••PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISIK K CITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yufo*lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— CLASII.0 — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
|T. — NO. 1601.	- M*. «•>.. »m. t. itoi,	„ ,„.	c«,~ « .... j. mi
CHICACO. ILL, 18. MAJA (May 18), >»38.
GRANJE
Publtohed Week|y ttt 2301 8. Uwn tale Avt\
LETO—-VOL. XXXIII.
ffi
POLITIKOV
99
Na tisoče družin bolj v pomanjkanju kot pred leti in še slabše se obeta
Borba plutokracije proti izdatkom za brezposelne dobiva več in več opore
Blago, živil in drugih sredstev vseh vrst je v izobilju, o vzlic temu milijone ljudi strada
TRAGEDIJO BEDNIH
BORBA ZA OHRANITEV SVOBODE GOVORA
Oditek na očitke
Prod kakimi štirimi meseci je Hitlerjev minister za propagando v nemškem časopisju izjavil, da Američani nimajo ni-kakega tehtnega vzroka vpiti o bedi v Nemčiji, češ, v enemu največjih ameriških mest — v Clevelandu — ljudje kar na ulicah cepajo od glada!
V Nemčiji smejo ljudje či~ tati samo vladna poročila in zato je večina ljudi omenjeni trditvi verjelo, posebno še, ko je minister propagande izjavil, da so v tretjem rajhu v interesu domovine za enkrat kinih z masloom res opustili, a imajo vsaj druge hrane zadosti, ne pa kot v Zed. državah, ko morajo kar v procesijah čakati na bore porcije! i. .
Satira, ki ni brez podlage
Propaganda' zna ustvariti iz komarja slona in obratno. Beda v Nemčiji je velika, toda je ^regulirana". Maslo na kruhu si morejo tam privoščiti samo le imoviti sloji. Par dni v teto u se morajo postiti vsi. Reveži se v resnici morajo, bogati pa se postijo le navidezno, ker dajo od "prihranjene" hrane vseeno lahko nekaj v "bogaime" za revne, dasi v Nemčiji ni revnih, ako poslušamo drugo plat njene propagande, kajti v nji so vsi siti in zadovoljni.
Vzlic temu vararrju nemške propagande njeno naglašanje o bedi v ameriških mestih ni brez podlage. Kajti v pomanjkanju je danes—v resnem pomanjkanju — nad tretjino a-meriškega prebivalstva.
Beda brez vzroka
In to brez vsakega vzroka, kajti tu je hrane dovolj ne samo za vseh 130 milijonov prebivalcev naše dežele, pač pa toliko odveč, da bi z njo lahko zalagali še milijone in milijone drugih ljudi po svetu, poleg tega, kar jim že sedaj pošiljamo, bodisi za denar, ali pa v pomožnih akcijah.
Vzlic temu je tu golo dejstvo, da strada v tej najbogatejši deželi na svetu, ki ima vsega preveč, danes samo v Illinoksu nad 45,000 družin vsled pomanjkanja oziroma ban-krotiranja relifne akcije, in da je v Ohiu, posebno v Clevelandu, relifna akcija postala že davno največji Škandal.
Tisoč
naročnikov
kot jih ima "Proletarec" »daj bi pomenilo toliko več razredne zavednosti med na-delavstvom, več proletar-•be kulture, več pravega razu-^•▼anja za delo m boje v unijah in toliko večjo armado či-fctdjev sa borbo proti izkori-in za socializem Kdor Proletarca" čita, ve, da je ▼r^den toliko večjega števila *a*očnikov kot jih ima. Agi-tkrajmo, da ga čimbolj raziiri-ljudstvom!
Boj med politiki ne pozna humanitarnosti
Izigravanje bednih za politično *žogo se v Clevelandu vrši že dolgo. Ker pa ne bi bilo prav, da se bi Hitlerjevim propagand istom v Nemčiji posrečilo dokazati, da tukaj ljudje res umirajo kar na ulicah od glada, so jim prošle tedne delili živila iz vladnih zalo(g, — namreč iz zalog, ki jih ima zvezna vlada. Delili so jim jih kar na "lotah" , kakor na primer v izjemnih pomožnih akcijah po povodnjih, potresih in viharjih.
Več denarja ko kdaj poprej
Narasčujoča brezposelnost je velik del prebivalstva Zed. držav — ne samo najbednej-ših med bednimi, katerim dele krompir kar na lotah — spravila spet na rob najtežjega boja za obstanek«
Na drugi strani pa bančna statistika pred naša, da je v tej deželi danes več denarja in več zlata ko kdaj prej. To je resnica, dasi to ni važno.
Važno je, da ima ta dežela resnična bogastva — in to so rodovitna polja, rudnike, oljne vrelce, ogromne pašnike itd., s katerimi lahko preživlja več ko 130 milijonov ljudi, ako bi bilo gospodarstvo urejeno za potrebo ljudi, in no za dobičke posameznikov.
To slednje je temeljni vzrok nadaljevanja ameriške živ-Ijenske krize. Označujemo je "življenska", ker se tiče življenj — po izjavi predsednika samega, najmanj tretjine ameriškega prebivalstva.
Kako ven iz negotovosti?
To stanje bo ostalo, dokler bomo vsa ta naša ogromna bogastva obratovali v korist dobička lastnikov, NAMESTO ZA POTREBE VSEGA PREBIVALSTVA. Slednje bi bil socializem. Ako ste za odpravo krize v tem smislu — drugače sploh odpravljena biti ne more — ste za socializem. Ampak za socializem se je treba boriti, kajti relifne akcije ga nam ne bodo prinesle, če ste zanj, stopite v naše vrste.
Diplomati sov. Unije so se naučili na izzivanja i izzivalno odgovarjati
Norman Thotnas j« v borbi M svobodo (ovora veliko pripomogel, ker Jo riskiral svoj« kosti s ultimatumom. do bo govoril no javnem trgu v Jor-—T Citjrjo, po čo mu faiistični župan Haguo dovoli ali no. Tbomaa jo bil takoj ugrabljen in is«nan is meata, kakor priltasujo gornjo »lika. Zasnamovan jo a sulico. Z njim vrod so pognali nazaj v Nrv York njegovo ieno in vsa drugo njegove spremijovalco,> kakor smo fte poročali v prejšnji itovilki. V prilog obrambe Tkomasu so imeli 12. maja masni s k od itudonti univarse Princeton, v kateri se jo issolal tudi THomas. Kakih dva tUoč dijakov jo bilo navzočih, toda fašistični elementi so bili tudi ob toj priliki na delu in rasobe sili naglema veliko rjuhno napiso, kot. "Umamani rdeč kar ji, mi smo na iu-panovi strani!" |n več drugih »ličnih provokatorskih napisov.
Železniške družbe so oznanile. da hočejo svojim delavcem na vsak način znižati plačo najmanj petnajst odstotkov, ker t#o prisiljene zmanjšati izdatke. ako se hočejo ohraniti na površju.
Tak oz va na VVagnerjeva postava, ki bi imela koristiti delavstvu, ker določa dokaj dobrih točk za prisilno uravnavanje industrialnih sporov, izgublja vrednost vsled boja med unijami samimi in vsled flirtanja eksekutive AFL z delodajalci, kateri so sami po sebi nasprotniki tega zakona.
Tožbe za uničenje VVagner-jeve postave se m nože, kajti vpliv družb, kot je Fordova, s Heoryjem na čelu, dalje Re-public Steel itd., je ogromen. Henry Ford se smatra za tako m^očnega v svojem industri-alnem carstvu, da kljubuje Rooseveltovi administraciji od početka. Ako hočejo unije res postati sila, si morajo osvojiti politično moč. Drugače jih v resni bitki lahko uniči bodisi Ford, Girdler ali kdorkoli že izmed magnatov korporacij, nekaj delavcev pa obleži v krvi.
Fordova kompanija ima v Mehiki tovarno za zlaganje avtov. Delavci v nji so se or-
ganizirali in zahtevali priznanje svoje unije. Ford je Mehiki oznanil, da v unijo delavcev on nikakor ne Verjame in da svejo tovarno rajše zapre kot pa da M pridna! "zaprto de-I lavnico". Njegova tovarna je vredna poldrug milijon dolarjev. In delavci, ki bi imeli biti ob kruh, seveda ob takih grožnjah cagajo — kajti kam naj gredo, če tu izgube delo? Ford zna take prilike fino izrabiti.
Dne 10. maja je eksplozija j v premogovnika blizu Duck-mantona v Angliji ubila 79 rudarjev. Oblast še vedno pre-j iskuje, čemu se je dogodila. To je bila ena največjih tragedij v premogovniški industriji v Angliji v zadnjih — treh letih. Prej so se dogajale še večje.
% '
Prošli torek so se vršile v Pensylvaniji primarne volitve. Pravih delavskih kandidatov niso imeli nikjer, razen v Rea-dingu. Vzlic temu je bila v delavskih vrstah volilna kampanja bolj razplamtena ko kdaj prej. Boj se je vršil v glavnem med politiki demokratske stranke. A tudi bivši republikanski govemer Pinchot, ki je veljal za velikega delavskega
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Maksim Litvinov je na zadnjem zasedanju vrhovnega sveta lige narodov razdražil angleškega ministra vnanjih zadev ne samo s pikrimi opazkami, ampak tudi s surovim česnom, katerega se je najedel med odmorom. Litvinov sicer ne govori v Ženevi več tako ostro kakor v početku pristopa Rusije v ligo narodov, toda njegova beseda zdaj velja vzlic temiu, ker je Rusija toliko jačja kot je bila takrat.
Tudi napram Japonski uporabljajo predstavniki USSR čezdalje ostrejše besede. Prvič zato, ker se je Japonska v vojni s Kitajsko že jako izčrpala.. in drugič radi tega. ker če Japonce ne premaga Kitajska, mora Rusija prej ali slej iti v odločilen spopad z mika-dovim cesarstvom. V Moskvi to kajpada prav dobro vedo. Peter Smirnov, ki je komisar vojne mornarice USSR, je bil nedavno na inšpekciji v Vladi-vostoku. Tu je na javnem shodu izjavil, da če hočejo Japonci batin, jih bodo dobili. Japonski imperializem je označil za "krvoločnega psa", ki se poslužuje v svojem grizenju po Kitajskem najbrutalnejših metod. Rdeča armada in mornarica je pripravljena pobiti tega psa, je dejal Smirnov.
Ker med diplomati tak jezik ni v običaju, se je japonska vlada proti Smirnovemu govoru jako razhudila in naslovila 'vladi v Moskvo ogorčen pro-I test.
Svet lige narodov odklonil oporo
e • • •	mm •	o o o
bpani|i in Etiopiji
Španijo prepuščena fašizmu po zaslugi torijev. Moralni bankrot angleške vnanje politike
Shod v korist španske republike
V soboto 21. maja ob 8. zvečer se bo v Chicagu, v Orche-stra Hali na So. Michigan Ave. vršil shod, ki ga iprireja Medi-cal Bureau and North American Committee to Aid Spanish Demoeracy. Glavni govornik bo znani španski katoliški la-jik in učenjak Jose Bergamin. Na svojih dosedanjih shodih, katerih se je udeležilo tudi mnogo katoliških duhovnikov, je bil povsod prijateljsko sprejet in katoličani so čuli iz njegovih ust o fašistih v Španiji povsem nekaj drugega kot pa jim tu natvezuje Hitlerjeva-Mussolinijeva propaganda.
Angleška vlada pod vodstvom premierja Chamberlai-na je zajadrala popolnoma na stran fašizma. To za nas ni presenečenje, je pa razočaralo vse tiste, ki so smatrali, da je Veliki Britaniji demokracija načelo, ne pa žoga. Oziroma, da ji jc demokracija toliko sveta, da bi se borila s sovražni^ demokracije kjerkoli.
Ko so izprevideli, da sklepa z njimi kompromise, so osupnili. Lahko bi vedeli v naprej, da od torijske vlade ne smejo pričakovati prijateljstva do demokratične španske vlade, ker tako prijateljstvo ne bi bilo v korist angleškega kapitalizma. Kaj njemu mar demokracija — glavno je, da si angleški kapital v Španiji ohrani ; privilegije in s tem vir za do-! bičke.
Ko je španski minister vnanjih zadev v imenu republikanske vlade izjavil, da je politika Anglije in njenega pogajanja za spravo z Mussolini-jem hinavstvo, so državniki | strmeli. Kajti kako vendar si upa minister do krvi izmozga-ne Španije zabavljati Veliki Britaniji! A ji je le povedal v brk, kar ji je šlo, in torije to še danes boli.
Delegat Nove Zelandije je bil istotako proti predlogu angleškega ministra vnanjih zadev, čeprav je Nova Zelandija dominjon Velike Britanije. Zastopnik sovjetske Rusije je e-nako izjavil, da ni prav, če se
načelo ropanja prizna, enostavno iz razloga, ker se je rop posrečil.
Zahteva Španije za ukinje-nje lažnjive nevtralnosti demokratičnih držav je bila vzlic tem argumentom odklonjena. Le par dežel je bilo zanjo, in enako v slučaju protesta Etiopije. Njen ubegli cesar je prišel osebno v Ženevo in ple-diral, da naj se angleškega predloga za priznanje italijanskega ropa nikar ne sprejme. Dobil je na svojo stran par glasov, toda Anglija le enega ali dva več, zastopniki devetih držav pa so se vzdržali glasovanja.
To je bil za prestidž Velike Britanije največji poraz v povojni zgodovini, čeravno je zmagala.
Vražja cenzura
Dr. Maniu je bil več let vodilni politik kmetiške stranke v Rumuniji. Večina prebivalstva je bila v raznih političnih bojih na njegovi »liani. Ampak diktatura takih reči nič ne upošteva. Glasilo Maniuove stranke, "Romania Noua", je iprepovedala, enako tudi vsa delavska glasila. Zdaj smejo ljudje brati edino kar dovoli režim, kakor v drugih državah z diktatorskimi vladami. Naj bo tu omenjeno, da je v Rumuniji zdaj veliko manj svobode tiska, kakor na primer v Jugoslaviji.
a
Nihče ne bo ločen ..
Tako trdijo rn obljubljajo (politiki vselej, kadar je glad med bedno maso najbolj na pohodu.
Borba Mehike za svoja bogastva težavna stvar
Podržaviti privatno imovino ni enostavna stvar, tudi če jo je država pripravljena plačati. Kajti kapitalizmu je načelo privatne svojine največja in nad o taki j iva svetost.
Mehiška republika se je je vzlic temu dotaknila. Njena o-gromna, izredno bogata oljna polja so od početka njih izrabljanja posest tujega kapitala. Domačini so garali v najmizer-nejših razmerah, bogastva pa so se stekala in se še stekajo magnatom v New York in v I>ondon in deloma drugim vna-njim kapitalistom.
Od kar je mehiško ljudstvo izvršilo temeljni korak v socialno revolucijo, je vlada izvršila ton mnogo reform. Toda življenskih razmer ni mogla mahoma izboljšati. Velepose-stva je razdelila rta male kme-
tije in pred no si morejo peoni, ki so bili tprej le brezpravni tlačani, opomin* i in se usposobiti v gospodarstvu, bo vzelo časa. Agrarna reforma je bila prva, ki se je je mehiška vlada resno lotila in ob enem je od ameriAkih, angleških, nemških in drugih kapitalistov, ki so posedoval b mehiške rudnike, mehiška oljna polja, mehiške gozdove in velikanske nasade, zahtevala, da izboljšajo življenski standard mehiških delavcev. Dalje je država pritisnila na cerkev, ki je bila dekla Izkoriščevalcev skozi vso zgodovino tega polotoka. In tudi sama na vso moč izmoz-gavala ljudstvo.
Ampak cerkev v Mehiki se je oslanjala ob cerkev v Zed. državah in ob kapitalizem vsepovsod in se ni hotela pokoriti.
Storila je to šele pod pritiskom sile. Korporacije tujih kapitalistov tudi niso hotele v ničemer popusti. Mehiška vlada je morala koncem konca poseči po drastičnem sredstvu: podržavila je oljna polja in se zamerila ne samo angleškemu in ameriškemu kapitalizmu, amipak prav tako posebno angleški in ameriški vladi. Vloženi tuji kapital v mehiška oljna polja znaša kake pol milijarde. Mehiška vlada je pripravljena primerno vsoto za zasežena polja plačati, toda kapitalistom je za nadaljne dobičke in tako so nastali za-pletljaji. Mehika je prekinila diolomatične odnošaje z Anglijo zaradi tega »pora. Prišla je v zamere z Rooseveltovo administracijo. Kar je za Mehiko resnično nevarno — pu-
stolovski generali so začeli dobivati municijo za vstajo, katere jim dozdaj niti iz Anglije niti iz Zed. držav, ne s kake druge dežele, ni bilo mogoče pošiljati. Vrh tega je ameriška in angleška vlada na delu, da vTže vrednost mehiSke valute. Mehiško ljudstvo je sicer zdaj stoodstotno na strani svoje vlade in jo brani — toda če bo vrženo pod pritiskom tujega kapitalizma v brezposelnost in bedo, bodo kontrarevo-lucionarni pustolovci mizerijo republike še bolj povečali. Rooseveltova administracija ima zdaj priliko pokazati, ali ji je v Mehiki več za koristi mehiškega ljudstva, ali za multimilijonarje v Zed. državah in v Angliji, ki so živeli v razkošju na račun znoja in pri-prirodnih bogastev Mehike.
KAJ BOMO STORILI ZA "PROLETARCA" SKOZI POLETNE MESECE?
Upravnik Chas. Pogorelec je v prošli itevilki omenil "suhe" mesece, skozi katere mora "Proletarec" v boju za zmagovanje izdatkov vsako leto. Dejal je, da smo dozdaj vzlic novi krizi, ki tare tisoče naših ljudi, obveznosti še dokaj sproti plačevali, toda v poletju bo s tem težava, ker n:mamo rezervnega sklada. Uprava se trudi, da so stroški čim nižji. Upravnik ne prejema od Proletarca nikake plače. Plače ostalih dveh je za njuno delo jako nizka. Voz-nine, ki jih imajo v opravkih z listom, plačujejo vsi trije sami in urednik tudi razne revije, dnevnike in knjige, ki jih potrebuje pri svojem delu. Delo pri "Majskem Glasu'' in "Ameriškem družinskem koledarju" vršijo ze leta brez odškodnine. Zaostale plače osobju znašajo za razna dela več sto dolarjev. V korist pokreta in lista sprejemamo razne odborniške službe kjerkoli jih utegnemo vršiti. Tako smo s pomočjo sotrudnikov in agitatorjev ohranili naše tri publikacije in naš pokret vzlic velikemu zmanjšanju dohodkov na naročnini in oglasih.
Skozi to poletje pa moramo skrbeti že zdaj, da dobimo izredne vire. Tiskovni stroški so višji kot so bili in tiskarna hoče, da jih ji sproti plačujemo. Upravne izdatke pa smo v krizi znižali toliko, da več ni mogoče.
Naši sodrtgi, zastopniki in drugi prijatelji Proletarca to razumejo. Kot omenja Barbič v tej številki, je klub v Bridgeportu sklenil v tej krizi pomagati svojemu glasilu kolikor največ bo mogel. Klub št. 49 v Collinwoodu je poslal svoj prispevek in ob enem sklenil imeti priredbo v korist Proletarca. Klub št. 1 jo bo imel v enak namen 12. junija. Ta klub za naše glasilo posebno gmotno res veliko stori. Nadejamo se, da se bodo odzvali brez kake posebne kampanje s prispevki v tiskovni sklad Proletarca vsi naši klubi in kjer teh ni, da se bodo za stvar zavzeli čitatelji. Vsak prispevek pomaga. Zbirajte jih na piknikih, sejah, shodih in kjer je pač prilika. S skupnimi močmi bomo na ta način prebredli tudi skozi sedanje tezkoce. Kajti "Proletarec" je vreden, da ga ohranimo delu, ki ga vrši skozi vse viharje in zapreke ie triintrideseto leto.

PROLETAREC
t LI3T ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. _
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ia4*i« iaiMltvtfeik« Dtlavika Tiskar«* OrvUt, Ckicaf«, III.
KRIZA V "RELIFU" ČEZDALJE OSTREJSA
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAtOCNttJA V Z*4linj>nih diUvth ta četo lato $3.00; m pol Wt» $175.
t* četrt leta $1 00 Inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol lata $2.00.
Vftl rokoplslin oglMi morajo biti v naiem uredu najpozneje <1-. pundeljka popoldne ta priobčit*? v it^vjlki Ukotefi t^fofr	.
PROLETAREG
Publiihed every Wednesday by the Jugoslav Workm«u's Publi.«hing Co.,
Inc. tlUbUM* 1906.
....
►r..... ........................................Frank Zaits.
Hanager	Charles Pogorelec.
A sat. Editor and krni. Busineeu Managfr ....Joseph Drtsler
SUBSCItCPTOON RATfiS: Unltad States: One Vear $3.00; Si* Montfc $1.75; Three Montha $1.00 Poreifn Countries, One Tear W-lt>l $ix Montln $2.00
PROLETAREC
2301 S. UwmUl« At«.	CHICAGO, ILL
T.l.pK.nc; ROCKWELL 2$64.
Nevtralnost, ki ni nevtralnost
Ena izmed napak Rooseveltove administracije je urinje-nje zakona nevtralnosti Zed. držav v vojnah. Najprvo je bil sprejet začasen izjemen zakon« ki se je tikal zgolj na takratno vej no v Etiopiji. Roosevelt ga je takoj uveljavil. Nobeni v voj-no zaipleteni državi ni bilo dovoljeno kupovati munkije v Zed. driavah. Italiji ta prepoved ni škodila, ker je imela municijc dovolj v zalogi, smela pa je kupovati v Zed. državah i v naprej ielezo in druge kovine, gasolin, žito itd. Etiopija ni imela od atteriške nevtralnosti niti trohice koristi.
Se veliko manj nevtralna je ameriška "nevtralnost" v španski civilni vojni. Roosevelt se tega danes prejkone dobro zfcveda — a je po njegovem mnenja prepozno popraviti krivite, ko ji Je storil demokratični Španiji. Vzrok je, ker se noče V sedanjem stanju vojne zameriti Angliji, Italiji in Nemčiji, ki vsaka po svoje podpirajo fašizem v Španiji.
Skazi ves čas Rooseveltove administracije je očitno, da tiltiia v vnanji politiki nikake samostojnosti. Ravna se vedno tako, kakor namigne angleška vlada. Režim angleških torijev j§ 6d vsega začetka na angleško pretkan način — pod krinko "Itevirieša vanja" — podprl generala Franca. "Bodite nevtralni/' je namignil angleški premier predsedniku Rooseveltu, da 6 tem podprete neumeševalno komisijo, v kateri je 27 držav. In i*es, namesto da bi Roosevelt in njegov državni tajnik Cor-dell Hull nekoliko počakala, kaj bo storila "neumeševalna komisija", sta brž prepovedala pošiljanje munkije v Španijo. To je bil za lojaliste usodni udarec, kajti neumeševalna komisija pod vodstvom angleške vlade je vedno manipulirala tako, da sO demokratične dežele držale obljubo nevtralnosti, ne pa Italija in Nemčija, ki sta tudi obljubile nevtralnost, a ob enem pomagale fašistom v Španiji od prvega dnfc.
Angleška vlada ima enega najboljših špijonskih aparatov, ki se razteza po vsem svetu. Anjieški agenti inteligenčne službe v Španiji so natančno vedeli »e pred izbruhom civilne vojne, da bo reakcionarna oficirska kamarila vprizorila upor s pomočjo Italije, Nemčije in Vatikana. Seveda, angleška vlada javno ni hotela nič vedeti o tem,'pač pa se obnašala silno začudeno, ko je od španske vlade izvedela o tuji intervenciji. In namesto da bi Anglija rekla: Dobro, če v Rimu in Berlinu ne bo-sfe držali obljube, ki ste jo dali neumeševalni komisiji, bomo tudi mi odprli naše meje, da si španska republika lahko kupi vsi* kar potrebuje v svoji vojni proti fašistični revohiciji. Toda ne! Anglija je napravila na Francijo in na Zed. države tolikšen pritisk, da sta obe ostali "nevtralni" — v PRID FAŠIZMA V ŠPANIJI in italijanske ter nemške fašistične politike.
Polagoma je ta resnica zablestela v glavah tudi mnogih ameriških kongresnikov in senatorjev. Pred par tedni so predlagali ukinjen je Rooseveltovih odredb,ki prepovedujejo pošiljanje ameriške municije v Španijo. Nešteti :prijatelji demokracije so na Roosevelta in na HuMa apelirali, da naj zastavita sfVoj vplhr <v korist ukinjenja krivične nevtralnosti.
Toda — zamerili bi se ameriškim katoličanom, škodili bi prijateljstvu med Zed. državami in Anglijo, nakopali bi si sovraštvo Italije in Nemčije in zamerili bi se reakciji v ameriških latinskih republikah, katera podpira z Mussolinijem in Hitlerjem vred fašistično invazijo v Španiji.
Tako je Rooseveltova administracija v tem slučaju za demokracijo le na jeziku, čeprav jo Roosevelt v svojih govorih 4elo poveličuje. Toda v Španiji, kjer bi ji lahko res znatno pomagal od prvega dne brez nevarnosti za to deželo, je "nevtralen . NI čudno, če se Mussolini iz Zed. držav lahko odprto norčuje in smeši "demokrate" v ameriški vladi!
Z mišje perspektive
Prvomajsko slavje v Mil- j hitel polniti kovčeg, da ga bo
Prsd nekaj tedni j« ed«n is me d listov v Hitlerjevi Nemčiji pital, da ie naj v Zed. državah nikar ne (netimo s naglasanjem bede e tretjem rajku, pač pa naj •o rajie osremo naokrog doma — na primer t Cleveland, kjer ljudje kar cepajo od glada. In re« je Clave-
land eno izmed najbolj prizadetih mest ie od početka krize. Vzrok je "politika"*, katere je e Ohiu e izobilju. Na sliki je skupina bednih, katerim dele iirila kar na prazni "loti", da jih obdrze pri življenju, dokler ne bo tegularni relief v stanju vriiti tega posla.
SOCIALISTIČNA INTERNACI0NALA i	dria
DELAVSTVU VSEH DEŽEL!
popuščanja pred diktatorji!
Naj si bo delavski razred .svet svoje zgodovinske naloge in naj zgrabi zastavo svobode, 4 ,ove~j ki je padla iz rok v službi dik-
ska socialistična internaciona- : najbolje jamstvo, da bosta J* ^MnS r*?X
la izdala sledeči proglas: svoboda in pravica znova o- •	** \ P JV J j
, ..	i ^77" w	je prapor boja proti izpodje-
V dobi svojega tnčetrtsto-j svojih svet.	denemu in
letnega obstoj^ je doživelo V mislih imamo neustrašen | mu kapitalističnemu
Ob letošnjem mednarodnem \ najslavnejših poglavij delavskem prazniku je delav- Ške zgodovine, ono nam
propasti zapisane-svetu!
mednarodno delavsko gibanje boj. M K* vodi kitajsko ljud- NaJ ,topj na Mo v boju prot,|«''» poriše, ure zmage in atiske.	1 rtvo .proti japonskim osvajal- fHšizmu. za resntfno demokr«-!?®^®"^*: '
Vji/mq lui litna ilalatralfo int<iM t* O TT1 Aicrar nniriim in n#lnnr fvn . •	i •	,	i	i HVaiC tlCUllO.
Socialistična delavska inter-nacionala ni nikdar prikrivala težkoč osvobodilnega boja delavstva.
Mednarodno pravo propa-
cem, čigar pogum in odpor po zdravljamo iz vsega srca.
V mislih imamo zmagoslaven odpor demokracije v številnih državah proti vtem na-da. Vsepovsod samo oborože- i padom od znotraj in od zunaj, vanje. Sila vlada svet.	Tam, kjer stoji demokracija
Kako je moglo človeštvo ta-! P°d močnim vodstvom sociali-ko globoko zabresti?	stičnega delavstva, kot v skan-
To se je zgodilo, ker je del diriavskih deželah, ima zazna puMedujočega razreda, prestrašen vsled mogočnega vzpona delavstva, raje žrtvoval svobodo t— četudi si jo je priborilo meščanstvo v težkih bojih — in se zatekel pod zaščito diktatorjev.
Ker je velik del obubožanih
waukeeju je dobilo kratko o-ceno — ali da bo točno — kratko poročilo.
Je namreč tako: Daljši ko jc spored, prej bo poročevalec postavil piko.
Meni se zdi to naravno. Je, kakor če bi hodil po lepem gaju, ki mu pa na nesrečo noče biti konca. Spočetka te vsaka >o*ameznost zanima. Solnce in senca drevesa in šelest v njihovih vrhovih, pt55ji zbori in glas cikale — vse je harmonija za uho in oko. Vse ti je v ržHek — dokler nisi utrujen Ko se te pa polasti utrujenost
—	bi ti sam paradiž z vsemi lepotami ne ustregel več. Ti si želiš konca.
In ko se naslednje jutro zbudiš — "No, kako je bilo?"
"Lepo pestro, zanimivo, ampak — ježeš! — kako truden sem bil . . . Predolgo je trajalo."
Tako pridemo do enega izmed vzrokov, da dobe dobri toda na več ur raztegnjeni programi najčešče le na minuto kratka poročila. Vzrokov pa je še več, in ob priliki bi se bilo dobro popečati z njimi.
In tako ti sedim v Milwau-keeju v svoji mišji luknjici. Prvi del sporeda je bil končan. Bil je lep in vršil se je v redu. Internacionala na harmonike
—	novost in iznenadenje zame, ki sem bila še zmerom pod vtisom, da se iz mehov nič prida iztisniti ne da. Govor jedrnat in kratek, kakor treba. "Naprejevci", "Planinska roža" — oba zbora sta si zaslužila lavorike. Marseljeza in
vse poudarka in
movati silen vzpon in nam pro ži najbolj dokaz svoje življen-ske sile.
Spričo teh nasprotstev, ki v tem trenutku odločajo usodo sveta, se jasno zavedamo svoje naloge:
Z vsemi silami moramo pod-
^redn jih slojev in obupanih ipirati boj naših španskih bra-! brezposelnih podlegel fašisti-! tov. Brez prestanka moramo čni demagogiji, ki na videz ro-
pobijati politiko takozvanega nevmešavanja, iz katere
2* demokratsko fronto ameriških Hrvatov« Srbov in Slovencev
Skrajni čas je že, da se Hrvati, Srbi in Slovenci v Zed. državah strnejo v demokratsko fronto za ohranitev miru in demokracije — za svobodo in neodvisnost Jugoslavije, katero Baj ta ameriška demokratska fronta brani pred Hitlerjem. Kajti ''Hitler je zaklet sovražnik svobode in neodvisnosti Jugoslavije."
Kdo piše to? S. M. Loyen, eden glavnih vodij hrvatskih komunistov v Ameriki, uposlen že mnogo let pri hrvatski komunistični sekciji, oziroma njenemu glavnemu glasilu. Komaj dve leti je tega, ko so se hrvatski komunisti v Ameriki odločili Zabaclti naziv *JugosIaveni" in izjavili, da takega ljudstva ni. Vse svoje tiskovine, na katerih je bila prej označba "jugosla-venska", so zavrgli in tiskali nove z nazivom "hrvatska" to in to — na primer "Savez hrvatskih radntčkih klubova". Preje
Si ga imenovali "jugoslavenski". Izrekli so se za samostslno rvatsko in ipostali v boju za ta cilj celo hujši patrioti kakor takozvani hrvatski domobranci, katerim pripisujejo atentat aa kralja Aleksandra.
Zdaj pa kar naenkrat — isti ljudje, ki so zavrgli jugoslo-vanatvo, ki ao leta in leta smešili demokracijo, kakor jo zdaj šreši Muflsilini, so se postavili za varuhe Jugoslavije, da jo ■branijo pred Hitlerjem!
Lojen pozna med ameriškimi Slovenci samo en list, ki bi lahko postal glasilo take fronte. Omenil je namreč pittsburšk: "Naprej'*. Vsi drugi slovenski listi so menda za Hitlerja in za
Crgaiženje Jugoslavije ter »proti demokraciji. Srbsko glasilo ke fronte b! btla "Slobodna Reč" (tudi v Plttsbunrhu), in za Hrvate '"Radnički Glasnik". Vse te tri liste lastuje, kontrolira in vodi komunistična organizacija, o kateri nihče ne ve, kako
blika izven zakona, in ki je. s tem, da ji je zaprla dovoz za obrambo potrebnega orožja, podprla zločinski napad fašizma proti svobodi velikega naroda.
Internacionala je že od vsega počettfa nujno ipozvala vse stranke, da store, kar je v njihovi moči, da dobi Španija
, h ni iproti kapitalizmu in se iz- nevmešavanja. iz Katere se ; življa v drv jem hujskanju pro- fašisti norčujejo, ki je dovedla j ti rasam.	tja, da stoji španska repu-
Ker so vlade, ki so zmagale v poslednji vojni, storile vse, da so izgubile mir, s tem, da so poteptale vse upe narodov, ki so hoteli razorožitev, splošno varnost in vlado pravice v mednarodnih odnošajih.
Vsled omalovaževanja pravice so priklicale silo fašizma, ki jih danes ogroža.
Ker se celo v deželah, ki so ohranile demokracijo, le prevečkrat predpostavljajo interesi vladajočih razredov interesom -ljudstva. Ker tem državam le »prevečkrat manjka čut mednarodne solidarnosti in namesto, da bi se združile v obrambi napadene demokracije, vidijo samo sebe, s čemer koristijo skupnemu nasprotniku, slabe pa skupno stvar.
. Tej temni sliki moramo vsekakor postaviti nasproti druga, tolažilna dejstva:
Predvsem imamo v mislih junaški obrambni boj republikanske Španije ki jo naskaku-je mednarodni fašizem. Kakršenkoli bo že izid tega boja, v katerem sta zastavili dve znani državi vso morilno silo svojega strašnega vojnega orožja, junaštvo španskih bojevnikov za svobodo bo tvorilo eno
cijo, za vlado popolne osebne svobode, za pravico samovlade ljudstev in pravice v okviru mednarodnega reda in miru.
Naj živi svoboda!
Naj živi socializem!
Izvršni odbor Socialistične delavske inter-nacionale.
Za drugi del programa leži pa odgovornost 'predvsem na
naknadno za kulisami zopet izpraznil. Tedaj pa nastopi
napovedovalec in naznani _
harmonikarje. Zacvilila sem na tihem, kajti zaslutila sem, kaj to pomeni, če so se harmonikarji vrnili, se niso vrnili sa* mo za en komad. H pestrosti prcgrama so prav uspešno pri-pomogli v njega prvem delu
—	v drugem delu so bili odveč.
Imenitno so igrali, to moram reči, dasi hurmonika ni po mojem okusu. (Saj mi tega nihče ne zameri, saj še rožmarin nekaterim ne diši, ampak smrdi.) In so nastopali: po dva, po tri in po več v skupinah. Nazadnje sem naštela na deskah osem in dvajset mehov. To je donelo ... (Meni še drugi dan.)
Ponovim: dobro so se postavili. Toda cepetanje v dvorani je značilo nestrpnost, _ utrujenost občinstva — za kulisami" pa še vedno čaka Cankarjev "Jakob Ruda" . .. Bogme me je zaskrbelo.
Sočustvovala sem z občinstvom, pa tudi z Ermencem in Puncerjem, ko se jima je stu-denček takole nepričakovano razšumel v hudournik. (Imam skušnje in vem: takega hudournika ne ustaviš zlepa.) Najbolj pa so mi legali na dušo igralci.
"Jakob Ruda", težka, globoka drama. Kako jo bodo izvedli? Vse skupaj je zgledalo takorekoč obupno. Pa so jo — če upoštevamo vse okoiščine
—	se dobro so jo izvedli, kolikor se je pač z mišje perspektive presoditi dalo.
Vsi so se na vso moč potrudili in zaslužijo, da se jih pohvali. Največ priznanja pa gre
...	. .	.predvsem Jakobu Rudi v osebi
povabljenem iz Chicaga. ^no|Franka Xaucharj
a. O njem se
postrežem, dobro razpolože-j mora rMt da se je v sVojo ne. ni, primerno pripravljeni-- ni j lahk() vk)fo y refinicj poglobil
in jo še vsakokrat v vsej meri tudi pogodil. — Mis.
zlomka, da se ne bi odrezali kot se spodobi.
Vse je pripravljeno. Vsak čas se dvigne zastor in pisar Košuta (naš Filip Godina) bo
M.
SLOVENCI V ITALIJI KONČNO LE DOBILI "SLOVENSKI" LIST!
Ko je bila sklenjena pogodba i dilo debelo tiskane pozive na
prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. so italijanski diplomati na Stojadinovičevo in Ko-roščevo vprašanje o jugoslo-
slovesnosti, ki se bodo vršile ob štiristo let niči prikazanja Matere božje na Sv. Gori. Naslovna slika pa nas poučuje, da je
vanski manjšini v Italiji namig-' Mati božja govorila slovenske-nili, da bo v bodoče vse vzorno mu dekletu na Skalnici v pravi/ in da se bodo Slovenci in Hrva- cerkveni latinščini. V poseb-ti pod Italijo počutili kakor do- nem člančiču je rečeno, da ma. Celo moliti jim bo dovolje-, "ima ta list zgodovinski po-no javno v materinem jeziku! men "
Tako se je baje tudi zgodilo.
Kako smatrate to pravico vi. čitatelji, ki pojmujete svobodo po svoje, lahko tudi presojate
Mi smo samo radovedni, kako bo list opisal prihod sedanjih patrov, ki so začeli izdajati list, v svetogorski samostan, po svoje sledeče poročilo, ki ga Citateljem naj še povemo, da
ponatiskujemo iz časopisa "fls-
končno letala in topove, ki so tra" (izhaja v Zagrebu) z dne ji potrebni, da bo zaščitila živ-129. aprila 19.18: Ijenje žena in otrok pred ne-
zaslišno krutim bombnim na- . Gonca' a'Pril 19:|8- 1 padom, in obranila demokra- Je ,3t*la Prva »tevilka že tako cijo in svet pred tiranijo dveh	napovedanega nabožne
ga lističa v slovenskem jeziku, ki ga izdajajo italijanski patri s Svete Gore pri Gorici. List nosi podnaslov "Mesečnik Sve-tegorskega Svetišča", odgovorni urednik mu je p. Guglielmo Kndrizzi. Pri spisanju lista pa so očitno sodelovali tudi slovenski duhovniki. Naslov uredništva in uprave je "Convento
Treba je odgovornim. < ijih Mo,,',> Santo" ^iskal ie novi
mesečnik pri L. Lucchesiju (ne-
diktatorjev.
Dolžnosti, pomagati junaškim bojevnikom za svobodo v Španiji, se priključujejo še nove naloge, ki jih mora mednarodni delavski razred izpolniti :
Treba je kolikor mogoče, podpirati boj kitajskega naroda.
oklevanje naliči na izdajstvo, jasno predočiti dolžnosti, ki jih imamo vsi, da rešimo svobodo in mir na svetu, t. j. o-bramba demokracije, ki jo je treba organizirati v vsaki državi in mednarodno, skupna Varnost, zajamčena s skupno
se bo jutri preokrenila. Lojen je dalje pohvalno omenil tudi hrvatski dnevnik "Svljet" v New Yorku, ki ga urejoije Niko Gr-Škovtč. Svoj članek zaključuje, da so med Jugoslovani v Ameriki "još i nekoje novine, koje najodlučnije brane mir, slobodu I demokraeiju".
Nihče ne želi zedinjenje demokratičnih sil bolj kot socialisti. Toda iz omenjenega tabora smo doživeli že toliko "ma-nevrisanj", da mu še vedno ne moremo verjeti in mu ne bomo zaupali, dokler nas ne uveri, da to, kar počne, niso ntrategične poteze, ki mu jih narekuje oportunizem in ki jih lahko v hipu spremeni, ko so mu določene nove "linije", ampak da je resnično za mir in demokracijo, in vrh trga tudi za socialistično uredbo. Kajti od kar so pri njih postali samo napredni, se označbe socializem in agitacije za socializem jako ogiba jo.
je skoro vsa druga stran posvečena velikemu pisatelju goriških in tržaških Slovencev goriškemu nadškofu in administratorju tržaško-koprske škofije Karlu Margottiju ter generalnemu predstojniku frančiškanskega reda p. Leonardu Mariji Belloju, kateri je v korist katoliške cerkve in vernikov vse prejšnje slovenske frančiškane v Julijski krajini nadomestil z italijanskimi."
Kaj so LaFollettovi narodni progresivci"?
Chicago, III. — Phil La Fol-lette je pred nekaj tedni ustanovil novo politično gibanje pod imenom "Ameriški narodni ipro.?resivci, inkorporacija" (National Progressives of A-merica, Inc.). V Proletareu je bilo o tej politični potezi wis-consinskega governerja že po-ročano in bo še komentirano o nji.
Na prihodnji seji kluba št. 1 v petek 27. maja bomo imeli razpravo o današnjih političnih smereh in strujah v ameriškem delavskem gibanju in se bomo pri tem pečali tudi z La Follettovo stranko. Uvod v razpravi napravi s kratkim referatom Frank Zaitz, potem pa bo dobil besedo vsakdo, ki bo hotel razpravljati o tem predmetu. Vabljeni ste na sejo vsi. Prične se ob 8. zvečer v 9DC. — P. O.
kdanjem Lukežiču) v Gorici. List obsega samo štiri strani in ima format dnevnikov ali tednikov, nikakor pa mesečnika.
V uvodniku "Kaj hoče biti to skromno tflasilo" se list sam proglaša za "svetogorski zvon". "Zvonil bo, klical in vabil vse brate od blizu in daleč na božjo pot k svetogorski kraljici, kjer se bodo obhajale največje slovesnosti, kar jih je zabeležila zgodovina naše dežele. Skrbel bo, da se naše ljudstvo izkaže kot vreden potomec tistega ljudstva, ki se je prvo odzvalo Marijinemu povabilu in ji na Skalnici postavilo lepo svetišče. Zato bo svojim brav-cem razgrnil svetogorsko zgodovino od prvih začetkov do današnjega dne." Namenu primerno so res vrinili med bese-
Nepismenost no Českom
število nepismenih v čeho-slovaški je leta 1920 znašalo 7.44% in lani samo še 3.7%.
Uspešno končano stavka
Girard, O. — Stavka pri tukajšnji Ohio Leather kompa-niji, pri kateri je uposlenih precej Slovencev, je bila uspešno končana 25. aprila pozno zvečer. Družba je priznala u-nijo NLWA, starostne pred-pravice (seniority rights) in več drugih ugodnosti, ki jih prej nismo imeli.
Razmere tod so "po starem". Jeklarne zelo slabo obratujejo. — Poročevalec.
: i
: PIKNIK V KORIST jPROLETARCAj
■ v nedeljo 12. junija 1938 S
pri KM.IJ v Uillon Sprintfsu
VSTOPNICE PO 25c. — TRI NAGRADE V GOTOVINI. — FIN SPORED.
fjta|te o njemu oznanila v te| in nasledn|"h Številkah "Proletarca"
■
= --+JL. M
VAI.RRIJAN PfniVIOf:VI.NVJ

MESTO
It O M A \
Poslovenil aa "Proletarca'* TONE SELI4KAR
99
»»»št*
•T"
(Nadaljevanje in konec.)
__ Pavrlovk*, ji je pomagal, ko je doumel ujeii prmvor. In ko je zaslišal njen glas, jo je > H)/nal. Nadijka je bila, le strašno spremenjena, skoraj iznakažena ... toda kako, tega *daj še ni mogel .spregledati. Celo njen glas ji? idaj drugače zvenel, nekako skrbno, odločno. oholo. Prestrašila ga je vsa njena pojava, ves njen ceremonijaIni, zasmehljiv pogled. Ko ji je podal roko, si je mislil: Zares sem bedak!
—	Sedite, Stepan Pavlovič! je dejala gospodinja.
In zdajci je opazil, da je noseča. _ Hvala, je odgovoril, ko je obvladal občutek strahu, utžaljenosti in bolečine.
_Sedla je na zofo poleg vrat rn zaklicala:
—	Nataška, pogrej samovar!
_ Ali zaradi mene? je skrbno vprašal
Stepan. Hvala, pravkar sem pil čaj. Pravkar.
_ Toda jaz ga še nisem pila! je odgovorila.
Nastal je mučen molk. čeprav se je zavedi!, da ga ta molk ponižuje a Nadijko morda celo veseli, ni mogel spregovoriti besede. Njen okrogel, napet trebuh ga je uničil. Naposled pa je gospodinja spregovorila:
—	Malokdaj pridete k nam, Stepan Pav-jiovič.
—	Pa to ... je mrmral Stepan ... prekleto, nikoli! Pa tudi Boris je vedno v službi.
Hotel je ie končati, toda strah pred molkom je izdavil iz njegovega grla še nekaj davkov:
—	Predlagati sem mu nameraval... če bi bilo Borisu seveda mogoče ... odpeljati se jutri kamorkoli na deželo ... Nekam daleč ...V prirodo, kakor pravijo.
—	Sijajna ideja! je dejala. A jaz se ne počutim dobro.
In spet ga je zajela zavest, da pada med njiju molk, težak, skeleč molk med človekoma, ki bi se ne smela videti. Vsaka nanovo porojena misel se je zataknila ob pogledu na njen trebuh in se skrila nazaj v notranjost. Tedaj gia je Nadijka vprašala:
—	Pravijo, da pišete povesti?
—	Da... sem pisal, je žalostno odgovoril Stepan.
—	Pa zdaj?
—	Zdaj nic več ne pišem.
—	Zakaj?
—	Ker ni o Čem pisati? Nasmehnila se je.
—	Mar v vašem življenju ni bilo doživljajev?
Vzdrhtel je. Ali si ne privošči malce preveč usmehovanja? In ponosno je odgovoril:
—	Bili so, toda preneznatni. Preobičajni. Nato je počasi pogledal na uro in vstal.
—	Oprostite, Nadijka ...
—	Semenovna — je narekovala. ...Semenovna! Iti moram. Pozdravite
mi Borisa!
—	Prosim, obiščite nas še kedaj! je dejala Nadijka Semenovna. Vedno vas bomo z veseljem sprejeli!
Na stopnicah pa je dal duška svoji jezi. Kakšna nesramnost! In od koga? Kdo vprašuje? Mar ni Nadijka, ki jo je nagnal od sebe, kakor vlačugo? Misli si, da je že nekaj višjega če ima moža! A njen mož je tat. Od svoje »plače bi si ne mogel kupiti tako dragocene omare! Torej krade! Nadijka pa — vampasta meščanka! S slastjo je nekajkrat ponovil ta izraz. Malce se je pomiril.
Na cesti pa ga je spopadlo veselje iti na Podol in od tam z avtobusom na Hreščatyk. Toda ni še napravil tri korake ko je nekdo zaklical za njim:
—	Tovariš! Tovariš!
Bil je izvošček, ki ga je čakal. Ko mu je plačeval, se mu je srce krčilo od obžalovanje. Le čemu neki ga je čakal? In čemu je Prišel semkaj?
Ko je hodil po temni, vijugasti ulici, je razmišljal o metli življenja, ki pometa za njim vse sledove minulega, razmišljal o veliki. posvečeni metli, ki se nikdar ne izrabi. Pomiriti pa se vseeno ni mogel. Ta večer ga je vleklo tjakaj, kjer je nekoč pustil drobce ^mega sebe in ti drobčki, po vsej cesti razneseni, so ga zdaj nevzdržno vabili. Kakor bi jih hotel pobirati, vzeti si jih nazaj', Kakor da bi obubožal zaradi njih. Ko je <to»pel na Trg revolucrje, ki je bil ves osvetljen m razgiban od bleskov električne, je po-zaokrenil proti levi na ozko cesto k Po-<Wu. Poglej ga, Nižni val! Tudi hišica Hni-Vjevih je tu. Njegovo prvo ipristanišče v me-u Obstal je na nasprotni strani in kakor iz Akriva)j&a je gledal to poznano dvorišče, »'edal hleve, verando, na kateri je ob veče-T1 P<*edal, gledal je hišico, čudno. Vsa so bila razsvetljena in nenavadni gla-1 se rinili skozi zidovje v tiho, potuh-,v 2atiije u,ice- p,eAa,i *>• Cul je mehke J>ke mandoline. Zamrla, trhljiva hišica je 01,18 raz pri a svoje oči in oživela. Po-P* Je bila tiha kakor krsta. J^nadoma Ra Je	frlobok mir. Kako
je buditi spomine! Kajti vse za tpboj
se sasiplje z zemeljskimi plastmi, ki se i.io-vrtOajo p (hI pritiskom časa in blazen je oni, ki želi dahniti v spomin novo življenie! Pro-Alost rtfzpada kakor mrlič.
Ko pa se je oddaljeval, je opazil, da je nijegov namišljen mir le tih začetek prevarne žalosti. Z vsakim njegovim korakom je rasla, se vzpenjala, ga težila kakor zanošeno telo in z njo vred ga je dušilo vedno bolj razločno vznemirjenje, čutil je v sebi silen glad vseh osvobojenih čutov, njih zanos, mogočno vznešenost življenja, ki se je vrivalo skozi mrtvašnico njegovih prejšnjih misli. S šumenjem je klokotala po njem ta strašna moč in daveč se v tem novem hudourniku, je sanjal v strahu in upanju, da se pričenja zanj z današnjim dnem povsem novo življenje, življenje, ki ne bo prav nič podobno prejšnjemu. Le da bi se čimpreje pričelo!
Na trgu Internacionale je kupil v kiosku nekaj časopisov, potem pa je obstal od izne-nadenja. Ta večer je bil zares bojen večer! K njemu so se obračale svetle, nepozabne oči, ki so se mu smehljale iz mrtve maske ženskega obličja in takoj jih je spoznal. Planil je tjakaj, kakor da bi brodolomec zagledal rešilni morski svetilnik.
—	Rika! Rika! je zašepetal, ko ji je stisnil roko.
Ono rano, ki mu jo je nekdaj pustila na dlani, je zdaj čutil v srcu. In najraje bi pri-žel to ženo k sebi, tukaj, sredi ceste, strašno in vroče bi jo stisnil nase, da bi jo občutil tako kakor pri plesu.
—	Kakšno nepričakovano svidenje! je dejala v smehu. ( ^
—	Samo nepričakovano? je vznemirjeno vprašal Stepan.
—	Tudi željeno! je pristavila.
Z navdušenjem jo je opazoval.
—	Kam pojdeva? jo je vprašal.
—	Na Malo Pidvalno.
Prijel jo je pod roko. — Pojdiva!
Toda onkraj Okrvykonkomom jo je v mraku tesne ulice poželjivo objel.
—	Blazni ste!
—	Vedno enak! je veselo odgovoril in jo spet prijel pod roko. — Nagnite se k meni! Bližje! No, ne bodite vendar tako skopi! Danes sem blodil ves večer. Tudi aktovko sem izgubil! Zato pa sem vas našel. Ne, vi mc nc morete razumeti! Po vašem odhodu nisem mogel ničesar (pisati. 2ivel sem le v spominih na vas in v upanju, da vas bom še kdaj videl!
—	Res? Tudi jaz vas nisem popolnoma pozabila.
—	Tem boljše! še zdaj ne morem verjeti, da ste to vi. Razumete? Drugo obleko imate in zdi se mi, da niste pravi. •
—	Hočete dokazov?
—	Uganili ste mojo misel! je vzkliknil.
Za hip, samo za hip se je dotaknila njegovih ust z nekdanjim poljubom.
—	Zdaj sem jaz?
—	Da, vi ste! je potrto odgovoril. In nato vprašal:
—	Ostanete dolgo v Kijevu?
—	Do jeseni.
Hvaležno ji je stisnil roko. Kajti malce se je le bal, če bi dejala za vedno.
—	Brezmejno vas ljubim! je zašepetal. čudoviti ste, nekaj izrednega ste!
Obstala je.
—	Dovolj, nenasitnež! Doma sem.
Razdraženo je vzkliknil:
—	Z vami pojdem! K vam! .
Požugala mu je s prstom.
—	Ne smete! Stanujem pri starših. To vendar veste!
—	Ah, kako je to nerodno! je potrto šepetal Stepan. Kaj storiti?
—	Jaitri bom nastopila v operi. Počakajte
me!
—	Samo jutri?
—	Samo jutri. Toda jaz hočem rož!
—	Dobili jih boste!
V temni veži, malce osvetljeni po luči z drugega nadstropja, jo je poljuboval vroče, Mprašujoče in nestrpno, kakor da bi iskal v globini njenih ust vso to večnost pričakovanega odrešenja. In naglo je šel domov poln radosti, ker jo je našel.
Nikdar še ni doživljal tako mogočno samozavest. Kakor da bi plaval nad zemljo na baržunasti preprogi in strehe hiš so ga pozdravljale kakor pokrivala velikanov. V glavi pa, v tej prekrasni glavi so se spočeli v tem srečnem navdušenju svobodni roji vse-obsežnih misli.
Ni počakal dvigala. Vzpenjal se je v šesto nadstropje, stopil je v svojo sobo in na ste-•žaj je odprl okna nad temnim prepadom tega mesta.
Negibno, kakor valoviti skladi skal, je ležalo mesto pod hribom, goreče pike so blestele iz črne temine holmov in k njemu so koprneli njegovi ostri, kameniti prsti. Očaran od slasti tega pogleda in od veličine novih misli, je s širokim zamahom poslal tjakaj svoj poljub.
Potem pa je v tišini luči, ki je visela nad mizo, pisal povest o ljudeh.
(Konec.)
Kaj pomeni ''prijateljski pakt" med Anglijo in Italijo? »ramoto 20. stoletju in to Ae, čital sem v "Proletarcu" po-
p«isehiio v obmejne in inerttu. | ročilo Antona (Janina o /a.t 1 Pri /.udH im eJaiiovaUein pa je j nji konvenciji soc, .strank*'. Je 1 treba preskrbeti ljudem pri zelo zanimivo in poučno, merita stanovanja.	Na prošli seji kluba št. 41)
----smo razpravljali med drugim
V Franc g i je upoHlenih tiso- o Proletarcu in mu sklenili pri-j če delavcev iz Jugoslavije, po- spevatl $10, ker je vreden vse | sebno Slovencev in Hrvatov, naše i;>odpore. V novi kampa-! Naj ve 5 jih dela v rudniški in j nji *a zbiranje prispevkov v | lesni industriji. Pravijo, da se pomoč španskim lojalistom je položaj za delavstvo zelo smo dali iz blagajne $5. Nji-i z boljša I od časa, ko je prišla hov boj je naš boj, pa če se rana krmilo prva vlada ljudske I ditega "A. D." še tako posiav-ft mte, na tudi sedanja upo- Ija na glavo. Jteva delavstvu dane konce-1
■nje
V Sloveniji je okrog 15,000 bolnih na jetiki. Iiorbo proti tej bolezni vedi Protituberku-lozna liga, ki ima v Sloveniji 47 podružnic in 16 dispanzerjev.
Rudarji v trboveljskem revirju so se zadolžili vsled brezposelnosti kakih 12,000,000 dinarjev.
Angleiki premier Chamberlain te j« v ipornih vprašanjih med Anglijo in Italijo lotil politiko " pomirjen ja . Pravi, da jo vrti zaradi miru. Anglija naj •• oborotujo, toda no sa vojno, ampak v varstvo miru. Teoretično so njogovo frase lopo. ni pa lopa pogodba, ki jo jo sklenil prošli mesec b Italijo, ladal jo v nji Etiopijo in Španijo — mislec kajpada, da • tem goristi anglo-škemu kapitalizmu. Na sliki na desni jo Mussolinijev minister vnanjih sadov, njegov sot grof Ciano, ki podpisuje pogodbo "prijateljstva", in aa njim, v sredi, predstavnik Anglije lord Perth.
Iz Jugoslavije
Zagrebški trgovski nameščenci so si izvojevali osemur-ni delavnik. V Sloveniji ga še nimajo. Tudi plače so v Zagrebu višje kakor v trgovinah v Sloveniji.
Zedinjena delavska strokovna zveza Jugoslavije (URSSJ) je narasla v članstvu vzlic krizi. Ima nad 56,000 članov, ki članarino plačujejo, in 40,000 brezposelnih, katerim članari
Glasilo slovenskega socialističnega delavstva, "Delavska Politika", je začela po 1. maju izhajati trikrat na teden. Prej je izhajala dvakrat. Dodatna izdaja je velik napredek tega lista. Tiskan je v Mariboru.
Na veliken kongresu "Jugo-rasa" je bilo med drugim povedano tudi to, da je danes zaposlenega delavstva v Jugoslaviji nad 200,000 več, kot 1. 1935. in da znaša tudi žaslu-žek nad 2 milijardi dinarjev
htevajo ničesar drugega kakorine ni treba plačevati. URSSJ
to, kar jim zakon jamči!
Najstarejši slovenski dnevnik "Slovenski Narod" obhaja letos svojo 70-letnico. Ustanovljen je bil leta 1868. Prva številka je izšla v Mariboru 2. aprila imenovanega leta. Prvi urednik je bil Anton Tomšič in drugi Josip Jurčič. Za Jurčičem je bil urednik dr. Ivan Tavčar, ki je znan tudi mnogim ameriškim starejšim rojakom. "Slovenski Narod" je bil nekoč vodilni slovenski dnev-
je socialistična po svojem delu in programu in hrbtenica socialističnega gibanja v Jugoslaviji.
več, kot 1. 1935. Obenem je bilo rečeno, da je to zasluga nik. Zdaj ga na liberalni stra-smotrene politike sedanjega ni nadomešča dnevnik "Ju-
režima.
K temu lepemu uspehu bi pripomnili, da je v 1. 1930. bilo več delavstva zaposlenega in pri SUZOR-u zavarovanega, kakor danes in da je bilo takrat okrog milijon prebivalcev manj kot danes. — Povprečna zavarovana mezda je
tro". "Slovenski Narod" je le še nekaka "Jutrova" popoldanska izdaja. Jubilejna številka *>iovenskega Naroda" je izšla 16. aprila t. 1. na 44. straneh. Delavskemu gibanju ni bil "Slovenski Narod" nikoli naklonjen, dasi so se v gotovih slučajih slovenski liberalci in slovenski socialisti proti kle-
bila takrat za okroglo din. 4
na dan višja od današnje, či-1 rikalizmu skupno borili, gava je bila takrat zasluga, da je bila situacija toliko boljša, in to brez zakona o minimalnih mezdah?—D. P.
Naše aktivnosti
cleveland, O. — Zborovanje klubov in društev Prosvetne matice 8. maja je bilo uspešno. Navzočih je bilo lepo število zastopnikov in gostov. Anton Garden je nam podal do-| bro zamišljen referat, ravno tako Etbin Kristan. Oba smo z užitkom 'poslušali. Prihodnje zborovanje distriktne organizacije Prosvetne matice in JSZ bo spet v Clevelandu, tokrat v Slov. delavskem domu. Zadnje je bilo v Slov. nar. domu. Iz-voljen je bil pripravljalni odbor, čigar naloga med drugim je sklicati dan pred konferenco velik javen shod. To se izvrši enkrat v jeseni.
Zadnja seja kluba št. 49 je bila povoljno obiskana. Raz-
Poscbnemu odboru smo poverili nalogo aranžirati prireditev v korist "Proletarca", bodisi izlet, ali pa zabavo v dvorani v početku prihodnje jeseni. Kako bo ta odbor stvar proučil, bo poročano na prihodnji seji. Opozarjamo somišljenike že zdaj, da so vabljeni na "Proletarčevo" prireditev, kadar se bo vršila. Kajti če hočemo graditi delavsko časopisje in vzdrževati delavsko literaturo, se morajo v to le delavci potruditi, ker kapitalizem našega tiska gotovo ne bo podpiral. On vzdržuje svojega v korist sebi in v škodo delavskemu ljudstvu.
Pametno misleči. delavci to razumejo in se ne puste zavajati ne kapitalističnemu časopisju in ne raznim drugim demagogom, ki ribarijo v kalnem.. Pasivnost v teh časih, kot sem že poudaril, ni na mestu, torej vsi v' organizacijo, na iprimer pri nas v klub št. 49 in v št. 27 JSZ!
Neki naš bivši član je izrekel željo, da bo klub št. 49 kmalu lahko zboroval v telefonski koči. Nazadnjaki to že dolgo žele. Tisti pa, ki trdijo, da so za napredek delavstva in za demokracijo, naj rajše pristopijo v klub, kajti napadi nanj niso znamenje naprednosti.
"A. D." je na vso moč oglašala prireditev društva patro-na Jožetov, češ, da bo to silno impozanten koncert in mu prerokovala sijajen uspeh. In glej čudo, trdnjavci, ki upoštevajo za oglašanje samo tukajšnje glasilo generala Franca, niso prišli. Impozantnega koncerta ni bilo in dvorano so prireditelji že ob 9. zaprli. Taka nezgoda se ni pripetila še nobenemu društvu "rdeče ban-de". Torej oglašanje v "A. D." ni vselej uspešno in ne doseže "vsega sveta". — Poročevalec.
r.	»i . prave so bile stvarne in zani-
Dne 29. aprila je prišlo v	. . . . . . .
r J	mive. Že eti je, da bodo take
Slovenski delavci v Celju imajo neprilike z nemškimi in slovenskimi delodajalci. D. P. piše o tem: .
V našem mestu se je pričela izvajati zadnje čase prav čudna, barbarska praksa, s katero se dela ipoštenim delavcem in našim državljanom tiksna krivica, ki kriči po takojšnji in najradikalnejši remeduri.
Z odpuščenimi delavci VVest-nove tovarne se postopa, kakor z zločinci v srednjem veku, katerim so vtisnili na čelo pečat sramote.
Delavec, ki ima v svoji delavski knjigi pečat \Vestnove tovarne, ne dobi dela, čeravno dotični delodajalec rabi delavca. V par slučajih se je zgodilo, da sta se tvrdka in delavec že vse domenila, ko pa je nazadnje delavec povedal, kje je bil v službi, je bilo končano. Tvrdka se je pričela izmikati in nazadnje rekla, naj se zgla-si tekom 14. dni. Namesto njega pa je namestila drugega.
Tako prakticirajo nemški in slovenski delodajalci.
S svoje strani bomo ipodvzeli vse, da se seznanijo merodajni faktorji z metodami, ki so zadnje čase v praksi v Celju. Vsi naj vidijo, kaj se godi s slovenskim delavcem v obmejnem in izpostavljenem mestu Celju.
Delavec, najbolj koristen in konstruktiven element • naše domovine, je degradiran na stopnjo sužnja, s katerim so lahko dele kakor t obrtbljen » metlo.
Ban g. dr. Natlačen naj pošlje v Celje komisijo, ki naj temeljito preišče te zadeve in poduči^se v poštev prihajajoče, kako je treba ščititi poštene slovenske delavce, ki ne za-
mestni urad v Ptuju veliko število delavcev in delavk, kjer so se priglasili za delo v Nemčiji, ker v domovini ni kruha. Poročevalec iz Ptuja omenja, da so bile njihove aplikacije sprejete in odpotujejo v kratkem.
V Mariboru imajo "Hoover-ville" že dvajset let. Poročevalec B. piše: Pripravljamo se na iproslavo 20-letnice jugoslovanskega Maribora. Vprašamo pa se, dali je tudi vse za proslavo pripravljeno? Kajti kdor namerava kaj takega, mora svojo hišo v vsakem ozi-ru urediti in očediti, da jo bo lahko s ponosom pokazal slavnostnim gostom. Isto velja tudi za mesto! Mesto Maribor danes še ni tako urejeno, da bi bilo pripravljeno za proslavo. Ne glede na neurejenost ulk* in trgov, pošto j a še vedno ona velika nakaza, ki se je ne da enostavno skriti ali zakriti in to so one nesrečne barake in vagonarska kolonija, kjer kaže beda najbolj nazorno svoj strašni obraz. Naravno, da velika revščina ne vlada samo v barakah in vagonih, ampak takorekoč ipovsod, zlasti zunaj mesta, dasi je ne manjka niti v centru, po kleteh, drvarnicah in na podstrešjih ter v raznih pralnicah. Samo, da se te bede ne vidi. Glede barak smo slišali, da jih nameravajo podreti, ne da bi se prej preskrbelo kam z barakarji. To pa nikakor ne gre! Sem sicer prepričan, da ako tudi odložimo proslavo za pet let in jo izvedemo ob priliki 25-letnice, ne bo mnogo bolje, če bomo nadaljevali v dosedanjem tempu. Vendar pa se bodo do tedaj dali odpraviti vsaj zunanji madeži. Vojne barake in va-gonske naselbine morajo do proslave izginiti, ker delajo
tudi v bodoče. To je seveda odvisno od nas vseh. Kajti ako se člani ne udeležujejo sej, klub ne more biti aktiven, časi pa so v sedanji dobi tako resni, da bi moral sodelovati v gibanju in v boju za program, kot ga propagira socialistično gibanje, vsak zaveden delavec. Zed. države pred fašistično nevarnostjo niso izvzete. Odstranjena bo le, ako bo delavstvo resno na straži. Med našim ljudstvom vrše organi-zatorične naloge, kampanje v korist delavstva in prosvetno delo med njim klubi JSZ in distriktne organizacije JSZ ter Prosvetne matice. Delavci, pristopite v klube in jim pomagajte v aktivnostih, pa bo med nami veliko več napredka in manj prerekanja kot ga je danes.
SINOČI ME DEKLE JE PRAŠALO...
Delavstvu tovarne ss du&ik v RuAsh!
Sinoči me dekle je vprašalo, zakaj so ugasnile moje oči. "Bel sij je razlit po dolini: luč mojih oči plameni iz peči."
Sinoči me žena je vprašala, zakaj tako tih sem vse zadnje
noči.
"Dušik mi na pljuča je leg-el, v utrujeni glavi beseda
molči."
Sinoči me dete je viprašalo, zakaj tako trde so težke dlani. "Ker rade bi nov svet
zgradile, da tebi bi sonce sijalo vse dni."	Ivan Potrč.
Ali ste naročnino na Prolo-tarca že poravnali?
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU

■ » 1; r-
KRITIKUJOČA
POROČILA IN RAZPRAVE
BOJ UNIJE PROGRESSIVE MINERS PROTI U. M. W. OF A.
Južni Illinois. — Sicer ni kakšnega posebnega pomena pisati o posJovnici, ki jo je dobila P. M. A. od A. F. of L. Ker pa je Joe Ozanič, pred-sed. PMA s svojim krikom zagnal v zrak precej prahu zaradi tega, in kolika sreča je to za PMA, se je vredno oglasiti. Ozani* je v svojem razg/lasu omenil, da se je že veliko pre-mogarjev iz raznih krajev priglasilo za vstop v PMA. Koliko je resnice na tem, je znano samo Ozaniču. Ozanič tudi obeta, kake ugodnosti bodo imeli premogarji v PMA, kar mu nihče ne more verjeti, ker take "ugodnosti" v njegovi organizaciji so že sedaj razvidne. Verjetno pa je, da se bo bratomorni boj poostril in nadaljeval ne samo med premogarji v Illinoisu, temveč bo zanesen tudi v druge države. Ozanič obeta, da bo PMA poklala svoje organizatorje med premogarje tudi v dotične kraje, kjer ima UMVVA največje postojanke ali lokale, da jih bodo pridobili za vstop v P. M. A. Koliko bo PMA imela uspeha že med organiziranimi »premogarji v UMW, je velika uganka. Ozanič tudi obeta premogarjem. da jim ne bo treba plačevati toliko članarine kot jo plačujejo Lewisu. Ta Ozaničeva trditev nikakor ne odgovarja resnici. Resnica pa je, da premogarji pri PMA plačujejo veliko več vsakih 14 dni, lahko se trdi, da polovico več, kot pa plačujejo pri U. M. W. Resnica je tudi, da ves boj, kateri je bil izvršen med (premogarji v Illinoisu, ni koristil premogarjem iprav nič, in ne bo »koristil premogarjem po drugih državah. Koristi bodo
imele edinole premogokopne družbe. In ta resnica se ne da utajiti, ker je bila ie mnogokrat dokazana s tem, kjer so delavci razcepljeni na dve ali več strani, tam imajo gotovo podjetniki koristi. Delavce cepiti na več strani, to je lahko delo, in kdor seje razdor, ni voditelj delavcev v pravo smer. Takemu voditelju razsodni delavci ne bi smeli slediti. Sledi jim le nezavedna in nerazsodna masa.
Ako bi imela Green in Ozanič kaj razsodnosti, bi boja gotovo ne poostrevala, ,pač pa bi delala za spravo med premogarji, kar bi jim bilo v korist.
Kot je razvidno iz Ozaniče-ve razglasitve, je on jako vesel tega dogodka, namreč ker je prejel poslovnico od Gree-na. Pri tem pa naj Ozanič ne pozabi, da je to zanj in za njegove organizatorje jako trd oreh, ker sedaj bo potrebno dokazati, koliko so zmožni organizirati premogarje v PMA. Sedaj so v PMA v splošnem samo oni, ki so se ob času nesporazuma odcepili od UMVV v južnem Illinoisu. — Kritik.
KNJIŽEVNOST
"Cankarjev Glasnik", majska številka, je po vsebini še bolj pester kakor običajno. U-vodnik "Saj še ni konec" je članek, ki ga je res vredno črtati. Ivan Zorman.ima v tej številki "C. G." pesem "Na o-■četovem grobu". "Staro zlato" je črtica, ki jo je napisal Anton J. Klančar. članek "Izdajstvo" razpravlja o vnanji politiki Velike Britanije. Milan Medvešek skončuje svoj satiričen spis "Svoboden", Ivan Jontez pa je zastopan s črtico "Votli zobje". Drugi spisi so: Jurij Gustin*ič: "Misli Vladi-mirja Majakovskega" (Moskva 26. marca 1938); "Zlato, zlato!"; "Žensko poglavje"; "Roka pravice" (igra). Angelo Cerkvenik) ; Španija (članek); "Mesto" (članek); E. K.: "Julkina zmota" (nadaljevanje) ; Za gospodinje.
—Poleg tega je v tej številki "C. G." precej zanimivih krajših spUov. Naslov revije je 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina je $3 na leto.
0 tem in onem
Cleveland, O. — V zadnji številki "Proletarca" me je| naš Chas. Pogorelec »pohvalil, kar pa ni priporočljivo, kajti s tem se lahko zameri onim, ki me nimajo radi. Imam že precej let in sem se v tem času naučil toliko, da vem kam spadam in kaj so moje dolžnosti kot zavednega delavca. Tudi nisem tako "aklih" kakor nekateri naši napredni, ki žele pohvalo še prej ko delo izvr-še, in če se jim merodajni krogi nočejo zameriti, pa jih morajo potapljati v "Enakopravnosti" ali »pa v "Ameriški Domovini". Well, me veseli, da nisem med takimi. Sem le pri-prost sodrug in to mi zadostuje.
★
Ko sem odhajal iz Brklge-porta, sem se razveselil, ko mi je s. Joe Snoy dejal, da bo precej za "Proletarca". Jože se je mnogo trudil za uspeh prireditve, ker ve, kaj je dolžnost sodruga.
Skoda, ker Nace Žlember-ger ni mogel priti na našo prvomajsko proslavo v Bridgeport. Frank Zaveršnik nam je povedal, da se Nace ni počutil dobro, drugače bi bil gotovo •prišel.
•
"Naprejevi" dopisniki so poročali, da je naš klub že tako majhen, da bo lahko zboroval v "telephone booth". Želja se jim še ne bo uresničila. Na zadnji seji je bilo enajst so-drugov. če bi hoteli zborovati v "telephone booth", bi morala telefonska družba postaviti
precej večjega od sedanjih, j Na tej ?ejl sta bila dv* Gorjanca in sodruiica Gorjanc,! namreč Andy In Thercsa ter Andijev Brat Johh, Andy in John Božič, dva Barbiča, "šu-štar" Frank Dacar, in znani Jožeti Kuncich, Dum in Maslo. Sklenili so, da se prispela "Proletarcu" $10 in španskim borcem v.n\ IjucNk«' pravice spet $5. Izvoljen je bil odbor, ki ipreskrbi prostor za izlet članstva kluba št. 41) in drugih prijateljev napredka. "Progresivnim Slovenkam" je sklenil klub poslati zahvalno pismo za njihov otflas v "Maj«* skem Glasu".
Razpravljali imo tudi o flir-tanju gotovih ljudi z napne-jevci, katere Izrabljajo v svoje namene. Bilo bi pametnejAe, ako bi delovali v naših vrstah, kajti prostora in prilik za aktivnosti je v njih zadosti za vse.
#
Predprošlo nedeljo so zborovali v SND na St. Clair Ave. zastopniki društev in klubov Prosvetne matice. Prisoten je bil tudi naš čikažan Anton Garden.
*
O naših starih sodrugin pri številki 27 poslednje čase le poredkoma čujemo. Vse kar se še poroča je: Odbor izvršil to in ono. Je nekako mrtvilo. Dobro je, da imajo tam nekaj mladih sodrugov in sodružic,
ki vsaj včasih poročajo. •
Father Cox v Pittsburghu je bil pred veliko poroto zaeno z njegovimi pomočniki, ker so kršili zakon, ki prepoveduje loterije odnosno izrabljanje pošte v prid prodajanja srečk. Ampak "father" ni n& grešil, nego le njegovi pomočniki. Saj res, kako. neki bi mogel duhovni oče kaj grešiti proti postavam! * In tudi če bi, saj si grehe lahko sami odpuščajo. Le dolarje — te se brani dati nazaj. Loterijo (sweep stacks) so vodili v cerkvene namene, dobitke pa so zadeli "fathro-vi sorodniki..." Znati se mora!
V nedeljo maja je bila
tu
velika parada naših "kulturnih vrtnarjev". V povečanje slavnosti so povabili ljubljanskega župana, o katerem pa pravijo, da ni izvoljen od Ljubljančanov, pač <pa imenuje tam župane vlada v Beogradu. Trdijo, da je za Ljubljančane to dobro, pa tudi za naše "kulturne vrtnarje", ker oni demokracije ne razumejo, oziroma so celo proti nji, kar j dokazujejo s podpiranjem fašizma v Španiji.
Frank Barbič. i
PVIGANJE ZAVESTI MEHIŠKEGA DELAVSTVA
stranke Peter M use lin. Včasi renčnega lista. Res čuden, ne-je Peter smatral celo agitacijo | hvaležen narod! Najboljše bo, za socialistične kandidate za da si "A. D." dom osvoji. Kaj
največji zločin. Kandidati, za katere je zdaj agitiral, so mu bili takrat izdajice radničke klase in sluge kapitalizma. Ali so se res spremenile "izdajice", ali se je spremenil Muse-lin, ali njegova stranka? Kdo more uganiti?
ji bi drugi nagajali v njemu!
Prebivalstvo sveta
Iz statistik o prebivalstvu je razvidno, da živi v Evropi 520 milijonov ljudi, v Aziji ena milijarda 162 milijonov, v Ame-*	|riki 266 milijonov, v Afriki
"Za proletarsko politiko ne j 151 milijonov in v Avstraliji more biti vseeno ali zmaga H milijonov, vsega skupaj progresiven ali reakcionaren dve milijardi 112 milijonov kandidat. . . Zato člani prole- ljudi, ki se s svojimi vladami tarskih strank... ne morejo vred trudijo, kako bi drug stati ob strani in doktrinarsko drugemu čimbolj ogrenili živ-pridigati: Ker sem za sociali- Ijenje, namesto da bi kooperi-zem, ne bom oddal glasa za rali v prid vseh.
meščanskega kandidata. Pra-	-■—~_
vilno bi moral reči: Ker sem za socializem, bom podprl naprednejšega kandidata proti reakcionarju. .. Obžalovati je, da v Chicagu zopet priporočajo nevtralnost..."
Tako piše "Naprej" z dne lavske vrste, da niso vedele ne 11. maja in v pomoč si je po- kam ne kako. Dokler ne bodo magal s citiranjem par stav- delavci v Penni imeli resnične kov iz enega izmed E. Krista- delavske stranke, bo v takih novih člankov. "Naprej" je bojih delavska masa zmerom namreč agitiral za skupino de- samo žoga.
Z delavske fronte
(Nadaljevanje s 1. strani.) prijatelja, je zakljuval v de-
ProiUga prvega maja j« korakalo mehiiko delavstvo kot vladar tvoje domovin«. V»i krepki močjo »o nosili puške, katero jim je posodila vlada. A tudi ionsko so korakale bojevna raxpwtoi«ue, a geslom, da morajo bogastva Mehike pripadati mehiškemu ljudstvu. Na gornji sliki jo skupina sonsk, k* so v prvomajski paradi korakale t klicem, da morajo prirodna bogastva mehiiko republike spadati mehiikemu ljudstvu, no pa sunanjim in no domačim kapitalistom.
mokratskih kandidatov »proti drugi skupini in ta svoj opor-tunizem je opravičeval s prej
Akcijski odbor socialistične stranke pravi v svoji izjavi, da so LaFollettovi narodni pro-
KOMENTARJI
omenjeno izjavo. Včasi so ko- gresivci politična smer v faši-munisti trdili, da so njihovi žem. Je to stranka enega člo-
nauki edino pravilni, kajti kominterna je nezmotljiva. Nobeno gibanje se ni postavilo v enem desetletju tako na glavo, kakor komunistično. Tega silovitega preobrata v svojih vrstah jih je menda malce sram, zato komunisti v
veka, ustvarjena po njegovi iniciativi in za njegove ambicije. Socialisti naj bodo oprezni in naj drže roke proč od take psevdo- ljudske stranke, svari akcijski odbor.
so listi poročali, da je v
Slovenska "kultura" raste .samo za demokrate, k: jih in-	Zed* državah zdaj užaljeno Iteku akciJa Ia organiziranje
— ampak v kulturnem vrtu. dorsira Lewisova nestrankar-	izjavljajo, da niso kar so, pač WPA v unijo, so se v
V "metropoliV^so jo proslavili!ska liga. Borba v Penni med	pa Hamo napredni delavci, ka- kapitalističnem časopisju in v
s parado. Županu so nekaj dni demokratskimi politiki je bila	terih edino geslo je, antifaši- kongresu takoj požurili s kam-
prej telefonirali, da naj tlako- do prošlega torka silovita. In	zem Kdo bi pred desetimi leti Panj°* katere namen je, da se
vanje ulice St. Clair čimprej kdo je zmagal med njimi? De-	mogel verjeti, da bodo komu- Jih <>Wržl na stopnji ljudi, ka-
konča. To je radevolje oblju- mokrati! Naš znani agitator	v Ameriki kdaj agitirali w morali zavedati, da
bil. *
Louis Pire ni v pravem, ko napada Geo. VVitkoviča. Saj sla v zadnji kampanji /.a županske volitve v Cleveland u vendar oba bila v enem in istem taboru za ene in iste kandidate! Torej če se Mr. Pire hoče znesti nad Vatro Grilom, dobro, kajti o njemu vsaj lahko reče, da sta si nasprotna. A George v Pitsbur
Tone Zornik je agitiral za ta kozvano listo CIO na celi črti.
za meščanske kandidate! zgodilo se je.
Enako komunisti, o katerih je včasi Tone dejal, da z njimi
nc bo v enotni fronti,— Mojc, . .	.	, , , .
j um , , svojecasno zero napade akci-mnenje je, da so bili vsi demo- .	, . . " .
Neki slovenski kolumnist ie
A imajo kruh, ker ga jim režejo drugri na svoje stroške. Delati za WPA je torej zvezano z mnogimi neprijetnostmi — in
msulti.
krati, o katerih ste v torek 18. maja odločevali v Pennsylva-niji, približno enakega kova. Bili so vsi za new deal, vsi za Roosevelta in vsi za delavstvo. In po volitvah, kaj so? Namreč oni, ki dobe urade. V ghu mu je v prošlem volilnem, Penni so ga letos v volinem boju pomagal — in kaj hoče boju zavozili najbolj komuni-več!
jo za zbiranje -prispevkov v pomoč lojalistom v Španiji. "Naprej" je na tisti napad pozabil in pravi, da je dotičnik bolj napreden in sodoben kot mnogi naši delavski časnikarji. Sicer pa moramo razumeti, da imamo tu še vedno veliko mero svobode tiska in naši pri-
rti in nW manj social-demokra- {»f1?' n" ,B"tlerju se -ie po8'.u" ti in soc. stranka. Natrfimo se ^Jejo ko ikor jo morejo zaje-
j, . _ v v	mati. Škoduje to itak nikomur,
Zapisnikar zadnje konfe-iKaj' ' ^	razen nekaterim posamezni-
rence P. M. h. Jose p h Jauch	* .	kom, ki bodo nekega dne nad
poroča v tej številki o razpra- Zakaj je po mnenju komu- vsem razočarani, kakor so bili
nistov danes tajnik UMVV nekoč nad "Delavsko Sloveni-Kennody boljši in resničen bo- j0" žalostnega spomina, rec za delavstvo, kot pa pred	*
leti, ko so mu razbili vsak » . I4r_
shod in zaeno tudi UMVV, do-' , ,, ^nanJe ^ o "hrvat-kler ni te unije rešila NRA? *Ken? dnevu v Clevelar.du,
vi, v kateri se je naglašalo, kako silovito škodo delajo našemu »pokretu v raznih listih osebni boji. Verjetno. Ampak naše organizirano delavsko gibanje ima samo eno glasilo,
Kogar mika v stari kraj — a nami •e na pot podaj:
Vni — stari in mladi — rojaki, ki nameravate pose t iti JUGOSLAVIJO aH obmejne kraje Italije, ste trijudno vabljeni, da se pridružite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na parniku
AQUITANIA---15 junije
Ako ielite se lahko vrnete na najnovejšem parniku na mre tu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj izleta JAOOB ZUPAN(CIC) Za nadaljne informacije se obrnite na:
JACOB ZUPAN
1400 SO. LOMBARD AVENUE
BEKWYN. ILL.
ali
duVMD umri; ST\H
32 NO. MICHIGAN AVENUE
CHICAGO. ILL.
h
Dobra znamenja
Springfield, III. — Delavski praznik Prvi maj je za nami. Kot je iz časopisov razvidno, je razrednozavedno delavstvo po vseh delih sveta praznovalo svoj praznik prvi maj z velikimi udeležbami. Tudi iz raznih krajev Zed. držav so bila poročila o praznovanju prvega maja bolj razveseljiva kot pred leti. Članstvo kluba št. 47 JSZ je praznovalo prvi maj v razmerah, kakoršne se odigravajo med tukajšnjim delavstvom, povoljno. Na prireditvi se je razprodalo precejšnje število Majskega Glasa, in med člani, kakor tudi drugimi udeleženci, je bilo veselo razpoloženje, kakoršnega more nuditi udeležencem na veselicah ali drugih prireditvah edino le socialističen klub.
članstvo kluba št. 47 JSZ je še vedno vsepovsod pokazalo, da med njim ne vlada pftvilo, kot se to ofpaža v mnogih* slučajih drugod. Klub št. 47N)je že tudi dokazal, da je k6s nasprotnim silam, in da ga ni mogoče z vsakim mahlajem u-nički kot bi si kdo mislil. Klub št. 47 je dal življenje tudi angleško poslujočemu klubu. Ker so pa bili voditelji slednjega kluba v mnogih slučajih dortiišljavi, m zakrivili, da je I
Morda bi bilo umestno več go- VVorker" smatra, da takih reči
it it
In končno, čemu naj kak Se še «P°mnjate, kaj so ju-ipokret trpi posledice in škodo ff0*l°v«nski "komunisti" pihali za prepire, nad katerimi nima 8kozi deMet ,et 0 Etbinu Kri-kontrole in zanje ni odgovo- *tarUJ?	<*anes ga hvalijo
ren!	in citirajo ' njegove članke »že
*	na prvi strani svojega sloven-
Politika komunistov je ču-	*lasi,a- . Z,are* *udne'
dna. Na primer letos in lani je ^ J nepojmljive spre-
★
"Srebrnosrajčniki in nacisti pripravljajo umor Roosevelta." (Naslov nad člankom v slovenskem "protifašističnem" listu.) V poročilu pojasnjuje, da akcijo za umor financira du Pontova familija. Je nevr-jetno, kajti eden Roosevelto-vih sinov je priženjen k du Pontovim in jim gotovo ne bi pustil ubiti svojega očeta. Sicer ipa—'kako to, da so bivši sovražniki kapitalističnih strank postali tako navdušeni za glavnega predstavnika današnje vodilne kapitalistične
stranke v tej deželi?
★
V nedeljo 15. maja je v Slovenskem domu v PHtsburghu govoril na shodu demokratske
Delavci pri Hershey Choco-late Company so koncem konca vendarle v uniji. Ampak ne v oni, katero so jim "vigilan-ti" razbili. Kompanija je svojo unijo pridružila k uniji pekov, katera je pridružena k AFL.
Komunistični "Daily VVorker" v Nevv Yorku je bil obsojen na $25,000 odškodnine, katere bi moral plačati vdovi umorjenega minneapolske-ga urednika VVahter Liggetta zaradi razžaljenja časti. Uprava "Daily VVorkerja" je vložila priziv proti obsodbi.
Delavci pri Fansteel korpo-raciji v No. Chicagu so lahko spoznali, da jih sodišča ne bodo protektirala, dokler ne bodo sodniki izvoljeni kot zastopniki ljudstva, namesto privatnih interesov.
Plače angleških delavcev so lani zvišale 4 odstotke. Ko-cene potreb-katere črpane pove.
Boji v uniji avtnih delavcev so prav tako slabi za delavske .	I koristi, kakor boji v UMVV.
.. OI	,	Ampak sO tu in je treba poma-
V Slov. nar. domu na St.|Kati da bodo izravnani delav-( lairju so nedavno sprejeli na ! stvu V5aj v končno korist.
vhrulll rounluniin nMA«: '' A ____I '
katerega res lastuje in KON-! Morda to lahko pojasnijo pri! fn ^erem navdušeno de-TROLIRA in le temu sme in "Radntekem Glasniku", alij,1 ko™un>*t'. ker tekmuj more določevati SMERNICE i vsaj pri "Napreiu" . "I)aily i v P**™>tizmu z drugimi hr
vatskimi patrioti. Prebitek o-menjenega hrvatskega dneva
nemu skladu dr. Mačkove-! stranke na Hrvatskem.
menda prenehal poslovati. Sli-čni domišljavi elementi so tudi škodovali socialistični stranki kot celoti. Zadnja konvencija, ki se je vršila v Kenoshi, Wis., je pa zopet pokazala resno spremembo in voljo za resnično delo in za razvoj socializma med ameriškimi delavci. Iz zaključkov konvencije je razvidno, da se bodo zadane rane v stranki sčasoma zacelile in se bo z resničnim delom nadaljevalo za resnično človeško dražbo.
Klub št. 47 JSZ se namerava polnoAtevilno udeležiti piknika, katerega ipriredi klub At. I v prid Proletarca dne 12. junija v Willow Springsu blizu Chicaga. — John Gor*ek, ti.
shodu resolucijo proti "Ameriški Domovini", katera v odbo-vor omenja, da če bi mogle stene na dotični prireditvi govoriti, bi povedale, da bi S. N. D. ne bilo brez njene pomoči. Včasi so na prednja k i trdili, da je dom na St. Clair Ave. njihova zasluga. Zdaj vidimo, da ga je zgradila "A. T).", v zahvalo pa siprejemajo proti nji protestne resolucije. In to baje zgolj v prid lokalnega konku-
Italijanska kultura
Iz Trsta poročajo: Meseca aprila je prejel neki domačin v Podragi pri Vipavi dekret, da si mora izpremeniti priimek iz "Furlan" v "Furlani". Podoben dekret je dobil tudi tamošnji župnik.
ca
Ste naročnino na "Proletar " že obnovili?
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
» «
-T	""	j ' 'A-
PRVI MAJ V DETROITU
strije je izgovorjena—če ne za ____zmirom, vsaj začasno. V Nem-
Bilo je mrzlo oblačno jutro Ptič, MUo - vee je pol,o Sl^Jt^t^Lt ko 8em se odpeljal prot Do- življenja-in v zgodnjih jutrih Skih škornjev kateri udarjajo Si1	If f	k<* tri- PO gosje vl^Parade marchu"
Bližje in bližje — glasnejše In
kaške gnječe. Kmalu nato je umf žive nade in ljubezni
Zrtl ^t^oT^v T° J> prvi mHi kot "	I	* '^iejo ti odmevi
fezera dale* v držiwama IndhI	^ mlado- po vsem svetu, kot grom in ne-
jezetmailec v državama mata- sti in kot ga nam daje narava I vihta — polagoma in daleč v
začetku — ter bližje in glasneje — dokler se ne ugluše Vse v strahovitem gromu. V Španiji kolje in požiga s pomočjo poganskih na?ijev, katoliško-faši-stičnih Italijanov in mohame-danskih Mavrov — ponoreli
„a in Mich:jan. Gledal sem v,ako leto! fe* in Ločila skozi okno na okrogle griče, odkar so klimatske razmere pokrite z zelenjem Tu in tam j dale pogoj za življenje na zem-je bilo zelenje pretrgano in vi- |jj del si spadaj pesek — droban, A„	l .
fin, katerega je naneslo jezero Lvit ^^ \	?\Z1Va
v davnih časih in ga prenašal	f »rstva , s, je tekom
veter skozi tisočletja dokler ^ t ?	*VIUri	„ ~	,
ga ni drevje in zelenje prikle- 1™»:	da U,di °U «>or,lec Franco' kaier'**
nilo k tlom	I žlVa ,n *utl to ,ePot°. doka* s0
n ,	* i * r»	iCe,i kui)i	v katerih je
Dolgo smo se vozili. Posijalo Uušal opevati kot slavec ^
je solnce in vse je postalo ne- gvoje. četudi ga ni ne v pesmi kam. veaelo. Gledal sem gručo in ne v izražanju nikdar do,e.
be ih oblakov katere je podil L*!. Gotove stvari, katere je u-veter proti vzhodu in se zaml- kvaril, so dobre in so mu, od
*	! kar je zlezel z drevesa in sko-
Velikokrat sem se že vozii bacal iz jame, res zboljšale proti Detroitu. Nekaj mojih eksistenco. Ali na drugi strani najlepših let sem prebil v tem si je j>a ustvaril predsodke, mestu. V nobenem nisem imel vraževerstvo ter sistem in for-toliko prijateljev — in mislim, mo življenja, katera odvaga da jih imam še danes — kot v ; skoro vse. kar si je pridobil. In tem mestu. Počasi so se odgri- ta poslednja forma je kriva, da
Tudi moterinski instinkti imajo svoje muhe
njala vsa ta leta pred menoj.
Vsa leta, kar se jih spominjam v Detroitu, smo praznovali prvi maj. Klub št. 114 JSZ se je udeležil vseh pohodov, posebno v letih 1916-1919, ko
se ni človek dvignil višje od svoje zverske nature.
Da, stvari niso take kot bi si
va kardinal Hayes "vrlega sini «V. kat iške cerkve". — In na daljnem vztoku more in poži-gajo Japonci..., da rešijo Kitajsko boljševizma!
Da, rože bodo cvetele v Evropi in v Ameriki. Gozdovi bodo zeleni irt duh pomladi bo, kot je že t' ~2!etjr, najbolj o-pojen v nr.;a. T.' o*i in tisoči, otroci in odrasli pohite v naravo, da natrgajo rož in poslušajo petje ptic. — Mogoče jih bodo slišali. Ali mogoče, da bodo videli druge tptice — kot jih gledajo že dvajest mesecev o-troci v Španiji in na Kitajskem. Ptice, katere lete do tristo milj
državah smo vkljub pridigam o "Abundant life" zopet v de-amo nastopali javno, ali pa dru- presiji, prav še iz zadnje ni-
jih želeli. Pri nas v Zedinjenih j ur<> — hitrejše in višje kot
najdrznejši orel, ter spuščajo iz tri do štiri milje višin čuden
ga leta, ko smo prvi maj pra- Umo iz)ez|j. Vse manipulacije snovali v dvoranah. Slovenska |in Rooseveltova pol-zdravila naselbina s svojim klubom št. (niso prav nič pomagala. Kot 114, kateri je poznejša leta pravi Francoz: "Plus que 1'on zraste 1 še v eno številko (115 |change, plus se la mene chose." JSZ), je bila, in je še danes ena .Bolj ko spreminjaš, bolj je ta-najnaprednejših slovenskih na- ko kot v začetku, selbin, katere so zastopane v _ , JSZ. Upam, da tako še dolgo , Tu,dl dru^e	"»Pre-
ostane.	________dovali, izvzemši malo na stro
Zravnal sem noge, katere so
mi na tesnem sedežu že skoro po,JU te dežele ne moremo mi,
popolnoma odrevenele — vzel ?ocla,latl' beležiti veliko na-
svinčnik in napisal tole kratko! pre1dka N<rtranjl *«<injih
fantazijo o prvem maju: itreh ,et 80 našl stranki z^o
škodovali, potem pa Še dogod-
Zopet bo prvi maj. V staro- ki v Rusiji, ter v ostali Evropi, davnih časih, še davno prej ko Vse to je dobilo odmev — In tO ao stari Rimljani praznovali zelo kvaren odmev med nami.
sad — ne, kot dela narava s svojimi semeni, v korist Življenja — ampak sad smrti in razdejanja.
čital sem že davno Dantejevo "La divina comedia" tershi-čajno tudi arabske "Tisoč in ena noč". Ne Dante in ne a-rabski mojstri fantaxije ne dosegajo komaj drobec peklen-
FALCON (OIIMII
Editor: Mitu Oven
N »da v no j. bil. poro*.«. 4. J. ».ik. pe.tll. .vj. ml.**, ufcoj ko
! fc I • . 4u * rl*	Ut#ri ubili	i« pri »Ji:.
Ij-jj. P..C.OCO pr.d „.<k» prolektir.ii, . v Um ilu4.itt t	bi|o |r#fcJ
To th« diftappointment of ev«ryon« w« had oold and rainy weather, mak-injf it impodnibl«; to go for our hike la<t Saturday. Becauae of the miser-able weath«r we held a mcetinjc and aftemrards with the hHp of Mrs. Christlna Turpin and Mrs. L. Beni-irar the food waa prepared. We ali had a good tirne and we made u»e of our imagination by pr^tending we w*»re out in the woods under the spreading branehes of an oak tree.
There were nineteen members present and the men from down-ntairs in the office inade twenty-two. Wc ali had a good tirne, but it wa* not what we had hoped It would be.
•
Attantion, Falcon« |
Du«; to the bad weather on May 14, wv will hold our pienk on M.jr 21.11
Thi» tirne inxtead of going to I
Thatcher Woods we will go to Ko* »».F. in CUr.ndo. H.II.
The transportation wil| be paid by the treasury.
We wlll go by train and every Falcon must be at the I^abor Center by 10:00 A.M., not later, because th« train leaves at 10:39. We wil| get the train at the Cicero Statioft, so aH be surc to be on tirne! Brinjr a luneh wlth you, and the supper will be made by the Falcons. Don't forgetl
•
The Red Falcons wish to thunk •Pioneer Lod*e 5511 for the Mooney> Billltifrs buttons which we received. Wc will proudly wear th<"m because our flight has taken Tom Mooney's name, and also because of his fight for ,freedom.
See you aH in Clarendon llills! Friendship!	Mitii Oven.
sedniku Rooseveltu za ukinje-1 dali naši fantje-sodrugi, katere nje blokade proti lojalistični že poznam in vem kaj govore Španiji, Po programu se je raz- želim jim veliko uspeha in te*^ vila v resnici lepa zabava. Sešel j nejšo kooperacijo med njimi in sem se s sodrugi, katerih že ni- med nami. sem videl mnogo let. Potožili eo I Pohod v spodnjem delu De-mi, da ni več tiste aktivnosti troita je bil ogromen. Ve* kot kot je bila pred par leti. Precej ( stotisoč ljudi je bilo na Cadil-je kriva seveda depresija. ka-,lac Square. Vse unije CIO tera je zadnje čase posebno ob- i AFL, socialisti, komunisti itd!
in apelira na navzoče, da ji da- j Glede JSZ omeni, da ima le-jo svojo pomoč in skušajo pri- po zgodovino za seboj in lepe dobivati reviji C. G. novih na- tradicije. Izvršila je ogromno ročnikov.	dela v delavski izobrazbi slo-
E. Kristan, urednik C. G., na- venskih priseljencev v tej dogovori zborovalce o zadevi C. želi. O reviji "Cankarjev Glas-U. Pravi, da se je C. U. porodi- nik" pravi, da je izborna in da la v času potrebe in kot taki, 'ae mu vidi, da bi bilo končno ki je ustanovila revijo C. G. je potrebno, da se ustanova kon-važno, da se jo obdrži, ker jo 1 solidira s P. M.
kovnem polju. Na političnem ski.h fi^1*020^ katete se že prak-
maj s svojimi "Floralia-mi , so nekdanji Iberijci, Kelti in razna germanska ter slovanska
Vse je nekam zaostalo. Človeku se zdi, kot nekaka tišina pred viharjem, kot da smo na
plemena praznovala prvi maj pragu novih nepojmljivih do-
M simbol rodovitnost: in lepo- godkov, kateri se bodo vaak
te. Pa saj je v začetku maja o-pojnost »pomladi na vrhuncu! Ne preje in ne pozneje v letu ne vidiš toliko rastja in rodovit-
čas začeli odvijati pred nami. S komur koli govoriš, ve, da tako ne more iti več dalje, da nekaj se mora zaobrniti, da štiri
nosti, kot v začetku tega mese- j najst milijonov ljudi ne more ca. Kdor mi ne veruje, naj se večno ostati brez dela, da je samo spomni (če je bil rojen na nekaj narobe z našim družab-deželi) na svojo mladost ter si nim redom. — Ali kljub temu bo lahko poklical v spomin tiste se upirajo z vsemi štirimi vsaki čudovite planjave, posute s cvetjem, zelene gozdove in žitna polja, ter zgodnja jutra, z raso namočenimi grmičevji in travo.
še tako majhni spremembi.
»In Evropa! Ko to pišem, ne vemo še izida Španske civilne vojne — in ne kedaj bo napa-
OMEJENA ZALOGA NOVIH 1937 SERVEL
ELEITHOLIT*
PLINSKIH REFRIGERATORJEV
ZDAJ NA I Prihranite
ticirajo v Španiji in na Kitajskem kot prolog groenejših straiiot katere pridejo.
Kako rad bi napisal nekaj veselega. O silnem delavskem gibanju — o novem humanitarnem duhu, kateri preveva svet. O bratstvu in ljubezni — o svetovni prosperiteti, o novem družabnem redu, o zedinjeni Evropi itd. Ali to so zaenkrat še samo .sanje. Zaenkrat pravim! Kot pravi pregovor: "Noč je najtemnejša pred nastopom zarje." Človeštvo se uči v krvi in v trpljenju, ter plod bratstva ljubezni in novega reda bo vzklil na zemlji namočeni s krvjo sovraštva, ignorance in egoizma.
Mi sodrugi gledamo z odprtimi očmi nevstrašeno v bodočnost. Nam je, kot je zmiraj bil PRVI MAJ praznik in simbol BODOČNOSTI, ki pride. Mi vemo, da nobena sila fašizma ali nacizma ne more streti ideje socializma — kateri je zgodovinska resnica in edina forma družbe, v kateri bo človek dosegel svoje končno osvoboje-nje.
čutno zadela Detroit. Veljko pa razmere v Evropi, v naši soc. stranki itd. Nekaj smo sami krivi in precej pa tudi vi Um v Chicagu. Ali ko se stvari malo razjasnijo in zboljšajo bomo spet dvignili naše klube do nekdanje višine. Tako so mi pove-
so sodelovali. Bilo je v re«nfci mih- Temu služi Prosvetna ma-
ljudstvo potrebuje, da se pouči v boljše razumevanje svojih vsakdanjih življenskih proble-
lmpozantno.
H koncu se najlepše zahvaljujem vsem. ki so mi tako lepo postregli in še posebno sodrugu R. Potočniku ter njegovi soprogi, katerima sem bil dva dni v nadlego. — Jo«. Oven.
ZAPISNIK ZBOROVANJA KLUBOV J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE V CLEVELANDU DNE 8. MAJA 1938.
PRODAJ!
s
500
ALI VEČ!
POLEG
sn.tn.f. popust, n vrni »t.H refrif er.torl
ČITAJTE O TEH VIŠJIH VREDNOSTIH!_
Vzorec At.	1937 cena Zdaj j-amo Prihranite
H-500 (5 cu. ft) $229.50 $179.50 $50.00
H-600 (6 cu. ft.) 263.00 211.50 51.50
H-800 (8 cu. ft.) 298.50 247,50 51.00
H-1100 (11 cu. ft.) 418.00 350.50 67.50
Vzrok, zal^aj dobite to veliko priliko1
• Posrečilo ne nam je, da urno dobili omejeno itevilo popolnoma novih 19.17 BLBCTROLini refrigeratorjev od Electrolux Ga* Refri*eratnr Company. Zdaj Jih oddajamo vam s prihrankom nad 1937 ceno $50.00 in VEČ!
Vzemite dobtfek! Tu imate veliko priliko, da dobite v*e prednosti moderne plinske refripreracije — nikakih premlkalnih delov, ki hi ne obrabili ali delali ropot, "var-'ni-plamen" hranitve pri kurivu, ki vam nudi ni*je atro-za obrat leto za letom, mof/ia konstrukcija, ki nudi <h»U*i obstoj.
Ne prrzrite priliko!
Public Service Companv
Of NORTHIRN ILLINOIS

Skoro je bila noč, ko sem prišel v Detroit. Odipeljal sem se takoj v Slovenski dom na John R. St., kjer je središče naših so-drugo v.
Bilo je precej bojazni med sodrugi, da bo udeležba vsled velike prvomajske slavnosti in pohoda v mestu — slaba. Bilo je tudi zelo toplo in solnčno vreme. Ali kljub temu je bila dvorana polna in slavnost je dobro izpadla.
Program je otvoril soc. pevski zbor "Svoboda" z "fedečim praporom". Sledil je govor v angleščini. Govoril je mlad, e-nergičen fant, katerega ime se ne morem spomniti. Molekova: "Pravica Boštjana Burkeljce", so igralci pod vodstvom s. Fr. Česna dobro predvajali. Sledila sta dva dvospeva. Prvi iz o-pere "II Trovatore" — Marija Polk in Ludvik Retzal, drugI, "Carmen Carmela'*, sta peli sestrici Marjorie in Frances Rov-Sek. Ves ta program sem videl in je bil dobro izvajan, precej *em ga pa Zamudil, ker sem bil eadaj za odrom. Zato prosim laj mi pevci in igralci oproste. Videl sem pa kontno deklama-cijo z živo sliko — deklamirala je sodružica Jennie Urban, « spremljevanjem soc. pevskega zbora "Svoboda", ki se je zaključila s petjem Internationale. Name jc napravila silen vtis. Program je vodil«. Anton Jur-ca. Svobodo pa njih zmožni pe-vovodja J. Berlrsg.
Pred zakljulitvijo slavnoati JL_, _________
je bila poslana brzojavka pred- karjeva ustanova, katera izda-
Konferenco zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice je dne 8. maja ob 10. <Jop. otvoril v prostorih kluba št. 27 JSZ, v SND na St. Clair Ave. v Clevelandu, njen tajnik-blagajnik Louis Zorko. Dejal je, da ima ta konferenčna organizacija svoj delokrog v se vernem Ohiu in ker je tu mnogo našega naroda, ima tudi velike naloge.
Nato je oznanil nominiranje kandidatov za ipredsednika. Izvoljen je bil s. John Filipich in za zapisnikarja Joseph Jauch.
Ker je preteklo do- malega že dve leti odkar se je vršila zadnja konferenca, je delegacija mnenja, da se zapisnik zadnje konference ne čita. Tajnik nato prečita imena zastopnikov. Klube JSZ zastopajo: št. 27 Cleveland, Frank Kle-menčič in Joseph Jauch; št. 28, Joseph Lever; št. 49, Frank Dacar; Girard, O., klub št. 222, A. Krvina; zastopniki društev SNPJ: št. 5, Cleveland, Milan Medvešek in John Lazar; št. 49, Girard, John Tancek; št. 53, Anton Suhadolnik; št. 137, Frances Candon, Jenny Skuk; $t. 477, Frank Hribar; federa: cija Akron, Max Kotnik, Char-ly Dornish. Društva SSPZ: k.
26,	Cleveland, Peter Sterk; društva SDZ: št. 1, Josephine Skaber; št. 2, Anton Janko-vich; št. 3, Steven Lunder; št.
27,	Frank Fende. Dr. Progresivne Slovenke krožek št. 1, Mary Dum, Ana Zaic; soc. pevski *bor Zarja, Aoigiist Komar, L. Kocjan; dram. društvo A. Verovšek, Louis Kafefle; Cankarjeva ustanova, Joseph Franceskin, Jos. Kess.
Kot gosta sta navzoča s. Et-bin Kristan, urednik revije "Cankarjev Glasnik" In s. Anton Garden, pomožni urednik "t>rosvete".
Tajnik Zorko poroča: da konferenca tako dolgo nI bila sklicana so največ krive slabe delovne razmere In zmrznjena vloga na banki. Pravi pa, da se je med tem časom odposlalo dve resoluciji v imenu P. M. in sicer: eno glede oprostitve Thom Mooneyja, drugo pa za odpravo prepovedi proti izvažanju numicije v lojalistično ftpanijo.
Omeni, da sc je od zadnjega zborovanja P. M. ;po tej organizaciji spočeta ideja v spomin Ivan Cankarja porodila Can-
ja leposlovno rn poučno revijo "Cankarjev Glasnik".
Finančno stanje: Ostanek blagajne $55.41, toda ta denar je še vedno zamrznjen na North American banki.
Račune sta pregledala Jo/hn
Božič in Joe Kess in poročata, da je vse pravilno vknjiženo. Nato se poročilo taj.-blagajnika sprejme.
Poročilo organizatorjev. Bre-gar iz Akrona in Nagode iz Gi-rarda nista navzoča. Za cleve-landsko okrožje poroča Anton Jankovich, da se zaradi slabih delovnih razmer ni moglo nič posebnega ukreniti.
Poročila zastopnikov: Milan Medvešek, št. 5, SNPJ pravi, da društvo podpira P. M. in vse druge napredne ustanove. J. Tancek, št 49, SNPJ, da tudi njegovo društvo podpira vse napredno delavsko gibanje. Mrs. Candon od dr. št. 137, SNPJ žeM,lta se vzpostavi zopet redne konference. Zastopniki Prusnik, Hribar in Kotnik pravijo, da se hočejo potruditi, da društva še v nadalje ostanejo v P. M. J. Jauch od soc. kluba št 27 poroča, da je klub na političnem polju poradi frak-cijskih bojev v stranki zgolj pasiven, da se pa več članov kluba udejstvuje v kulturnih organizacijah, kot pri pevske-bmu odseku tn sodelujejo pri Cankarjevi ustanovi, kar se mu zdi v delavski izobrazbi enake važnosti. Joe Lever, klub št. 28 poroča, da se ne more pohvaliti z aktivnostjo pri njih klubu, kateri šteje samo 9 članov. Pevski zbor (odsek kluba) je tudi nehal delovati. Dacar od kluba št. 40, Krvina št. 222, Girard. tudi nimata posebnih poročil. August Komar od soc. pevskega zbora "Zarja" praVi. da zbor povoljno napreduje in da je mladina tudi na političnem polju precej aktivna. L. Kaferle od df. Verovšek pravi, da se njegovo društvo vedno poslužujte arhiva P. M. pri svoji prireditvah. 2eli, da matica istega še bolj izfpopolnl.
J. Franceskin za C. U. poroča, da ista izdaja revijo C. G., katera ima pa poradi depresije tudi svoje potefckoče, da se ne more postaviti na trdno finančno podlago in jc odbor na delu, d« <k>bi sredstva za nje obstoj.
Kaferle, kot predsednik C. U., poda obširno poročilo o delovanju Cankarjeve . ustanove
tica in Cankarjeva ustanova, ki je svoje vrste del te dopolnitve.
Razprava o agitaciji za JSZ rn delavske publikacije.
Zorko naglasa potrebo delavstva, da se organizira v svoji politični stranki če hoče, da se osvobodi izpod kapitalističnega jarma in to nalogo ima med našim narodom članstvo JSZ. A-pelira, da se o tem razpravlja in želi, da vsakdo postane član naše zveze. Kocjan omeni mi-zerijo na relifu in po potrebi izobrazbe onih ljudi, da -bi se zavedali, kje so vzroki in kako bi ae dali odpravki.
S. Kristan priporoča, da bi se to jesen priredil javni shod na katerem bi se poleg govorov izdalo nekak javen letak o delavskih vprašanjih za splošno distribucijo. V to bi pripomogla včlanjena društva. Sugestija Kristana se sprejme kot konkreten predlog. V ta namen se voli odbor pet članov za predpriprave. Nominacijo so sprejeli in bili izvoljeni: Zorko, Medvešek, Filipich, Kaferfe in Jauch.
A. Garden je vprašan, naj poroča o konvenciji soc. stranke, ki se je vršila v Keno«hi, VVis. Se odzove.
Najprvo omeni, da se je od zadnje konference tega okrožje že marsikaj spremenilo. Reakcija je stalno na delu, da razbije vse kar je delavstvo v tem doseglo. Soc. stranka se je na zadnji konvenciji v polni meri zavedala problemov, kateri se tičejo delovnega ljudstva v sedanjih časih.
V glavnem si želi prizadevati, da se ublaži oziroma odpravi medsebojne boje v delavskih vrstah. V daljšem govoru po-jasnuje škodljivo taktiko gotovih elementov, kateri vodijo boj proti fašizmu, v resnici pa podpirajo kapitalizem.
Naglaša, da se poleg tega ne sme pozabiti na JSZ in njene publikacije.
Ker je ura že 12:30 je predlagano in sprejeto, da se s konferenco nadaljuje do zaključka.
Nato se vzame v pretres pro-tivojna akcija, katero je pod-vzela soc. stranka. Razprave se udeleže: Garden, Kristan, Zorko in Jauch.
Predlagano, da se priredi protestno resolucijo glede re-lifnega problema v Ohiu in se jo odpošlje okrajnim reprezen-tantom. Predlog sprejet.
Predlagano, da se voli tri o-krožne organizatorje. Sprejeto. Nominacijo so sprejeli in bili izvoljen: Za Cleveland s. Anton JankoVich; za Akron M. Kotnik; za Girard J. Tancek. Tajnik-blagajnik s. L. Zorko ponovno izvoljen. Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši tri tedne pred javnim shodom v Clevelandu.
(To ni v soglasju z dopisi o tej konferenci, ki so priobčeni v te»j številki.—U.)
Končno s. Kristan še omeni o nepotrebnih malenkostnih osebnih bojih, ki nimajo nobenega opravka s pricipijelnega stališča po naših časopisih, in kateri našemu gibanju neizmerno škodujejo. Bi sc jih moralo t;ploh ukiniti.
Zaključek zborovanja ob 1:30 popoldne.
John Filipich, predsednik.
Joteph Jauch, zapisnikar.
MILLER'5 CAFE
5208 St. Clair Av«., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak potek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Do*bra godba.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
IIHMHMIIIMMHIIMM
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI • ; PODPORNI JEDNOTI !
NAROČITE SI DNEVNIK ;
"TM6VCTA"
Stan. um c.lo l.t. $6.00, pol l.t. $3.00
Ustanavljajte nova druAtva. Deset članov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list in ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Dr. John J, Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. C.n.l 1100 W.dne«day and Sunday by appointments only
Retidence T.l.t Cr«wford 0440 If no «n»wer—Celi Au.tin 5700
BARETINCIC & SON j
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
IIMMIlIMtlllllMMIMM
uMil
.......................
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. L*wndnle Ave. Ctlkafo, III.
t«l. Cr.vfonJ 1362
Pristna in .knan. domač« jedila Cene cmerne. Postrežba tolna.
IMMMIMIMMMMMMMI
\ Yugoalav W*ekly Dtr#ttd to the
Interest of the Worksrs
OFFICIAL OR(i A N OP Y ugasla v Federation H. i'.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION rO-OPER ATI VE COMMONVVKALTH
NO. 1601.
PukUakod W««kly at 2301 Sa. LawndaU Ah.
CHICAGO, ILL., Mmy IS, 1938.
VOL. XXXIII
The New Party Movement Arouses Comment
Raymorvd Clapper and Ileywood Iiroun comment on the nevv National Progressive party. Clapper look* at it objectively, without taking sides. Broun is definitely hostile, on two groun<ls: he thinks it would ftplii the liberals and elect a Re-publican in 1940 ; and he thinks the speech of Phil La Follette at the launshing of .the party was more reactionary than Hoover.
' There have been many other comments on the ne\v movement, and of course we have not seen them ali. The llearst pa-pers have gushed over the nevv party, with the most fulsome praise, as a return to "real Američanom." The Chicago Tribune makes fun of it, vvith labored efforts at vvhat it no doubt be-lievea to «be humor. On the other hand, its radio commentator, Arthur Sears Henning, quotes approvingly from Phil's speech. Aipparently he agrees with Broun that it was reactionary, and approves it for that reason, vvhile Broun disapproves it for the same reason. The Washington correspondents have given the Washington opinions of the movement. They are mixed, partly favorable, partly hostfle, partly skeptical. William T. Evjue of The Capital Times says he vvill not go along if the movement is anti-Roosevelt. He also calls for a program, and says "Old Bob La Follette never asked the ipeople to sign a blank check." The circle and cross have been spoofed, and the nevv movement ha« been criticized as a one-man party handed dovvn from the top.
Anyhow rt has received publicity. That's something. Pro-mlsing nevv movement« might be killed or hampered by silence.
A blank cheek, by the way, is what has been given to Mr. Roosevelt and congress several times.
The indetfiniteness of PhiFs speech was undoubtedly plan-ned. His thrust at Socialism and the vagueness of his other statements could, by ignoring the background, be given the in-terpretation vvhich Broun and Henning have given them.
We do not think that is the correct interpretation. Phil vvas careful to pick out something which the Socialists do not stand for, and criticise it as Socialism; vvhich is equal to not criticising it at ali bul taking this means of keeping the label "Socialist" from being pinned uipon him. It was poor strategy, for the Socialists would be the most energetic campaigners he could have. His father diseovered that in 1924 and ran on Socialist ticket in some places. The time has gone by vvhen the people could be scared vvith the word "Socialism." Roosevelt was caNed a Communist, and even that did not keep him from carryiivg 46 states. Phil should not be so timid. He stands to lose a lot more than he can gain by sueh tactics.
The govemor has stated one thing definitely — that the people must be given produetive vvork.
There is literally no way in which this can be done except by follovving the Socialist program as far as may be necessary in order to do so. It tnerefore may be taken for granted that that is vvhat vvill be done, by the use of "authorities" for various activities. It wilJ not be called socialistic by its sponsors. Who cares, just so it is done? Its enemies vvill not only call it socialistic but they vvill call rt Communism and Bolshevism and Fascism and wtoatever else they may think of.
Something of this tyipe has to be done, sometime by some-body. The new deal is as dismal a failure as Phil says it is. The Democratic party is an impossible instrument for social pro-gress. The Progressive party has succeeded in the state. It was intended from the outset to become national some tirne. This may be the opportune time. If the reactionaries take over the Democratic party, as now seems likely, the time will certainly be ripe ior a nevv party.
If Phil should become president, and start to carry out vvhat is implied in his speeches, it will be as good as a circus to see the Hearst press pile off the bandwagon. The chances are that it will tumble off much more quickly if a definite progra/m is announced. Its presence on the bandvvagon is a hoodoo to Phil. As an offset to this misfortune, hovvever, he has the aplen-did lučk to have the hostility of the Communists.
The Nevv Mrlvvaukee Leader.
Imported Nazi Sadism
The provinc« of Yorkville center« nround Eighty-«ixth Street in New York, and vre canot envisage Hitler'« early arrival by subway to annex it for the greater Reich. But the violent and provocative behavior of American Nazi« must be faced if we are to avert a siege of di«order in which the procedure« of democracy may be «eri-ou«ly undermined. The Yorkville riot grovving out of a Nazi rallv «t which several legionnaries were beaten up. w»« an indication of the urgeney a« well a« the complexity of the issue. It i« probable that viaitinflr legion-naire« vrere trying to disrupt the rally — a practice at which they are notoriously adept. The Nazis are ap-parently prepared to use gang«ter tactics in a determined effort to prove that they are a-« tousrh a« the bigger boy« in Berlin. For if the predse circum«tance« of the Yorkville incident are «tfll in doubt, the brutal attack on Charle« Weisa, crippled editor of an anti-Nazi magazine, wa« de«picaply simple: a group of Nazi« invaded hi« office and inflieted the torture« vvhich are conventional Nazi practice in Germany. Thi« attack wa« pitiles« and premeditated—a «icken-ing illu«tration of the Nazi mentality both in it« ferocity and in the help-le.s«nea* of the cho«en vietim. It *ug-gested with ugly realism the youth of European fascism, when the sadistic violence of street-eorner hullie« became, in the absence of effective re«-traint«, the language of political con-ver«tion.
The problem pre«ented i« one for which we are unprepared, even while fascist growths are «teadily nouri«h-ed by sueh events. The Nazi« are un-»formed. They have camp«. They
drill in regular military formations. They are armed — and if they u«e knive« and blackjacks toda.v, there i« every rea«on to believe that they have more militant aspirations for to-morrow. Unable to make any decinivc headway in enlisting American opin-ion, they are neverthelc«« determined to d i.spel any rumors that they have been fnfected by the poison of lib-eralism.
How can «uch avowedly anti-demo-cratic activities be curbed without encroaching upon the vitality of de-mocracy, wi*.hout jeopardizing the civil rights of every group and indivi-dual? The answer i« not «imple, but certain principle« are becoming more clearly defined. Wemu«t continue to tolerate the Nazis' meetin**, rallie«, and parade«. They should be permit-ted to expo«tulate until the beer musr« are dry. But we «ee no re««on why vre should tolerate any uniform-ed band« which have frankly political purpo«e«. It i« even moro unthink-able that «uch srroupA ahould posaea« arm«, whether blackjacks or machine-jfun«. They should not be permitted to conduct military drill«. Stich re«-trietion« offer the community a mini-mnm ba«i« of aelf-defen«e, and should bo embodied in la-ws «pecifically drawn to avert the threat of fascist violence.
The danircr« inherent in «uch leiri«-lation are many. Several of them were pointed out in an article on the Briti«h Public Order Aet by Lucille Mllner, publiahed in "The Nation" of January 15. I)i«criminatlon, unfair-nes«, and laxity In ita enforeement were charred. Vet, the act delivered a seriou« blow to British faaciam. The Enarlish ezperience oujrht to make u«
ANNUAL PICNIC
o I Hraack N«. 1, JSF. Ur lk« b«*«rit ml PROLETAREC. Al Kral'« Gr»«», Will«w Spri«««, IU.
Sundoy# June 12, 1938.
TlirM C tu k Priset.—— Admitaion 25c.
Good Music.	En tre« at IS P. M.
Loadt mi turn for mwmrymmm.
In cMae of rain, dance will be held at the Slovene I^bor Center.
Our Doing8 Here and There
By Joseph Drasler
Socialists Ask Philip La Follette Guidance Questions
Jo.ko Ovon wan in Detroit recent-1 usual fine p^rformance. The part« of ly, over the May Day week-end, to be | Ana, Marta and A Ima were very well
COLLECTIVE SECURITY
"Collective Sccurity" mean« u milita^ ulliance o9 one group of imper-ialift nation«. England, France and 'he Umt*d SUte«, the "democratic nations," (The fact that the U8&R may be aliirned vith thi« group doe.s not change the character of them) to defend their imperlaliatie loot againat another rroup of imper-iali^ie nation«, the fasciat pow-er«. "Colitetive Security" U today what the concert of free nation« w«m in Woodrow Wil*on'« day«— a trap to luro the worker« in another world slaurhter in the interest of the foreign investments of "big busines«.
On the other hand the program offered by the "Keep America Out of War Committee" i« a real anti-war prevgrant. Its xix demand« are ca fo!-lows:
1.	The immediate removal of American «hip« and Marine« from ( hinese territory and evacuation of Anu rican nationals who, if they «tay, «tay at their own risk.
2.	No increa.se in the army and navy.
S. The amendment of the Con«ti-tution. along the line« of the original Ludlow amendment, *o a« to give to American citizens the democratic right to vote on a declaration of war,
4.	Abandonment of aH existing plan« for Indaatrial Mobilization, and defeat of aew plan« for univeraal con«cription, thus warning our mi-litariats that the American people will not tolerate war abroad and war dietatorship at home.
5.	American cooperatson for in-ternational peace but no alliance with any nation or group of nation« for mar, declared, or undeclared, under any name or any pretext.
Concentration on the «truggle againat injustice, unemployment, bad housing, and poverty at home, and a
exact. At the meeting of the JSF Kzecutive on May 6th he «poke about the condition« among our comrmden there. The Internal »trife in »heir JSF Branche« which ha« them in complete turmoil, the lack of leademhip and the general lacV of eo-operatlon has ali activity at a »UndstMI.
The two JSF Branche« in Detroit were at one time .strong organization« with a membeiNhip which inrluded ali of the progre*4ve-minded element. They aL«o had an aetive Englinh speaktng »Sub-Branch.
Anton Gard«« wa« In Cleveland,
r>iayed. Thia dramatic seetion of Branch No. 1, ia really a group of polinhed aetor« with a large number of »uece««ful produetion« to theiy credit.
Labor'« Non Portiaan Lragur
Perhaps it will take a real «tab in the back to bring some of our Penn-sylvania reader.n out of the trance into which they have been lulled by the loibor Non-Partlsan Lcajuc in that «tate. Strange things can hapiM*n under the leadership of an unprincip-led outfit like the Labor Non-Parti-O., laat Saturday as repre«entztive of • s*n l^agu«. In Jllinoi* the Uague the JSF Eaecutive at the JSF Con-lh«s «U>oped to the very bottom of po-ference held there on May 8.	| Htical coruption and hor«e trading.
Loui« Žarko, «ecretary of the Conference had charge of arranging it We vvill have a report on thi« later.
SPAIN'S CHILDREN
On the blood-drenehed batile field« of Spain, thou«and« of our fe!low vorkera are aacrificing their live« ao that humanity, democracy and labor'« right« may live. The ideal« for which the working people of Spain are giv-ing their live« no freely are the »deal« on which tha labor movement i« founded the world over.
No matter how or when the war in Spain end« there will be children who will be in need of milk, medicine, ho-rpital care and other essential« to health. They are de»perately in nce<l of those thing« now.
Help tkem. No donatian »• laa • mali ar too larga.
Mor« about th« Mi|waakee JSF Coaferanc«
Because wc wind up our Conference without drawing up any definite plan of »etion doe« not mean that their ia nothing worthwhile- accom-plished.
It L« very necce«-airy that we meet regu!arly to di«cu«a with our comrades the eurrent political develop-ments ami our poliCy in regard« to them. In thi« maner oyr ophtion« become cry«talized into definite poli-cie*.
Another word or two.* about the May Day program in Milwaukee.
In the first part o f the program vre heard «ome fine atnging by the Mil-
determination to «eek our pro*perity vraukee chorus, "Napr«j" and "Pla-
t-hrough that struggle rather than in wmr trade. — Advance.
RIC H ES
I saw the wel1-fil1ed barn«
Of the child of wealth;
Now leans he on the »taff of the
begg»r. Thu« are rlche«, A« the glance of an cye, They are an inconstant friend.
doublv eautious in drafting new law«. Many queation« will require thought-ful conskleration. For example: Is fe-deral intervention poaaible under the Constitution? To what extent can the line be draarn hetween political and non-politieal uniform«? Do exi«ting laws eontrol adequately the poaaev «ion of arm«? Britain'« experience should not diacourage u« from seek-ing to meet the problem while «uch movement« are stili incipient. Our do-me«tic fascist« mu«t be made to un-der«tand that tha ble««ing« of liberty do not include a pass-key to the hou«e« of defenaeles« people. •	w
(From The Nation.)
ninrka roia," The May Day speech by Fr. Za i t a. Chicago, was sHrring and wel| received. The declamation« and solos added spice to the program. Milwaukeeans love their accordion music. Thi« wa« proved by the large group of young?»ters, over thirty of them, študent« of the Zainer Accordion School, who appeared in group and solo selections. They range in age« from two year« up. The mo«t beautiful «ight wa« the little girl in white with a white accordion that matehed her dre«s, the very last number on the program. It should have been the first.
The second po rt of the program was the drama, "Jacob Ruda" pre-sented by the Dramatic Group of Branch No. 1, JSF, Chicago.
The part of Jacob Ruda wa.s played in masterly fashion by Frank Ta«-chcr. The čast: Ana, Alic« Artack; Marta, Angela Zaita; Ivan Dolinar, Jo.eph Turpin; Peter Bro«, John H«-jan; Dobnik, Frank Udovick; Alma, Marjra Omah«n; Koželj, Frank Sodniki Ju«tin, Loui« Boniger; Košuta, Filip Godina; Worker«, John Simon and Charle« Pagorcle«. John Hujan in the part of Peter Bro« gave hi«

Those who are least able to pay taxes are constantly hounded by Uncle Sam's tax agents while many of those able to pay and should pay, get away with it.
It is almost unbelievable, yet true. The forces that eontrol the Labor Non-Partisan I^eaguc in Chicago and in the State have not only forgotten the murderer« of the South Chicago «teel workers but also AWAJII>BI) both factions of the cormpt Democratic party, Kelly-Nash's and Court-ney-Horner'a, by en<lor«ing and «up-porting their candidates at the recent primary. A "*ellout" to tho«e rej»pon-sible for the Memorial Day Masaacre in South Chicago.
Thu nhould a le«*M»i to organ-ised labor in the «tate as wcll a« in everv other state.
A labor party of, by and for the worker», not a party of political horae tra<ier« will be our «alvation from the capitali«t «ystem.
Racavorjr Program a Failure
The rank« of the unemployed are xwelling with each new day. Roosevelt'« recovery program is a fAilure. Ptiming the pump U producing no permanent re«ulta—what business it manage« to stimulate and what job« it furni«he« last only a« long as the pump is being primed. In other word«, this pump priming i« not the proper vray to go about solving the unemployment problem. Not onJy doe« it fail to produce any permanent lasting result« but the growing national debt is not a very healthy sign.
At this particular time it is more neces«ary and urgent than ever that we carry on aggressive party work among the anorker« everywhere. It ia abo acccssarjr at thU Um« U>ai we re-i te rute our stand on war and work everywhere for the Aatl-War Cam-
Ta th« Falcan C«rn«r Editor
Our Falcon Comer editor i« cheer-Ing with unrestrained enthusiasm the May Day Parade in Chicago. May we remind you, MiUi, that not so many years ago, May Day in Chicago meant a parade with between 70 and 80 thou«and people parading.
Aa lnt*r««ting L«ctur« at th« Social Stud? Club Meating
A co-operative Colony where life i« lived close to nature, minus the comforts of civilization, if they can be called comfort« after we con«ider
the sacrifices that are made for them, where natural food take« the plače of demineralized, devitalized, commercial food«, where the air i« alway« pure, the temperature and climate warm and healthful throughout the whole year and the body get« the benefit« of expo«ure to the «un, where people live and work close to nature becau«e they enjoy it and the profit motive with its ac-companying «elfi«hnes.s and greedi-ne««, i« ahsent. Sueh are the dream« of a group who hope to e«tabli«h «uch a colony. But, «urpriilng a« i^ i« true, it i« impo««lble to get fifty people who«e mind« and opinion« are alike on thi« «ubject, willing to go into it together, aceording to Leo Smogey, «peaker at the Social Study Club meeting last Fridav, who came to the colony along with an influx of American retired hu««ine« men with their dream« of profit and ex-ploitation arvl others with their dream« of living off the «weat of another'« brow.
The T«le i« known a« the I«le of Pine«, located about DO mile« from Havana, Cuba. It i« about the sizc of Rhode T.sland with perfect climate the yea r round, the temperature never going above 90 por below »10 degree«, growing enough fruits and vegetable« to make its inhabitant« «elf-su«taining and independent of the outside world. In addition to these Ideal natural condition«, there I« an abundance of warm «pring baths.
The eoloni«t« are «trictly vegetar-ian« with perfect health and perfect bodie« to «how for it. "A healthy body breeds a healthy mind," i« their motto.
Strange as it may seem, the fir«t thought« to pop into the mind« of people who come to the Ule from the out«ide world are, commercial-ization, exploitation, etc. Through living a civilized, commercialized life, they have deviated «o far from the laws of nature that they now find their ta«te for natural food and natural living something strange to them.
Seven que«tion« on the ainu of th<« National Progressive« of America were asked by the national aetion committee of the Socialist party in a letter sent to (iov. Philip F. La Follette.
An*wcrs to the querie« were aought "for the guidance of our future po-|icy with reference to your new par-ty." The letter also chided La Follette for condemning Socialism in hi« ad-drea« at the launching of the new party.
Que.Uion« a^ktMl by the Socialiit aetion committe follow, in part:
"Are you willing in take in organ-ized farm and labor group« and make the nevv party a national Farmer-I^a--bor party?
"llow «oon do you expect to institute democratic eontrol of the flarty by the rank and file?"
"Will national and state conven-tion« of elected delegate« be called to write the platform« and choo«e candidate« ...?"
"Y<m imply the United States is to police the western hemisphere. I)o you propose the United State« shall protect it« market« by force?"
"Are you not willing to take a posi-tion as progressive a« that taken by your father, who a<lvocated government oarner.ship and operation of the railroads?"
"You «ay money and credit mu»t
l»e under public eontrol. lloes this mean puhlk* ovrneiship of the entire bankirig My«tem, or meiely public rt-gulation . ..?"
"You opjH>«e 'coddling and spoon-feeding' of those on relief. Do you propose relief should be cut?"
MERCHANTS OF DEATH
Stng a «ong of r umor« Pock«t full of bribe«; Four and twenty nation« Mad a« aavag« trike«.
Four and twenty nation« Gun« begin to ««ll, VVhen th« bribe i« accepted Blow them«elve» to h«ll.
W A. Ratkkejr.
NOT A CHANCE
There will be proclaimed many Doughnut weeks, Be-Kind-to-Ani-mals week«, Sweet-Smt)e«-for-Hungry Children weeks, Eat-Boloney weelu and »Speak-to-Yoyr-Neighl>or week«, but it'» a perfect I y safe bet that no president, governor or inayor will ever proč la i m a Tell-the-Truth week.
American Guardian.
VVhen aH Ls said and done, it'* the haiiii tluit hoi«kH tiie .plow ihat deter-mineš the destiny of nations.
IMH*
Itllll...
ARCHLICHT S
Jlllri.........ill
.Sometime ago we elucidated on are alert to the «ituation and they the point that it was not posaible may thwart any uprisings fomented
to expect the people of the world to	by the capitalist«. The Mexican peo-be honest and truthful when weple are poor enough without causing
find that big business and even large	the standard of living to go lower.
countries go out and steal whatever they feel like «tealing. The only difference in the man on the »treet stealing some bread or Rome few paltry dollars is that he would go to jail while big governments, well
By refusing to abide with the decisions of the Mexican government, the oil companie« should lo.se tha right and have loat the right to oper-ate their wells and refineries. Ali of our moral support should go to
armed, can «tep out and take and the Mexican workers and their gov-loot other nation« without paying ernment and more than that we re-any penaltie«. At the I>eague of peat our hope that they will be Nation's «e«sions in Geneva,—Eng^ wide awake and alert and that they land,	the bigsr*t thief, may safe^uard a!! of their sains.
i« dietating to other nations what they should do and what they may or may not do. They are using the same old tactics and policies and contradict every bit of logic and truth to preserve their power. A thief will lie and deceive others and because of his strong arm tactics, even influence other« to «enction robberie« and killing«. We are thankful that some realize that the War
The Socialist movement in Mil-waukee may not be what it used to be. Our comrades may be pretty well divided. Some are stili with the American Federation of labor and some are stili with the CIO. Somi may be Social Democrats and other« may be Militant« but whatever other «in« they may have, they can point with pride to the fact that Milwau-in Spain is not a Spanish Civil War kee ha« aet an examplc in many
> at aH and are not afraid to say it. These same people know that Musso-lini's taking over of Ethiopia, Ger-many's "anschlu««" of Austria, and j the Japs' invasion of China, are brutal acts performed only by thugs and gunmen and we are glad that they are not afraid to acknr>wledge it This is helping to ueaken the power of England and the English Tories in world influence which vve hope will yet cause the people of England to begin thinking and to demand a change in their government The world stage seems to be very small and these dramas are played in fast succession, perhaps too fast for the average working
different waya and forms and means for other municipalities in thi« country. They have fewer fires and consequently lower fire insurance rates. Their police department i« efficient and honest and well paid. They have many good schools and playgrounda. They have good laws and because they enforce them their traffic accidenta are few. Ali these things can be čred it ed to the Socialist Movement of Milwaukee. And more! In a list compiled just rec-ently, they show the lowest per capita bonded debt of any large city in the country. They are the lowest in the class of cities over 500,000 population. That, too. is worth some-
man to keep up with them. We can j thing because a good portion of
every tax dollar has been used, is stili used and will stili be used to pay off the interest on the bonded debt. Someone of these days Mil-waukee is going to outdo herselve when her special sinking fund will be large enough to wipe off the entire bonded debt and after which tirne Milvvaukee and its citizcn« will go on a cash afid carry ba«is. Socialist« not only theorize but they also know vvhat the theory i« ali about a« i« shown in thi« instance.
condemn the aetion« of England and it« old fa«hioned government, vve can condemn Hitler and Mu«sclini and Japan for vvhat they are doing, but simply condemning vvill not make much difference in their ac-compli«hment«. Unle«« the vvorking people of the world unite and form a «olid block against these brute«, they vvill continue to kili and rape the nation«.
»
Very little has been said bv our people about the seizure of oil and oil lands by the Mexican government from the English and American capitalist«. Though the Mexican government and its people are prepared to make some pavments for the confiscations it looks douhtful at present whether much of a pay-ment vvill be made at aH. The best thing of it ali is that the very peo-nle who would not conform to the Mexican rule have arranged to have their countries boycott the Mexican product« and particularly Mexican
Your English
Gace, Gape, Glare, Glower,
Gloat—To "gaze" i« to fix the eye« in n steady, intent look: to look vrit« eagerness as in admiration and won-<ler, or with studious attention. "Gape" implies fixed and prolonged attention, «wp«H-ially as in »dmiration and wonder. "Stare" implie« inaoh ence or vacant fixednes«; "irlar«.
----- ---------......	v., fierceness or nnger; "glower,"
oil. There is much talk about the ling or lovvering ill temper. To "p**^ unrest along the border state« of our i« to look narrowly (sometime« country becau«e of the«e oil land idifficulty) or curiou«ly, espectaliT «eizure« and we wouldn't he a bitlthrough or from behind sometninj
«urprized if the American eapital-|To "gloat" i« to traze with profotind.
ist« u«e the same pre««ure as th« [often maiignant or unhallowed mw English capitalists are trying to factfon.
exert to overthrow the present Mrxi- Gender—The s< asons of the can government We hope that the usually are considered as of neuwj Mexican government and it« leader« *«'nder, but «ome prefer to tr
________winter a« ma«culine and spring a«
-------------- mjnino x>,r planet« are masculine or
Yet, it'« thi« very thing, thi« back- feminine according to the K<*nder of to-nature movement, thi« «elf-sub- their mythical deity. «i«ting homesteading, which would cure man of the mi«ery, poverty and suffering which civilization has so lavi«hly spread througout the land.
FALCON CORNER ON PAGE 5
1