostali trdovratni in dne 12. januvarja je v omenjenem okraju prišlo do štrajka in 3000 premogarjev je ostavilo delo. Sklep pričeti štrajk so opravičili z sledečo resolucijo:
Z ozirom na brezvspešnost druge obravnave posredovalnega urada premogarske zadruge za c. k. rudarski okraj Gradec in malenkostna priznanja „Graz-Koflacher und Al-pinen Montan-Gesellschaft" nasproti vsestransko kot opravičene in prav spoznane zahteve premogarjev sklene danes zborujoči splošni premogarski shod, da se dne 2. janu-varija 1000 ustavi delo v vseh pre-mogokopih.
Ta sklep opravičuje sledeče : Položaj delavcev v premogarskih okrajih KGflach in Voitsberg je zelo žalosten. Premogarji pri sedajni skromni plači in vedno dražjimi živili ne morejo shajati. Vedno so le postavnim potom skušali izvesti svoje zahteve, da hi si zboljšali življenje, kar bi se dalo gotovo doBeči, ako bi bili podjetniki le količkaj pri volji. Ako se Bedaj poprimejo skrajnega sredstva, je temu kriva ošabnost podjetnikov. Ker podjetniki niso dovolili tudi najskrom-nejših zahtev, onemogočili so spo-razumljenje mirovnim potom. — Trmoglavost podjetnikov je bolj ob sojati, ker je zboljšanje delavskega položaja v premogarskih okrajih v interesu vsega prebivalstva, ker odurna odklonitev zahtev, premo garje le še bolj sili k izseljevanju.
Delavci so bili vsak čas priprav ljeni se z podjetniki pogajati in tudi svoje poverjenike pooblastili do določene meje odjenjati od prvotnih zahtev, s čemur bi dokazali, da se od njihove strani stori vse mogoče navskrižje poravnati. Istočasno so premogarji Bklenili, da delavci pri sesalkah nadaljujejo svoje delo, ko likor je namreč za varnost rovov potrebno. Konečno se je vsak posamezen premogar zavezal, da bode skrbel za vzdržanje miru in reda in le potem zopet povernil na delo, ako pojetuiki dovolijo njihove zahteve. Tudi bo obljubili trdno in zveeto držati skupaj, in vstrajati do konečne zmage, ali pa skupnega poraza.
Postopanje promogarjev na Štajerskem je postalo nalezljivo. Pritožbe, ktere bo naved4, občutili so tudi njihovi tovariši premogarskega okraja na zapadu, na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Vkljub pomanjkljive organizacije, vkljub raznoterih narodnosti, so se vzdignili v malo dnevih vsi premogarji dežele, postavili orodje v kot in zahtevali pravico do človeškega obstanka.
Seveda je vlada takoj poslala vojake v kraje štrajka. Na Štajerskem doBedaj ni i^rišlo do nemirov — vsaj poročalo se ni o njih — ako pa bode tudi na Češkem in Moravskem tako dobro izšlo, je drugo vprašanje. Tamošnji delavci bo že bolj vročekrvni in tudi bolj določni. Že so v Karwinu žene štrajkarjev z silo zabranile skabom nastopiti delo in v Pilsenu so ustavili premogarske vlake in jih plenili.
Za splošno delavsko gibanje Avstriji je to vzdramljenje armade premogarjev velicega pomena.
Ali pa ne bi bilo na mestu, d a tem siromakom v borbi Iza obstanek tudi naši
Iz naš novih Unij,
Ne marajo za menihe. Manila, 23 jan. Odkar so Amerikanci zasedli Santa Cruz je v pokrajinah Cavite in BataDgas le malo oboroženih Amerikancem so-vražuih Filipincev. Kar je še bilo oboroženih Filipincev, umaknili so se v gorovje. Razmere v mestu so se mnogo zboljšale in napadov se je komaj še bati.
Kuga je dosedaj pobrala skupno 11 osob, 14 osob pa je še bolnih.
Tukajšne katoliško duhovenBtvo je danes slavnostno sprejelo papeževega delegata Chapelle. Sprejema bo se udeležili tudi Amerikanci in zastopniki ptujih narodov. Na cesti se je zbralo 2000 osob, kterim je nadučiteljica municipalnešole pričela čitati peticijo, da bi pregnali menihe z Filipin. Chapelle jo je ustavil češ, to vprašanje bodo rešili papež, general Otis in delegatje. Ko je množica to čula, nastalo je splošno žvižganje in klici: „Vun z menihi!" - „Doli z nadškofomNo-zalado 1" - „Menihi nas ae bodo več tiranizirali 1"
Ko je na t^ general Otis stopil naprej, pozdravilo gaje ljudstvo z dolgotrajnim pluskanjem, toda od druge strani so tudi njemu žvižgali. Ko se je nadškof Nozalada vsedel v svojo kočijo, je množica na novo pričela žvižgati in kričati. Nadškof Chapelle, kteri je spremljal Nozala-do se ni kar nič zmenil za sovražno demonstracijo. Kričauje je trajalo še potem, ko so se kočije že davno odpeljale.
V splošnem občinstvo obžaljuje to demonstracijo proti duhovniki, toda istočasno meni, da so to duhovniki sami prrvzročili, ker bo papeževe: h u ft^gutu priredili javen sprejem «_>h čaeu. ko duhovniško vprašanje razburja ljudstvo. Prihodnji pftek bode imel Chapelle z filipinskimi duhovniki zasebno posvetovanje.
Ladije v pristanu in javna poslopja dO bila danes na čast rojst nega dneva španskega kralja se zastavami okrašena in opoludne§o streljali b topovi.
86 Filipincev poklali.
Washington, 25. jan. General Otis brzojavlja vojnemu oddelku, da je general Schwan pri San Diegu na južnem Luzonu po dve-urnem boju premagal 500 Filipincev. To so bile najbrže slednje večje vojne moči sovražnika. Slednji ho bežali pustivši na bojišču 82 mrtvih in mnogo ranjenih. Na amerikanski strani je bil jeden mož usmrteo in 14 ranjenih.
Manila, 25. jan. Ko se je general Schwan minoli torek pomikal proti Majayay v pokrajini Laguna, zadel je na skoraj nepremag' Ijivo sovražno utvrdbo. Amerikanci so se z vrvmi spuščali po strmem skalnatem obrežju reke, ter napadli vstavše od strani in jih razkropili Danes sta se general Wheeler in njegova hči podala na pot v do movino.
voza plačano samo 43 do 44 sto-tov, to je ravno toliko kakor od Btarih, ko je bil skoraj na pol manjši ; za jedno tono nam vzemo 29 sto tov, od vsacega voza pa še po 5 stotov za „dak", in še bosi pravijo, da ,,preveč" zaslužimo, kar je res čudno.
K sklepu srčno pozdravim vse rojake po širnej Ameriki in jih prosim, da naj dobro podpirajo naš delavski list „Glas Naroda'1.
A. Zaverl.
Hasen, Pa., 21. jan. Gospod urednik, dovolite mi malo prostora v nam delavcem priljubljenem listu, da naznanim rojakom žalostno vest. Dne 16. jan. je v premogokopu Blazenv^Hy ubilo Jurija Prečka. Pokojnik je delal v rovu in se nad njim utrgal kamen ter na njega padel; zlomil mu obe nogi in križ. Pomagati mu ni mogel nihče, ker delal je vedno dalj časa v premogokopu in vedno poslednji domu prišel, najbrže ni bilo ob času nesreče nikogar blizu njpga. Mogoče je, da se je pokojni Prečko več ur boril z smrtjo, glavo i*1 im^l prosto in tudi roke, na njem pa ležal tako velik kamen, da s-> ga štirji možje komaj odvalili. Jurij Prečko je bil samec, doma Ž-lpzne kaplje na Koroškem, star je bil 41 let, ter bil član nemškega podp. društva (Deutscher-Unterstiitzungsbund). Pogreba se je udeležilo obilo prijateljev in ga premili k večnem počitku v Irwin.
Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa želim obilo vspeha in dosti zvestih naročnikov.	Frank Razpotnik.
Vojna mei Boerci in Anglijo.
z a
ameriški delavci naklonijo kako podporo, ktero mi radi sprejmemo in odpošljemo na pravo mesto. Skažimo se solidarne v borbi za obstanek, proti enemu sovrežniku — kapitalu I
Kdo?
Vas postreže tako ceno za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. $40.84 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. S a k se r 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Slovensko poBlal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, brza in poštena postrežba velikansko pomnožuje promet.
Dopisi.
Forest City, Pa., 24. jan
Gospod urednik naznanim Vam da tukaj pričakujemo štrajk, kteri utegne nastati že drugi teden. Pre mogarji smo že skoraj vsi v Uniji in smo vsak dan pripravljeni delo od ložiti, posebno naši rojaki, Poljaki in Litvini. Ircev je ielo malo pri Uniji in še ti bi radi bili uradniki (Irci tako niso za nič, gorjfe delav cem kjer je Irc delovodja ali „bosu značaja ni doBti pri njih iskati, na eni strani se kažejo pobožne katoli čane, na drug« j pa vse drugače po stopajo kakor jih uči vera. Stavec. Naša Hillside and Iron Co. neče delavcem prav nič dovoliti in tudi z Unijo prav nič opraviti imeti Družba, ali prav za prav njeni urad niki nas goljufajo kolikor le more jo in to pri tehtnici, od mere nečej več plačevati; pri tehtnici nas polovico ogoljufajo, ali bolje : polovico nam ukradejo. Tukaj imamo tri različne vrste vozov, stari so bili bolj majhni, novi pa oržč po o tone in pol, delavec pa dobi od takega
Pretoria, 21. jan. Angleži so danes zjutraj napadli Colesberg in razvil se je hud boj. Boerci so ostali v svoji poziciji in so bili vsi napori jih iz iste pregnati brez vspeha. Boerska patrulja je nedavno britiški oddelek konjiče smatrala Boercem in se mu približala. Ko zapazili zmoto, nastala je praska, v kteri so Boerci zgubili 14 mrtvih in 20 ranjenih. Zgube Angležev so bile le neznatne. Iz Co-lensu se 18. jan. brzojavno poroča, da so Angleži zajeli 200 mož močno patruljo Boercev, slednji pa so se priborili skozi angleške vrste in se nazaj vrnili. Boerci so zgubili štiri mrtve in 20 ranjenih in vjetih.
V soboto se je ob Tugeli vršila bitka, ktere vojna črta se je raztezala najmanj 22 milj daleč. Streljanje topov je bilo najhujše dose-dajne vojske. Nad 30.000 mož je poskušalo osvojiti višine ob Tugeli, ktere imajo Boerci zasedene. Na streljanje angleškega topničarstva Boerci niso odgovarjali, dokler jih ni peštvo napadlo. Trikrat so bili ADgleži nazaj zapodeni. Boerci so bili pod poveljništvom generalov Hans Botha, Schalk Burgerjem in Luka Mayerjem. Imeli bo skupuo nad 40 topov, kteri so izvrstno streljali med angleške čete. Včeraj so bojevanje prenehali in deset ur so imele opraviti britiškeambulan-ce na bojnem polju, predno so odvedli vBe ranjene.
Posadka v Ladysmithu je danes poskušala plauiti iz mesta, toda se hitro umaknila nazaj kakor hitro bo prednje straže Boercev pričele streljati.
Modder River, 22. jan. Iz Bloemfonteina sem dospeli Anglež poroča, da Boerci v državni stolici z britiškimi vjetniki prav dobro ravnajo. Boerci priznavajo, da bo pri Magersfouteinu vjeli mnogo Angležev, ko bo hoteli iti po vodo, orožje pa pustili v taboru. General Hektor Macdonald je na potu iz Kapstadta v Modder River.
Hudo streljanje prednjih straž je dalo boerskemu topničarstvu povud pričeti streljanje na griče. Britiško peštvo je v teku bitke doseglo pol baterije havbic, ktere so bile postavljene na levem krilu, da bi iste varo valo. Britiški topovi so podpirali havbice. Streljanje je trajalo pol drugo uro. Ker je zahajajoče solnce sijalo Boercem v obraz niso mogli tako vspešno meriti kakor navadno in njihovi topovi niso napravili škode.
Kimberley, 23. jan. S ponovljeno silo nadaljujejo Boerci bombardiranje mesta, da britiškim prednjim stražam žvižgajo kroglje mimo ušes. Tuci bo zaplenili veliko število goved, ktero so Angleži nameravali vti otapili v mesto. Cecil Rhodes je baje osebno izstrelil več krogel iz topa, kterega so po njem ,,Long Cecil" imenovali.
S p e a r m a n s C a m p, 23. jan. Topničarstvo je danes zjutraj bombardirale levo krilo Boercev, med tem ko je peštvo iz dobrega zavetja neprenehoma streljalo na sovražnika. Boerci so se umaknili iz svoje pozicije na griču, kterega bo zasedli Angleži. Toda Boerci bo našli zavetje za skalnato steno, kjer so Be dolgo časa branili, popoludne so se pa tudi od tam umaknili. Angleži so z šrapneli in Lyddit granatami streljali za njimi in potem zasedli prejšnjo boersko pozicijo. Na obeh straneh bo bile neznatne zgube.
L o n d o n, 24. jan. London in ž njim vred vea Anglija j^ nestrpno čakala na rešilno besedo od vojnega urada o vspehu glede Warrenovega ponočnega napada na Spion Kop, kterem je včeraj večer Buller poročal. Minolo je jutro, bližalo seje poludne in tudi minolo, bilo je že pozno popoludne toda rešilne besede le še ni bilo. ,,Nič novega od Bullerja!" je bilo vse, kar je zvedelo ljudstvo. Isto je veljalo za ka binet, kteri je pri vojnem urudu plaho povpraševal po poročilih iz bojišča. Kraljica je veako uro tele-grafično povpraševala premirja Salisburyja, med tem ko so se drugi vehkaši dežele zaprli v telegrallčno pobo vojnega miuisterstva, ter pri čakovali vesti, ktere bi bile imele priti. Razne vesti so krožile po me stu, da je general Warren osvojil Spion Kop ključ do situvacije ob Tugeli, na drugi strani pa so zopet pripovedovali, da je bil hudo tepen. Vsem pa se je zdelo ponočni napad z bodalom na skalnato pozicijo hrabrega sovražnika zelo drzno podjetje.
glede napada na Spion Kop, posebno, ker je cenmra zaplenila že vsakovrstna druga poročila, ktere vedpti bi imelo ljudstvo popolno pravico.
„Zmaga" pri Spion Kop je bil hud poraz za Angleže.
London, 26'. jan. Malo pred poludne je vojni urad objavil sledeči brzojav general Bullerja iz Spear-mans Campa: „General Warren se je moral po noči umakuiti raz Spion Kop." Upanje, da bi morda kasneje prišlo kako ugodnejše poročilo, se ni spolnilo. Poročilo o novem porazu je prišlo pri vojnem ministerstvu drenjajočemu ljudstvu, popolno nepričakovano. Na mah je bilo plr.ho občinstvo pre-pričauo, da se je Warren podal v nastavljeno past Boercev. Sorodniki in prijatelji pod Warrenovim poveljništvom stoječih vojakov bi bili radi zvedeli imenik mrtvih in ranjenih, toda to željo jim niso mogli izpolniti Ko je kraljica Victoria zvedela nepovoljno poročilo, je bila zelo ginjena. Pri Beji zbrani kabinet je razpravljal danes popoludne jugo-afrikansko oprašanje.
Neprenehani hoji.
Spearmans Camp, 24. jan. Danes zjutraj so Ladvsmith zopet hudo bombardirali. General Warren se še vedno pomika dalje. Boerci so zopet pričeli hudo streljati, toda njihove krogle niso napravile mnogo škode. General White poroča heliografičnim potom iz La-mitha, da se močan oddelek Boercev pomika proti Huntier Spruitu, ter najbrže namerava napasti britiško konjico.
Dvomljiva zmaga.
London, 25. jan. Buller brzojavlja iz Spearmaus Campa, da je general Warren minulo noč osvojil Spion Kop in malo posadko pognal v beg. Angleži so vzdržali pozicijo ves dan, akoravno so jih Boerci hudo napadali. Bati se je, da imajo Angleži velike zgube. General Woodgate je nevaruo ranjen. General Warren meni, da se sovražnik ne more dolgo vzdržati.
To poročilo ni nikakor povoljno, ker je skoraj neverujetno, da bi malo krdelce Boercev prizadelo Angležem velike zgube. Toda vkljub temu je odstranjena negotovost, ktera je včeraj vladala v Londonu. V vojaških stvareh dobro poučenih krogih dvomijo, da se bode Angležem posrečilo tako hitro osvojiti tudi sosedne griče, kteri Spion Kop obdajajo. Na vsak na^in se bode to zamoglo izvršiti le z velikimi zgu-bami ljudi, ker je komaj verojetno. da bi se hrabri Boerci dali pregnati iz važne pozicije brez obupnega boja.
London, 25. jan. Ljudstvo še vedno čaka na poročila od Bullerja o vspehu Warrenovega napada na Sp:on Kop. Sumljivo j^, oficijelnega poročila še ni, da se je ta napad sploh pripetil, akoravno je to brez dvoma. Do polunoči so se pred vojnim uradom vršili divji prizori, potem se je varano ljudstvo razšlo, ker so mu naznanili, da pred danes jutrom ne bodo izdali nikakih po-rocil.
Poročilo iz Spermaus Camp pravi glede boja v torek, da Angleži niso nič napredovali, ker jim Boerci povsodi trdovratno zapirajo pot. Skoraj vsi časniki obsojajo vojni urad, ker je objavil Bullerjev načrt
Iz delavskih krogov.
Nečejo se pogajati z unijo.
Philadelphija, 24. jan. Iz Scrantona se brzojavno poroča, da se uraduiki treh največjih premogarskih družb pod nikakimi pogoji nečejo pogajati Be zastopniki od United Mine Workers. Mislijo, da se bodo tudi druge korporacije, Delaware Lackawanna & Western in Hudson & Deloware kakor tudi vse one premogarske družbe, kterih premogokopi se raztezajo od Forest City do Nauticoke, in ktere skupno dajejo delo kakim 20.000 delavcem, jednako izjavile. Hillside Coal & Iron Co., ktera ima premogokope v ForeBt City, Averi in Laflinu kakor tudi posamezni premogarski posestniki, pa so se izrazili, da se bodo z odbori svojih delavcev pogajali, ako ne vplivajo drugi na nje.
Scrauton, Pa., 24. jan. Posestniki premogokopov v Luzerne in Lackawauni so danes posebnemu odseku izvrševalnega odbora od United Mine Workers naznanili, da ne pripoznajo imenovane zadruge in se bode le z svojimi delavci pogajali.
W i 1 k e s b a r r e, 24. jan. Danes zjutraj so tudi premogarji pri Delaware & Hudson Coal Co. priznali, da je njihov štrajk končan in se vrnili zopet na delo. Ljudje pravijo da gredo le začasno zopet na delo in bodo zopet pričeli štrajk kakor hitro bodo dobro organizirani. Vsi bodo pristopili k uniji United Mine Workers.
Sharon, Pa., 24. jan. V Sharon, Newcastle in Youngstown tovarnah National Steel Co. so včeraj prostovoljno zvišali plačo za 10 odstotkov v vseh oddelkih, kjer niso že lansko leto dovolili zv;šanje plače. Zvišanje plače se bode pričelo s 1. janu-vari jem.
Kretanje parnikov.
,,Kaiser Wilhelm H.'
z 432 potniki. ,, Rotterdam'
potniki. ,,Teutonic", ,,Southwark' potniki.
'C
24. jan. iz Bremena z
25. jan. i/. Rotterdama z 267
25. jan. iz. Liverpjiola z 404 pot. •. 25. jan. iz Antuerpena z 294
Dospeti imajo:
,,Aller" iz Bremena. ,,Palatia" iz Hamburga. ,.St. Louis" iz Southampton!. ,,Rein" iz Bremena. ,,La Normandie" iz Havre. ,,\Vesterland" iz Antwerpena.
O d pijuli: ,,Gera", 25. jan. v Kremen. ,,La Bretagne", 25. jan. v Havre. „Kaiser Wilhelm II.", 27. jan. v Genovo. ,,Pretoria", 27. jan. v Hamburg. ,,Campania", 27. jan. v Liverpool.
Odpljuli bodo:
,,Rotterdam4', 30. jan. v Rotterdam. ,,Aller", 30. jan. v Bremen. ,,St. Louis", 31. jan. v Southampton. „Southwark", 31. jan. v Antwerpen. „Rhein", 1. febr. v Bremen. ,,La Normandie", I. febr. v Havre. ,„\Yerra", 3. febr. v Genovo. ,,Palatia", 3. febr. v Hamburg. ,,Teutonic", 3. febr. v Liverpool. „Maasdani", 3. febr. v Rotterdam.
Parniški listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Bo* 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13thSt., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi aj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta Box 105, L.y, Minnesota.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA'"
Proti ptujimi delavci.
V i c t o r i a, B. C., 24. jan. V parlamentu je daneB vlada stavila predlog, da se k pravilom za premo-gokope dodene i ta, da nihče ne Bme opravljati podzemskega dela, kdor ne zna angleško čitati in pisati. Predlog je naperjen osobito proti Kitajci, Japonci in Madjari.
Strajk radi velikih in malih kož.
L o wel J, Mass., 25. jan. V Belvedere oddelku American Hide & Leather Co. je danes zjutraj od 500 do 600delavcev ostavilodelo. Strajk je nastal radi tega, ker je poslovodja odklonil njihovo zahtevo, da se ,,shaverjem14 plača 50 centov od tucata kože vsake velikosti. Dose-daj so dobivali od velikih kož po 40, od malih pa 30 centov za tucat, pravijo pa, da so jim velike mešali med male, od kterih so jim potem le po 30 centov plačevali. Drugi delavci so se pridružili štrajku ,,shaverjev".
Premogarji na straži.
India u a p o 1 i b, Ind., 26. jan. Posvetovanje med posestniki pre-mogokopov in odborom premogarjev, kteri so bili izvoljeni, da določijo plačo za 1. 1900, dosedaj ni imelo skoraj nikakega vspeha, ra-zun da bo razmere med strankama vedno bolj napete. Najbrže bodo zborovanje odložili, ne da bi se kaj sporazuma li. V Illinoisu posestniki premogokopov plačujejo dosedaj po ,,Run of the Mine4' načrtu, to je kakoršen premog pride iz jame, ne da bi ga preje presejali skozi mrežo iu polovico posestnikom zaman ostalo. Sedaj pa pridejo illinoiski premogarski baroni in hočejo ta način odstraniti in mrežo vpeljati. Premogarji pa se ne upirajo samo temu, ampak zahtevajo, da se mreža odpravi tudi v Iudiani, Ohio in Penney I vaniji. Dalje pravijo premogarski baroni, da ne bodo več delali razločka med z stroji in ,Vilkom" nakopanim premogom. Proti taki nakani-so zastopniki delavcev razburjeni, ker bi potem veliko manj zaslužili. Posestniki premogokopov hočejo potem milostljivo dovoliti 10 odstotkov priboljška. Toda delavci so posestnikom naznanili, da je pričakovati štrajka v vseh štirih državah, kterega se bode udeležilo 100.000 premogarjev, ako ne bodo rešili obe prve točke.
Grozen samomor.
£51. C I o u d, Minn., 25. jau. Na grown način si je danes tukaj segel po življenju v hiši J. K. Hortona, verski zdravnik Fred. A. LempkeJ, Nesrečnik je svojo glavo vtaknil v gorečo peč in ko so truplo našli, je bilo do ramen sežgano. V žepu eo našli pismo, v kterem se samomorilec pritožuje, da že dalj časa ci mogel zbrati svojih misli.
Požar v Dawsonu.
Seattle, Wash., 24. jan. Na-tančunja poročila o velikem požara v Dawsonu (oddne 11.jau.) naznanjajo, daje požar uuičil vsa poslopja ob obrežju Klondyke in sicer na glavni ulici, med temi je pogorelo več pivnic, restavrantov, grocerija, prodajalnica, Opera House in podružnica Canadian Bank of Comer-«e. Sodnik Davis iz Montane je videl kako je pogorela njegova lepa faifta vredna $50.000. Opera House je bila vredna $75.000. Skupno i kodo cenijo $400.000.
Koze v Oklahomi.
Tudi v južnem KansaBu. 800 bolnikov v mestuz 2000
prebivalcev.
Perry, O. T., 26. jan V Oklahomi hudo razsajajo koze, pa tudi v Indian teritoriju in južnem Kansa-su so Be prikazale. V Remusu in Avoca so na povelje iz Washingtona zaprli pošte. Mnogo družili pošt bodo morali še pred koncem tedna zapreti. V Blackweliu je baje S00 ljudi zbolelo. Mestece ima kakih 2000 prebivalcev. V več nego dvajset vaseh morajo pred odpušiljatvijo razkužiti vse poštne stvari. Far-merji v Kay countyju so zasedli vsa pota proti Blakweliu z oboroženimi ljudmi. Isti prete, vsacega ustreljiti, kdor bi poskušal mesto zapustiti. Poljedelska in obrtnijska šola v StilUvatru je zrprta, ker so se med učenci prikazale koze. Južni coun-tyji Kansasa so uredili karanteno proti Oklahomi in slednja nasprotno proti Kansasu. Trgovinski promet je prenehal. Hutchison, Oklahoma & Gulf železnica sme le do meje Kansasa voziti. Umrlo je le malo ljudi in zdravniki pravijo, da bo lezen za bolnika ni zelo nevarna.
Kuga v Honolulu.
Seattle, Was h., 25. jan. Par-nik „Miowere" kteri je te dni dospel v Victorijo, B. C., je prinesel vest, da je v Honolulu 38 osob za kugo umrlo, med temi belopoltna ženska. Med prebivalci vlada velika razburjenost. Oborožene čete zabra-njujejo izkrcanje parnikov v Hilo. Zdravniški urad v Honolulu je ukazal požgati deset blokov hiš. V mestu je 3400 Japoncev pod karanteno.
Vsled štrajka tovarne zaprli.
Dunaj, 24. jan. Štrajk premogarjev je povzročil tako pomanjkanje premoga, da so v Toplicah morali zapreti tovarno za izdelovanje stekla. Tudi pri druzih podjetjih postaja pomanjkanje premoga zelo občutno. Istina je, da je vsled štrajka vsa avstrijska obrtnija hudo prizadeta in je celo vlada s posredovanjem poskušala poravnati navskrižje, toda o vspehu ujenega napora še ni nič znano.
Praga, 24 jan. V mestih na Ceskem je sedaj bleda luna zelo zaželjeua prikazen. Vsled štrajka premogarjev primanjkuje premoga za plin. Ljudje morajo za premog plačevati trikrat višje cene, tudi so že vlado prosili naj prepove uadalj-no izvažanje premega. V Ostrovi se je bati resnih izgredov. V Bruku je med štrajkarji in delavci, kteri niso hoteli ostavili dela, prišlo do pretepa.
Kitajske novi cesar.
Šanghai, 25. jan. Kitajski časopis objavlja razglas cesarja Kuang-Szii, v kterem se slednji odpove prestolu na korist devetletnemu Fu-Tsingu, sinu princa Tuanga. V razglasu pravi, da se odpove radi omajanega zdravja, toda to je brez-dvomuo narekovala cesarica vdova, kteri je bilo nagnenje ceBarja za inozemske reforme že davnej trn v peti. Kuang-Szii, je bil le po imenu cesar Kitajski, v istiui pa pokorni sluga cesarice vdove. Nov vladar bode baje 31. januvarija zasedel prestol. Tu krožijo vesti o pretečih notrajnih in mednarodnih spletkah, v kterih igrata posebno Rusija in Francoska ulogo.
Viljem zahteva pomnoženo mornarico.
Berlin, 25. jau. Zvezni sovet se je požuril izgotoviti novi predlog za mornarico. Po določilih predloga bodo sedanjo število vojnih ladij podvojili in pričeli takoj graditi šest velikih in sedem manjših križark. Radi tega nastale stroške bodo priklopili državnemu proračunu in sicer tako, da se bode do leta 1916 zvišal za SI 1,000.000 mark na leto, ktero svoto bodo spravili skupaj s posojili brez novega ob-dačenja.
Influenca in kuga.
Rim, 25. jau. Tu se je prikazala influenca v več tisoč slučajih — pravijo, da 10 000 in nič manj jih ne bode v ostal' Italiji.
Sydney, N. S. W., 25. jan. Delavec v tukajšnem pristanu je zbolel za kugo. Kakor zdravniki menijo ga je vgriznila ,,bolha" (?) in mu vcepila nalezljivo bolezen.
Mati nemške cesarice umrla.
Draždane, 25. jan. Mati nemške cesarice, vojvodinja Friderika Schleswig-Holstein, rojena princezinja Adelheid v Hohenlohe-Langenburg, je danes v 62. letu svoje Btarosti umrla. Že več dni so vedeli zdravniki, da jej ne bodo mogli iešiti življenja.
Evropske in druge vesti.
B e r o 1 i n, 23. jau. Istočno afri-kansku parniška družba bode od Anglije zahtevala najmanj S 120.000 odškodnine za zaplenjenje parnika „Budearath". Parni k so včeraj oprostili in bode odpljul proti iztočnemu obrežju.
Antiangleško časnikarstvo se pritožuje, ker se zvunajni urad ni potegnil za pastorja Harinsa, ravnatelja hermansburškega misijona v Natalu, ko so ga Angleži zaprli, ker je vzel Boerce pod svojo streho. Vkljub večkratnemu ugovoru, Harmsa še vedno niso oprostili.
Stettin, 23. jan. Tukaj se je pričela pravda proti grofu Arnimu, sinu stratega sovražnika Bismarka in več tukajšnih in berlinskih bankirjev. Arnim in sodrugi so zato-ženi udeležbe sleparij, vsled kterih je pomeraka banka zgubila $1,000.-000 in radi tega moYala svoja vrata zapreti.
Moskva, 23. jan. Iz Carigrada dohaja vest, da turški sultan večkrat blazni, in napadi se vedno hitrejši ponavljajo. Sejk ul Islam je priredil, da se po vsih mošejah turškega cesarstva opravljajo molitve za ozdravljenje sultana.
Drobnosti.
V staro domovino so se podali: Josip Jerman z družino izGlendale, Mont., v Črnomelj; Anton Bunder iz Clevelanda, O., na Rakek ; Frank Janež v Podpresko, Blaž Janež v Stari kot, oba iz Gibsland, La. ; Frank Marinčič iz Manistique, Mich., v Ljubljano; John Potočar iz Irwin, Pa., v Kamence; John Mikulič, Reading, Pa., v Brusnice; Frank Kočevar iz Pittsburga, Pa., v Žužemberk; Josip Kvaternik iz
Jolieta, III., v Okvirje.
* * *
,,Hoilmans Catholic Directory" za
1. 1900 je ravnokar izšel in navaja, da biva v Zjed. državah 10,129 677 katoličanov. V newyorški nadškofi j i biva 825.000 katoličanov, potem pride Chicaga z 700.000 in Boston z 610.000, Filadelfija z 460.000 katoličani. V Zjed. državah je 14 nadškofov, 77 škofov, 11.636 duhovnov, od teh 2976 redovnikov. Skupno število cerkev je 6409 in 2930 misijonov s cerkvami. V newyor-ški nadškofiji je 379, v Brooklynu 145 cerkva in 676, oziroma 318 duhovnov. V New Yorku je 190 cerkvenih šol, ktere obiskuje 48.417 otrok, 6 zavetišč in 67 druzih dobrodelnih zavodov z 68 296 bivalci. V Brooklynu je 64 cerkvenih šol z 29 929 učenci, 12 sirotišnic in 25 dobrodelnih zavodov z 36.715 bivalci.
* * *
K n ga med kapnni je nastala na Štajerskem. Vsled tega je zlasti po hišah, kjer razkošno živč zavladala velika žalost.
Mestna hranilnica ? Novem mesta.
V	mesecu grudnu 1. 1899. je 194 Btrank vložilo 46.141 K 23 h, 116 strank pa vzdigDilo 29 253 K 29 h, torej več vložilo 16. 887 kron 94 h, 4 strankam se je izplačalo posojil 2120 K. Stanje vlog 1,361 491 K 50 h. Denarni promet 125.812 K 1 h.
* * *
30 let v ječi. Iz Trsta se poroča : Te dni je ostavil jetnišnico v Kopru kaznjenec, kteri je tam prebil polnih 30 let. Ta mož je Andrija Si-mič, doma iz Alagovaca, okraj Lje-buški v Hercegovini; sedaj je star 66 let in bil leta 1869 zloglasen načelnik roparske tolpe, ktera se je klatila po Hercegovini in južni Dalmaciji. Avstrijski orožniki bo ga konečno vjeli in okrožno sodišče v Spljetu ga je obsodilo v dosmrtno ječo. Sedaj je bil pomiloščen. Simic
je popolnoma zdrav ostavil ječo.
* * *
Iz Celja se piše , Slov. Narodu": Našega župana nadobudni sinček Gustav Steiger ml. bil je svoj čas obsojen, ker je v mestnem parku izžvižgaval slovenske dame, med temi gospe IdoBašovo in Adelo dr. Dečkovo, na 30 gld. globe po §491 krz. zak. Dne 30. decembra l. 1. bila je vzklicna obravnava ter je okrožno sodišče celjsko omenjeno sodbo v popolnem obsegu potvrdilo. Ravno isti sin celjskega župana ima pa že novo obravnavo. Isti je namreč v družbi večje druhali sinov raznih celjskih nemških „gospodov" se postavil pred stanovanje g. A. Žimniaka, kjer je napravila ta dru-hal skoraj četrt ure trajajočo „pod-okenco". „Počaščeni" g. J. Zim-uiak je pa vložil tožbo, in tako bode ta celjska mladina svoj koncert pred sodiščem zagovarjala. Krtačar Blav-ni Hans Sager je dne 9. avgusta napadel sodiščnega pristava g. dr. Kraujčiča, mu zastopil pot, da ne bi smel naprej iti, ter ga konečno zavratno napadel z gorjačo, pri čemur mu je razbil razpeti d9žnik. Okrajno sodišče ga je obsodilo za to na 8 dni zapora, a okrožno sodišče mu je vsled sklica dne 30^ decembra 1. 1. spremenilo kazen tako, da ima plačati kazen 40 gold., eveutuelno če ne bi mogel plačati, da bo pihal kašo osem dni. Mož, junak prave celjske nemške korenine, tajil je seveda v prvi in drugi iuštanci trdovratno, pa zaslišane priče so mu dokazalo njegovo de-jaDje, poskušen protidokaz po slav-uoznanih celjskih negativnih pričah se je pa izjavolil.
* * *
Nerazumljiv slučaj. V Gradcu sta živela do 3. jan stara zakonca Fran in Karolina Wallner. Možje bil 73 let star, žena pa 6 let mlajša. Pri njima je stanoval I71etni vnuk Kuno Radlberger. Ko je odšel pred-včerajšuim zjutraj ob 8. uri Kuno z doma, sta bila še oba zdrava; ko pa Be je vrnil ob 1. uri popoludne domov, so bila vrata stanovanja zaprta in vse trkanje je bilo zaman. Kuno je zlezel torej skozi okno v stanovanje. Prva soba je bila v največjem neredu, v drugi sobi pa je ležala stara mati vznak — mrtva. Na njej je ležal psiček, poleg nje je sedel drugi psiček in kokoš. Starega očeta pa ni bilo, in našli ga še doslej niso. Ljudje so ga videli še ob 10. uri dopoludne, ko je zapustil svoje stanovanje. Karolina Wallner je brez vsake rane in je
njena smrt še nopojasnjena.
* * *
Pol milijona kron — beračeva zapuščina. Pred dunajskim okr. sodiščem se je začela vršiti velika zapuščinska obravnava. 7Hetni berač Anton Kain, ki je umrl lani, je zapustil namreč pol milijona kron,
V	oporoki je zapustil svoje premoženje dobrodelnim zavodom, katerih Bploh ni, a za dedščino se poteza 36 sorodnikov in nekaj dobrodelnih zavodov. Anton Kain je sin bogatega posestnika, kije imel tri sinove. Po očetovi Bmrti so živeli nekaj Časa skupaj, skoparili na vso moč, a končno se je Anton z bratoma spri, v zal svoj delež 50 tisoč goldinarjev in šel po svetu. Nosil je tedaj — 30 let star — očetovo suknjo in to suknjo je nosil do smrti. Najprej je bil hlapec v nekem samostanu na Dunaju, potem pa je beračil od hide do hide, zmrazoval
in stradal, a seboj nosil v cunjo zavite tisočake, za katere ni seveda vedel nihče Ko sta mu umrla brata, je podedoval vse očetovo posestvo in premoženje bratov. Dal je pose-Btvo v najem in dalje beračil po Dunaju, tako da si je naberačil tisoče in tisoče ter zapustil ogromno premoženje. Kain je bil izredno majhen možiček, gladko obritega obraza in čisto belih las. Umrl je v
ubožni hiši lani 13. januvarija. * *
*
Strašen prizor v kavarni. VZom-borju sta se v „kavarni korso" sprla honvedski nadporočnik Jurij Hete-sy in komitatui podknjigovodja Evgenij Kanyo. Bila sta Bi dotlej intimna prijatelja, a 28. dec. sta se sprla toli zelo, da je potegnil nadporočnik sabljo in z enim mahom odsekal Kanyu uho. Nadpiročnik je na to odšel. Prisotni gostje so prihiteli Kanyu na pomoč, ta pa se je pogledal v zrcalo in videč, da nima več ušesa, je vzel iz žepa revolver ter se pričo vseh ustrelil. Kanyo je šele nedavno zapustil ječo, kjer je bil zaprt radi dvoboja z nekim houvedom.
* *
*
Tri leta star — komponist. „ Mun-chener Allgemeine Zeitung" in ,,Neue Freie Presse" poročata, da je pred kratkim nastopil v Madridu kot virtuoz tri 1-ita stari Pepito Rodriguez Arriole, sin na Kubi padlega stotnika in izvrstne igralke na klavirju. Jedva 2 leti star je znal Pepito že igrati klavir, dne 6. decembra 1899j*pa je nastopil kot virtuvoz in "komponist pred madridsko časopisje. Deček si zapomni vsak klavirski komad ter ga zaigra, če ga sliši le enkrat. Mati sama gn je učila doslej, a ga do 7. leta ne misli dati nikamor v šolo. Deček
je — trdijo listi — živ čudež. *
* *
Car na tramvavu. Peterburški častDiki so veliki zapravljivci in njihova eleganca ne pozna mej Car je to potratnost že čestokrat grajal. Nedavno pa Be je peljal neki poročnik na tramwayu. To se jf zdelo njegovim kameradom tak škandal, da so ga iz svoje sredt izbočili ter ga pozvali, naj stopi h armade. To je car izvedel in tako. je Bedel sam na tramway ter se pe Ijal v vojašnico. ,,Ali moram tudi jaz, ki sem Vaš polkovnik, izstopiti sedaj iz armade?" je vprašal ondu častnike. Odslej se vozijo seveda tudi častniki s tramwayem.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 820.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Surovo. Ona: ,,Ali si kedaj v tvojem življenju -kaj Btoril, da bi tvojemu bližnjemu utežil skrbi in žalost?" — On: „Gotovo! Saj sem vendar tebe vzel za ženo?"
Slabo razumel. Knez (pri obisku malega mesteca):,,Vaša družina, gospod župau seje gotovo sem naselila — kje pa je Vaš praAi dom?" — Župau : ,,V gostilni pr» višnjevi opici, visokosti"
Med priateljicami. Go spica A.: Gospod Petršilček mi je včeraj rekel, da mi je podaril svoje srce." — Gospica B.: ,,Veš kaj, to je slabo blago, ni dolgo temu, kar mi je rekel, da sem mu srce potrla 1 *'
Potrebno natančno določilo. Bogat stric (mlademu zdravniku, njegovemu stričniku): ,,Ali si me preiskal, kako je z menoj?" — Stričnik: ,,Ni upanja, gospod stric. "-„Za-me, ali za-te?"
Previdno. A.: ,,No Jurče, kaj so ti rekli na kliniki zaradi glavobola?"— B.: „Da nesmem piti opojnih pijač." — A.: ,,Tudi žganja ne?'' — B.: „To si nisem upal vprašati, ker to bi mi utegnili tudi prepovedati."
Kje je?
FRANČIŠKA KOLENC, doma iz Mirne peči, meseca novemhra je prišla v Bagglev, Pa., nato pa odšla, a ne vem kam. Njen naslov bi rad zvedel: John Zdravje, Box 5, Dunbar, Pa., Fayette Co.
Kje je ?
MARTIN MUŠlO, doma iz Dragc-vanje vasi, okraj Črnomelj, prt d petimi leti je bil pri podpisanem na braui in mi ostal dolžan 867.86, to ga priporoča kot dobrega rojaka.
Josip Smuk, 3ox 284, Ely, Minn.. St. Louis, Co.
I/ * « /
Kje je ?
FRANK JAKLIČ, doma iz Sodine vasi, okraj Žužemberk, pred štirimi leti je bil v Aurori, 111. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Blaž. Lust, Haser, Pa., Westmoreland Co.
Kje je t
FRANK VERGO, doma iz Kom-polja, župnije Dobropolje, pred tremi leti je bival v Anacondi, Mout., sedaj pa nič ne vem ali je še med
živimi. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti bratu: Janez V e r g o, Gowauda, N. Y., ali ,,Glas Narodu".
K.je je ?
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume« tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očelflff~ Frank O r e š n i k , Box ,123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda".	(1. ap.)
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN. babica z deaetlet-
uim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago
imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland. O.
KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St.
V	Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St.
V	Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Suuich.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski

9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vodno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi Bmodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne yS kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. MoJ saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
SBlKHHHMHISKSIIgg MSBmšmmmm BI
i Mestna hraiiiMca y Novem Mestu i
m ■
M ■
■
M M\ S H
al
gHMSHSHS!
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
po
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. ^
ibimbhmmmmmmmmi
UIUIuipjIUIUIU
U I
T .i R-teHsi-Salona.
(Slika iz Dalmacije.)
Spleti Krasno, ponosno mesto Dalmacije, kako krasno si vkljub tvojih razvalin, kako Čarobno šume valovi adrijanskega morja v tvojem Vtnožju kakor takrat, ko si bil še krasna hči ponosnega Rima!
Severno od Spleta, ne daleč od mesta se razteza mogočni pristan, umotvor narave. Proti jugozapadu mu meji otok Solta, od vseh druzih strani ga obdaja suha zemlja. Ako južni veter igra z njegovimi valovi, obrosuje čista morska voda vedno zelene oljke in z sladkimi grojzdi obtežene trte, ktere segajO dolu tik do meje igrajočih se valov. Čist pomorski zrak, višnjevo nebo z solčni-mi žarki se čudežno vjema z šumenjem vetra v vitki koruzi.
Ne daleč od obali stoji vas Salona, tik ob razvaliuah nekdaj mogočnega in ^"cvetočega rimskega mesta jednakega imena. Ostanki zidovja še dandanes obdajajo vas v polo-krogu iu se raztezajo se zelenjem obraščeni doli do morja. Sedanja vas je sezidana večinoma iz razvalin. Mramornati relifi, ostanki stebrov z rimskimi napisi, so tu in tam vzidaui v stene sedanjih hiš, kot neme priče minolosti. Moški prebivalci vasi suše smokve, ali obdeljujejo svoje njive iu trte, ter odhajajo prepevaje vun na morje ribe lovit. Ženske so večinoma gra-cijozne v obnašanju, se oblačijo kolikor mogoče mestno, imajo iskrene črne oči, skoraj vse znajo Čitati in pisati in so skromne v svojih potrebščinah. V njihovo oskrb spadajo vsa hišna dela, dostikrat pa tudi izdelujejo prav umetna ročna dela.
Tam se blišče skozi temno zelenje bogate narave snežnobele stene male hišice. Z belimi zagrinjali okiučana mala okna to prav čedno in radovedno videti s ceste. Tudi tu so vzidaui ostanki tempeljna in jedna plošča pripoveduje v latinskem jeziku, da je ,,tu" Terentila, ljubljena soproga Publius Titus f^iaa, jeduega kvestorjev v Saloni, naive slednji počitek.
Terentila se je že davno spremenila v prah. Toda kdo vč, ako je imela tako temne, žareče, velike oči, kakor Vida, ktera v polnem cvetju mladosti žvrgoli v 1 išici. Na njena okna se mladeniči vasi bolj pogosto ozirajo, nego na kip na bližujem križpotju.
Vida, najmlajša treh sester, kte-rim je oče zapustil lepo imetje, je bila ljubljenec vseh. Prosta kakor ptiček v zraku, je bila rada ob obrežju, najrajše pa pri agavi na ka-menitem rogu, v senci palm; prednjo pa bili lahno gibajoče valove morja, kteri so pljuskali ob gole skale. Tam je sanjarila pri pletenju nšžnih čipk in prepevala mične pesnice.
Samotno je stala tam gori agava. Morda je kedaj kak priček prinesel seme iz otoka Hvar, kjer so ageve doma. V mali razpoki kamenja je našlo eeme svojo posteljico. Pognalo je in vzrastlo in v kratkem času molelo v zrak troje podolgastih, z mehkimi iglami obrobljenih peres. Drugo leto so se pridružila tem nova peresa. Naredilo se je v sredi vitko steblo zgoraj z velikim trnom, od kterega sta se vsako leto odločila dva ali tri peresa. Ista so postajala večja in močnejša, njihovo trnje trdnejše in čez petnajst do dvajset let ima agava več mogočnih s trnjem obrobljenih peres, ktera obdajajo vitko steblo, od kterega so se prej ali Blej odločili in ga sedaj varujejo z svojim bodečim trnjem.
Slednje leto je mogočno steblo prav zelo debelo postalo, razširjalo se je vedno bolj in bolj kakor bi hrepenelo vun iz obdajajočega perja.
Vida je to se začudenjem opazovala; steblo je rastlo vsaki dan višje.
Tako je sedela necega dne pred agavo, ko se je solnce nagnilo k zatonu. Danes ni prepevala kakor navadno, bila videti slabe volje.
Kdor bi mislil, da jo je razdražilo agavino trnje, bi se zelo motil. Ne, Peter je bil temu kriv! Vsaj mu je poyedaia da naj bode pred „Zdravo Marijo" tu gori pri agavi, to je bilo vendar dovolj milostno od nje. In j sedaj ga pa ni od nikoder.
bi bil že davnej tu čakal na njo. Stevo pa še točneji, kajti hodila sta za njo, kjer se je njima le nudila prilika in jo vedno tako zaljubljeno pogledovala. In Peteri Ta se je vedno obnašal kot gospodar. Kakor hitro je shodila, prijel jo je petletni deček za roko in jej trgal duhteče cvetke. Vzrastla sta kakor dobra tovariša, ktera sta se pričkala in poljubovala, poljubovala in prička-la. Vida je enkrat celo udarila Petra z šibo po obrazu in potem sta jokala oba, da bi se moralo omeh čati kamenito srce, dokler nista zaspala. Vidina glava je slonela ob Petrovih prsih pod oljko pri agavi. Kjer je bil jeden, tam je bil tudi drugi.
Sedaj je bila Vida sedemnajst let stara, Peter pa enoindvajset. Za njen god jej je poklonil lepo okra šeno svečo, ktero naj bi posvetila sv. Frančišku.
Vida se je na glas smijala in ploskala z rokama. Ko seje pa ozrla v ujegov obraz, gledal jo je tako Čudno kakor bi jo hotel objeti z svojimi žarečimi očmi, da jej je srčice po polno upadlo in rudečica šinila 1 obraz. Zakaj? To sama ni vedela.
In v prvič v njenem življenju mu je ubežala, ko jo je hotel poljubiti. Zakaj? Tega tudi ni vedela.
Ta neumni Peter! Imela je vendar dovolj uzroka se nad njim jeziti. Ali jej je kdaj prišeliz uma? Vedno je morala nanj misliti. Iu ueko noč ga je hotela v sanjah po ljubiti, akoravuo je hotel ubežati. Ko se je prebudila bile so ustnice še vroče in vendar so bile le neumne sanje.
Ta grdi Peter Danes zjutraj ga je srečala. Dva cela dneva ga ni videla ; ali sta bila res samo dva? Potem sta bila veliko daljša, nego drugi. Peter jo je skoraj plaho pozdravil ; ona pa je bila pogumna akoravuo jej je bilo zelo tesno pri srcu in rekla je kakor tja ven dan : ,,Danes zvečer hočem pri agavi poslušati Zdravo Marijo 1"
Tu je bila sedaj in gledala bodečo agavo. Ko bi bil Peter sedaj tu, zabodio bi Be mu prav gotovo trnje v srce. Da je morala tudi vedno nanj misliti, to je bilo vendar preveč neumno I
Sedaj je čula korake. V istini prihajal je po ozkej stezi. Kako se je žaril obraz deklice. Toda le za tr^ notek, potem je gledala prav oBor-no — in bila vendar tako krasna.
Ubogi Peter 1
,.Dober večer Vida! Ne bodi huda, da še le sedaj pridem. Srečal sem gospoda župnika, kteri me je tako dolgo zadržal".
„Nisem to pričakovala in tudi sploh ne na tebe mislila".
Petrovo čelo se je uagobančilo. Lep ravno ni bil. Obraz je imel skoraj rumenkaste barve. Njegove male brke so bile ravno tako črne kakor gosti kodrasti lasje, toda le bolj štrleče. Bil je lepe in visoke postave, da največji v Saloni in njegovi beli zobje so Be blesteli kakor Blonova kost, kadar se je smi-jal. In smijal se je vslej, kadar je Vida prepevala. Seveda odkar je bil njen god, se ni smijal.
,,Tem bolje", je odvrnil čmerno, ,,potem bodem zopet šel".
Vida ga je prestrašeno pogledala. Tak ni bil nikdar popreje. Danes je bil videti tako velik, večji nego druge dueve.
„ Kakor hočeš Peter", je rekla, toda Petru se je zdelo, kakor bi se njen glas tresel. ,,Nekaj mi pa vse-jedno lahko poveš?"
,,Prav rad!"
„Glej Peter, kaj pa je vender z agovo? Povej mi, je li bolna? Glej kako je steblo v sredi zabuhlo".
(Dalje prihodnjič.)
Dobro z meril. Zdravnik (bolniku, kterega je naletel v gostilni) : ,,Ne pozabite tudi zaužiti zdravil?" — Bolnik: „Nikakor ne, sem že natakarja poučil, da mi pri vsakem petem kozarcu pive prinese žlico zdravil I"
FRANC ČUDEN, J
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA j
________— u
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato W zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, ij. verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-tov po najnižjih cenah.	W
Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.
Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda'
ZA LETO 1900.
Cena 25 centov. ^^
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjuje zapuščine in dolge ve.
~ JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
' JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsalcej godbi na iice, trobente ali piščali.
ZE^stxes im. StooUsi
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
Denarje
najceneje in najhitreje pošiljaš v staro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.42 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. Jakob | $40.84 in pošto 20 centov.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
W^F' Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasila^in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 2g.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost bo
1ST kranjske klobase. T^i
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
(20. f.)
Naznanilo.
Jacob Stonich
% 89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boas Case) in ho najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti ee iim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je !e za nekaj časa.
Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra poBtrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
0-0 s O a * ~o „ „ „ e a a a .0 a 0 0 0?°„°i° J s ® « ° o O
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je 818 do 835 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda 11a Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na :
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.

'.'l^lMlllrtillllllll'lilimWlffl/llirllllininr! H|i.inn!l!l.....lliH|.,.n1fflh,..„ffill...^m-m||,n|tg1,||
Vina na orodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Na proflaj iz proste roke
POSESTVO in filŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tuJi v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se z^do pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
m 11
a
M
m
H H H
i H
M ■
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4r°|o
brez odbitja noyega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Nahoda".
UlUlO
ssmmm
uioraoioioiofloioio
mmmmm
'-lululO
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahtevanje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj ee oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
MATH. POGORELC,
St. Marys Church 57 St., Pittsburg, Pa.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša So, največja pa S7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člaui proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g or i z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Tbroop St.. Chicago. 111.
Francoska parobrodna družba
e
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki ceBti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skozi vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanica in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji ^e zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sod i a, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odpri
Miners Exchange — -- ^ Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila i 11 prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam
(1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). jp^F- Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Normandie La Bretagne L' Aquitaine La Champague La Touraine La Gascogne L3 Aquitaine La Champagne La Bretagne
1.	febr. 1900.
8.	„ 1900.
15.	„ 1900.
22.	„ 1900. 1. marca 1900.
8.	„ 1900.
15.	„ 1900.
22.	„ 1900.
29.	„ 1900.
5.	april 1900.
12.	„ 1900.
19.	„ 1900.
26.	„ 1900
Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
SAZ,OOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil rszno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Podpisani priporoča vsem Slovencem avoj no vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, f i n a vina; izvrstne gmodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Ifcogljisoo-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.	J
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
S& spoštovanjem
u i Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
iimmimki
oj kras-	W

;
rJ