lasica,; s.
dvakrat na mesac
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in ioserati blagovolijo naj se poslati upravniatvu i,Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za ozXLCaa.iisl
plačuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. če se 3 k rat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
L štev.
V Ljubljani, dne 8. januvarja 1903.
XIII. leto.
Pogled nazaj.
Zopet je zatonilo leto. će pogledamo nazaj na to leto, ne uzremo nič posebno veselega. Sicer se mora priznati, da je slovenski narod tudi v minolem letu nekoliko napredoval na kulturnem polju in na polju gospodarskega osamosvojenja, ali pozitivnih novih pridobitev nismo nikjer dosegli, pač pa na Koroškem učakali strašen poraz pri deželnozborskih volitvah.
SIo^enM smo na svojo nesrečo prikovani na tri verige in braniti moramo svojo narodno individuval-nost ter pogoje narodnemu življenju na tri fronte: proti Nemcem, Lahom in Rimcem, ki nas hočejo podjarmiti in uporabiti za tlako v njihove koristi. Mi bi prenehali biti narod, ki zasluži, da živi, ako bi v tem boju odnehali.
Naj se nam ne ugovarja, da Rimci niso narodni sovražniki. Naši Rimci so sicer sinovi slovenskih mater, ali njim je rimski program ljubši in dražji, kakor slovenski narodni program, oni služijo interesom tuje politične sile, ki se sicer zaodeva z Verskim plaščem, ki pa stremi za Popolnoma posvetnimi cilji, katerih Uresničenje bi Slovencem prineslo 8mrt.
Mi gotovo ne delamo osebne politike. Nam donaša politika samo skrbi in dela, nalaga nam stroške in Žrtve, ali vzlic tomu branimo svoje nazore in delujemo na njih uresničenje, ker nas prešinja prepričanje, da to zahteva narodova korist.
Mi tudi ne vodimo boja zaradi boja samega, zato, ker nam je boj veselje in namen. Ne! Mi ne vodimo boja za vsako ceno, iz justamenta, marveč, ker brez boja ni doseči varnosti za naš narod, uresničenja slo Venskega narodnega programa. Zato pa smo tudi v minolem letu stali kakor rocher de bronce sredi penečega valovja javnega življenja in neustrašno branili koristi in pravice slovenskega naroda.
Klerikalstvo je tudi v minolem letu napenjalo vse sile, da bi ugonobilo našo stranko in se polastilo gospodarstva v deželi, dobro vedoč, da 1* vsako res narodno in napredno delovanje tudi zunaj Kranjske ubito, zmaga klerikalstvo v osrčju Složnije. Celo z revolucijo v obliki obdukcije, je klerikalna stranka poskusa svojo srečo, a dosegla ni drugega, kakor da je težko oškodovala ■▼oje lastne volilce, in sicer na go-■podarskem polju. Mi pa stojimo vzlic *ej revoluciji trdno in krepko na bračku naših uzorov. Visoko plapola *tad nami slovenska trobojnica, po-tum za vztrajanje pa nam daje za-Vest> da se sme napredna stranka **našati na nravno silo, na značajnost, na zvestobo in na krepko voljo **ojih somišljenikov, teh najboljših
sinov slovenskega naroda, in zato gledamo tudi prihodnosti brez strahu v oko.
Narodno-napredna stranka je že tolikrat dokazala svojo nesebičnost, da se ji klerikalstvo pri vsi svoji neskončni hudobnosti in obrekljivosti ne upa druzega očitati, kakor »brez-verstvc«.
To je fraza, ki more vplivati samo na ljudi, v čijih glavah vlada tema. Mi nismo ateisti, ker dobro vemo, da človeška družba ne bo nikdar brez nobene vere. Mi ne pobijamo nikogar zaradi tega, ker ve ruje v cerkvene nauke, pač pa vsa* kega, kateremu je vera sredstvo za dosego političnih namenov. V tem oziru smo neizprosni, v tem oziru ne poznamo nikakega paktiranja z nikomur. Vera je stvar vesti in mora ostati izven političnih bojev, ker nima s politiko ničesar opraviti.
Tudi duhovnikov ne »preganjamo« zato ker so duhovniki. Duhovnik je lahko častivreden in koristen član človeške družbe, ali če hoče biti respektiran, mora sam respektirati pravice, ki jih daje zakon in mora imeti ozire na svoj poklic ravno tako, kakor jih mora imeti vsak uradnik. Če pa duhovnik zlorablja svojo duhovsko oblast v politične namene, če zlorablja spovednico in prižnico za agitacijo, če prezira, da jamči zakon vsakemu državljanu svobodno prepričanje in svobodno izvrševanje državljanskih pravic — potem ne sme zahtevati respekta, nego mora biti pripravljen, da se nastopi proti njemu z vso odločnostjo.
Boj z Rimci absorbira mnogo najboljših moči, ali ta boj je neizogiben in se mora dobojevati. Kompromis je nemogoč. Bili so časi, ko ga je bilo lahko doseči, ali klerikalstvo je odbilo vsako porazumljenje. Zdaj se taka prilika bržčas več ne pojavi, in bo trajal boj toliko časa, dokler ena ali druga stranka ne obleži na bojišču. To je sicer bridko za one, ki težko čakajo, da se zapali mirovna pipa, ali krivi nismo tega mi, nego edinole klerikalna stranka. In, če Dunaj in Rim pravočasno ne za-kličeta tej stranki energični »stoj«! če Dunaj in Rim ne spoznata, kake posledice mora naposled roditi to divjanje klerikalne stranke, potem naj si neizogibne nasledke sama pripišeta.
»Svaka sila do vremena,« pravi pregovor, in tudi pri nas se izkaže, da, kdor seje veter, žanje vihar. Morda prinese novo leto odločitev.
Četudi pogled na dogodke mi nolega leta ni vesel, vendar ne smemo obupati nad prihodnostjo. Še ima nad narod toliko notranje moči in žilavosti, da si more izvojevati pogoje za svoj obstanek in za svoje napredovanje, in če te svoje moči uporabi, pride tudi Slovencem vese-lejŠe novo leto. Vemo, da naše oko
ne uzre, da naša noga ne stopi v narodni Kanaan, da učaka dan zmage morda šele prihodnja generacija, ali ta zavest nas ni nikdar zadrževala, delati z resnobo,vstrajno in nevstraŠno za blagor svojega naroda ter za njegovo politično, gospodarsko in kulturno emancipacijo od Nemcev, La hov in Rimcev. V tem smislu bcmo delali tudi v novem letu.
Nagodba - sklenjena.
Česar mesece in mesece pri ne-številnih posvetovanjih K6>berja in Szćila, B6hm-Bawerka in Lukacsa ni bilo doseči — to se je s čudovito naglico doseglo na starega leta dan: Dunajska in peštanska vlada sta se porazumeli glede nagodbe.
Zadnje dni se je smatralo kot zagotovljeno, da tako K 6 r b e r kakor Szell ponudita cesarju demisijo. Posvetovanja in pogajanja, ki so se deloma pod cesarjevim predsedstvom vršila v torek in v sredo, niso imela vspeha. Že je Szell določil, da se odpelje v sredo ob 5. uri popoldne v Budimpešto, odpelje z zavestjo, da £•■> se nagodbena pogajanja razbila, že je bil sklican ministrski svet, da sklene demisijo Korberje-vega ministrstva, ko je cesar odredil, da prideta Korber in Sz6"!l ob 6. uri še enkrat k njemu.
Ob 4. popoldne je nenadoma obiskal nadvojvoda Pran Ferdinand ministrskega predsednika Kdr-berja in imel ž njim dolg razgovor.
Ob 6. uri sta bila Korber in Sz61l v skupni avdijenci pri cesarju. Posledica te avdijence je bila, da so se Korber, Szell, B9hm-Bawerk in Lukacs sešli še isti večer na novo posvetovanje, pri katerem se je končno doseglo porazumljenje in sta se obe vladi popolnoma zedinili glede nagodbe. Kar je veljalo za nedosegljivo — je doseženo.
Pomen tega vsekako velevažnega dogodka se danes še ne da ceniti. Resnica je — vzlic vsemu ugibanju različnih listov — dajavnostčisto nič ne ve, v čem sta si dunajska in peštanska vlada tako nasprotovali, zakaj toliko časa ni bilo mogoče doseči porazumljenja. Gre se sicer za življenske interese vsega prebivalstva, a temu prebivalstvu se je vendar prikrivalo, kako stoji nagodbeno vprašanje.
Tudi sedaj se ni pojasnilo, kako je naenkrat postalo mogoče, kar je bilo poprej popolnoma nemogoče. Razglasilo se je samo, da se je dobil izhod in da je doseženo porazumljenje med obema vladama, sicer pa se varuje najstrožja tajnost.
Toda že sedaj kažejo gotove okolnosti, da se Gislitvanska menda nima veseliti nove nagodbe. Avtentičnega se sicer nič ne ve, a to je
gotovo značilno, da so na Ogrskem ta izid pozdravili z veliko radostjo, med tem, ko se je v Cislitvanski pozdravil z ravno tako veliko reservo. Nihče se ne more otresti suma, d a so bili zopetžrtvovani Cislit-vanski interesi Ogrski. Nihče se ne more otresti domnevanja, da se je »dobil izhod« v sle d odločitve krone, toda izhod, s katerim niti Korberjevo ministrstvo ni zadovoljno. Saj se govori že danes, da mislita finančni minister B o h m - B i-werk in minister Rezek odstopiti, ker z nagodbo nista zadovoljna.
Porazumljenje se je torej doseglo med ministri in sedaj imata besedo dunajski in peštanski parlament. Tam pač pade zavesa, ki sedaj še zakriva sklenjeno nagodbo, in tedaj izvedo prizadeti narodi — pri čem da so.
Nemško-češke spravne konference.
Po tako dolgih pismenih in ustnih pripravah so se v soboto vendar sestali poslanci obeh narodnosti iz Čegke m Moravske k spravnim konferencam na Dunaju.
Splošna sodba o dosedanjem teku konferenc je, da vlada sicer mir, da^a leži nad zborovalci težka atmosfera, ki dovede skoraj gotovo do viharjev. Vlada si prizadeva na vse načine, da se de-legatje ne razidejo brez pozitivnih uspehov. Češki udeležniki so imeli v soboto po konferenci dveurno posvetovanje s svojim ministrom Rezkom.
Dopisi.
Iz Krškega. (I men o vanj e dr. Ivana Tavčarja in dr. Tomaža Romiha častnima občanoma krške občine). Na starega leta dan je imel občinski odbor [krške občine svojo sejo. Ko je bil dnevni red končan, vstal je župan dr. Romih ter govoril prilično sledeče: Slavni odbor! Dokončali smo današnjo sejo, ki ni le zadnja v tekočem letu, temveč sploh zadnja tega odbora, kajti v prihodnjem mesecu razpisane bodo nove volitve. Ne bode torej odveč, da se nekoliko ozremo na to, kar smo storili v zadnjih 6 letih — kajti velika večina nas je že tako dolgo v odboru —; ter prev-darili, smo-li storili svojo dolžnost, in ali ima klevetanje naših nasprotnikov kakšno djansko podlago. Z mirno vestjo smem povdarjati, da nismo spali, temveč da smo se pošteno trudili za blagor naše občine. Predbaciva se nam vedno, da so se za mojega županovanja naklade povikšale; zares so se povik-šale, ali vendar še niso tolike, kakor po drugih občinah. In če so se povikšale, lahko tudi pokažemo, za kaj smo naklade porabili. Popravljali smo ceste, napravili smo nove mostove in popravljali stare, delali in popravljali sruo vodnjake, postavili smo v-občini 23
streliščnih postaj zoper točo, kupovali smo smodnik za nje — tekoče leto n. pr. smo izdali nad 1100 kron za smodnik —, kupovali smo plemenske bike, sploh gledali smo na to, da so se naklade porabile za koristi davkoplačevalcev. Mi nismo rok križem držali, zadovoljni moramo biti z našimi vspehi. S ponosom smemo tudi pokazati na našo bolnico, katera tako dobro uspeva, da smo danes sklenili jo razširiti, ter na našo občinsko hranilnico, ki se sicer počasi, a tem sigurneje razvija tako, da smo že lahko nastavili enega uradnika, enega pa še bodemo prihodnje leto. To hranilnico smo večinoma radi tega ustanovili, da je pomoč našim vinogradnikom. Vinogradniki imajo sicer še lepe vinograde, a ne morejo dobiti za nje posojila, ker so tuje hranilnice jako nezaupne glede novih vinogradov. Kmetje imajo tudi dosti vina, a ne morejo ga takoj spraviti v denar. Tukaj pomaga naša hranilnica. Ako hoče vinogradnik denar na vinograd, da ga lahko naša hranilnica. Vsi odborniki nadzorujejo dotične vinogradnike, ter dana je hranilnici prilika takoj denar odpovedati, če bi zanemarjal vinograd. Hranilnica pa tudi posojuje na kratke obroke tistim vinogradnikom, kateri ne morejo prodati svojega vina. Tako smo si torej našo občino na vse strani lepo uredili, da smo lahko zadovoljni in veseli; zasnovali pa smo še za novi odbor primerno delo s tem, da smo v današnji seji sprejeli v proračun primerno svoto za napravo vodovodov. Sedaj pridejo nove volitve; in sedaj pa naj pustimo naše nasprotnike na krmilo? Vi pravite ne; jaz tudi tako pravim ne, in stokrat ne. Mi smo delali, nasprotniki pa naj pridejo in se vsedejo k polni mizi? Ne, nikakor ne! Ako smo edini, ne bodo nas premagali. Se pred tremi leti nas niso, ko smo tako-rekoč spali in smo hoteli, da bi se volitve mirno vršile. A leskovški in svetoduški župnik sta bila nabrala nekoliko svojih pristašev ter sta hotela vse naprednjake vreči iz odbora; zadobila sta bila zasluženo kazen, da sta bila slavno propadla. In naj nas potem letos premorejo, ko bedimo? Ne in stokrat ne! Jaz pravim, da brez naše volje ne pride nobeden v občinski odbor, katerega mi nočemo, posebno še ne leskovški župnik, čeprav je še dekan, in tudi ne svetoduški župnik, in tudi ne nobeden njihov pristaš, da bi delali v odboru zdražbo in plodonosno delo ovirali. V občinskem odboru se je zadnjih šest let mirno pa vspešno delovalo. Ako pa prideta le 2 klerikalna razgrajača v odbor, pri kraju bode z mirom. Stavili se bodo vsi nemogoči predlogi (n. pr. imenovati Njegovo kne-zoškofovo milost častnim občanom, ali darovali za škofove zavode doneske itd.) Mi bodemo seveda proti, govorilo se bode mnogo, mlatili bodemo staro slamo, a fcdelalo se ne bode ničesar, kakor sedaj v deželnem zboru, kjer so nam klerikalci, prijatelji ljudstva, snedli vsako podporo. Torej še jeden-krat naj bode povedano, da si bodo zapomnili, brez naše volje ne pridenobedenvobčinski odbor Sest let sem na tem častnem mestu; nisem se pehal za njega, a ko ste mi ga podelili, delal sem, kolikor je bilo v moji slabi moči. Navdajala me je pri tem zavest, da imam za sabo značajne ^ože in navduševalo me je Vaše prijateljstvo. Verjemite, da si štejem v veliv0 čast, imenovati vsakega izmed
Vas svojim osebnim prijateljem, in bodi Vam prisrčna zahvala, da ste me ob vsaki priliki poslušali, naj si bode že, če je bilo treba iti h kaki volitvi, ali na kako zborovanje, ali kaj druzega koristnega ukreniti. Ali naj morebiti j danes moja beseda ničesar ne velja? Zatorej Vas prosim, bodite zopet vsi pri prihodnjih volitvah agitatorji za našo stranko in dobojevali bodemo časten boj, katerega so nam vsilili naši nasprotniki. Treba pa je tukaj povdarjati, da nikakor nismo nasprotniki vere ter da se čutimo verne katoličane. To smo tudi danes pokazali, ko smo dovolili za svetoduško cerkev 20%, za svetoduš-kega organista 8 %, za krško župnišče 20%, za krškega organista 3% naklade. Torej Bogu, kar je božjega. A v občinskem odboru ne potrebujemo nobenega cerkvenega razgrajača. Da pa bodo nasprotniki natanko vedeli, katerega mišljenja da smo bili, ter da smo še vedno istega mišljenja, ter da ne bodo domnevali, da hočemo morebiti ž njimi se dogovarjati radi kandidatov, naj zvedo to na slovesen način. Naša misel je bila naprednost. In ta misel mora tudi še zanaprej vladati v občinskem odboru krškem. Tukaj se ne gre za osebo. Naj bode prihodnji župan kdor hoče, biti mora našega mišljenja. Radi tega predlagam, da se voli vodja napredne stranke na Kranjskem, naš deželni poslanec g. dr. Ivan Tavčar, kateri je za našo občino mnogo koristnega storil, častnim občanom. Predlog se je z viharnimi živio-klici jednoglasno sprejel. Ob jednem predlagam, da se izreče stranki na Kranjskem, ki onemogočujc delovanje v deželnem zboru, najostrejša graja. Na to je vstal obč. svetovalec g. Anton Rupert, kateri deluje že nad 30 let v občinskem odboru, ter stavil predlog, da se imenuje tudi mnogo-zaslužnega g. župana častnim občanom. Povdarjal je, da se ima občina za ves napredek zadnjih let le njemu zahvaliti, s svojo trudoljubivostjo in z vstrajnim delom je dosegel uspehov, kakor malokateri delavec v javnosti. Vse delo obč. odbora je opravljal vedno le on — mi ostali smo mu bili le v zaslombo. Zlasti pa je oživenje našega vinorejstva skoraj izključno dr. Romi-hova zasluga. Brez njega bi pridelek naše občine še v 10 letih ne dosegel sedanje višine. Zatorej prosi g. župana, da sprejme častno občanstvo kot mali znak hvaležnosti občanov. Predlog se je z živio-klici enoglasno sprejel, vsaj je g. Rupert govoril vsem iz srca.
Domače in razne novice.
— Ilustracija Susterii-čeve interpelacije v zadevi nadučitelja Ravnikarja. Vsled ovadbe g. dr. 'Tavčarja proti g. Jerneju Ravnikarju, nadučitelju v Trnovem, vršila se je dne 31. decembra 1902.1. kazenska razprava proti Ravnikarju radi razžaljenja časti. Pri tej razpravi je obtoženec podal sledečo izjavo: »Jernej Ravnikar, nad-učitelj v Trnovem, izjavlja, da o priliki, ko seje dne 4. decembra 1902. !. razgovarjal z g. Ivanom Urbanči-čem o g. drju. Tavčarju, sioer ni trdil, da ne more voliti dr. Tavčarjeve stranke, ker je g. dr. Tavčar kriv, da je on semkaj (v Trnovo) premeščen, in mu je s tem na leto 500 gld. pojedel,dapa obžaluje,če jetako govoril« Ker se je obtoženec za-
vezal to izjavo v osmih dneh razglasiti v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu« in nadalje plačati 60 K kazenskih stroškov in 20 K za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, odstopil je gosp. dr. Tavčar za sedaj od obtožbe.
— Uspeh katoliške ob-strukcije ali vodovod v Sla« vini. Slavina, ki je, kakor znano, jako klerikalna vas, bi rada dobila svoj vodovod. Država je sicer obljubila nekaj pomoči, pa premalo, tako, da bode treba zvišati deželno podporo, če naj dobi Slavina prekoristni svoj vodovod. Brez deželnega zbora pa tega poviška ni doseči, in zategadelj je slavinskivodovod položen na najdaljšo klop, ki si jo misliti moremo! Tako dela katoliška stranka za svoje Slavin-čanje!   Če bodejo hoteli si na kak
| način pomagati, ne bode jim ostalo j druzega, nego najeti Šusteršiča ali pa Načeta Žitnika, ki oba — posebno pa Nace — prav dobro umeta vodo delati. Bi ne bila napačna vodnjaka, ta slovenska »politika«, postavljena sredi Slavine! In vendar je še obilo zaslepljenih kmetov, ki menijo, da so njihovi »katoliški« poslanci s svojo obstrukcijo kmetskim volilcem, bog-ve, kakih uspehov priborili! Mi pa pravimo: Bog daj pamet takim revežem!
— Kaplan Bešter — ko-stanjeviški »lažnivi kljukec" prestavljen. Iz kostanj eviškega okraja nam pišejo: Te dni prinesel je „Slovenec" za naše „device" pretužno vest, da je škofu dopadlo našega hujskača in„lažnivega kljukca" poklicati v nadaljno službovanje, reete hujskanje na Trato. Ako je ta vas v Poljanski dolini nad Škofjoloko, ista Trata, iz koje so pred kratkem župljani napodili znanega alkoholika, ki se sedaj leči pri usmiljenih bratih v Kandiji pri Novem mestu, — potem je naš mladi kaplan prav za prav avanziral, ker bo ondot za župnega upravitelja. Pri našem Škofu ne bi bilo to nemogoče. To bi bil nekaki „flaster" za brce in klofute na dr. Tavčarjevem shodu. Nam tudi prav! Ne tako pa našim „devicam", posebno ne oni, ki je že trikrat „kran-celj iz mirt" nosila. To je sedaj jav-kanje v Kostanjevici po „ta lepem Janezu." Ako jokanje ne preneha, se prav lahko pripeti, da stopi Krka iz struge. — Dopisnik iz selske doline v Vašem cenjenem listu nam je poročal pred kratkim, da se nahaja po dr. Tavčarjevem shodu izginoli naš kaplan „vsled bolezni" (!) na svojem rojstnem domu pri Mohorjevih na Jamniku. Popisal je „lepega Janeza", „da imajo punice njega rade, on pa punice." Dalje, da je nenavadno prepirljiv duhovnik, ki se meša v zadeve, ki ga čisto nič ne brigajo. Dopust radi „bolezni" uporablja v to, da kmete iz Jamnika, Podbelice in drugih hribovskih vasi hujska proti občinskemu odboru v Selcih. Laže se, da bodo morali hoditi otroci vsled sklepa občinskega odbora iz oddaljenih vasi v selško šolo mesto v bližnjo Podbelico. Slednjič vpraša selški dopisnik „Janeza Beštra, katoliškega duhovnika, ali ni lagati greh. Končno svetuje občinskemu odboru, da naj „lažnivega kljukca" sod-nijsko prime. Minulo je že štirinajst dni — kaplan še ni svojih lažij prekli-
cal. No, on sploh ni eden „ta hitrih". Pri nas se mu pet tednov ni mudilo oporekati „Narodovim lažem" (!) — da sta bila on in svetokrižki kaplan na dr. Tavčarjevim shodu v Kostanjevici oklofutana, obrcana in v blato poman-drana. Stoprav črez pet tednov razko-račil se je v „Slovencu", in v treh noticah vse to klofutanje in brcanje popisal — menda, da se pri škofu rehabilitira — kot nekako bajko. Mi smo na vse to molčali, ker imamo več sto ljudij kot priče, ki so to videli. Toda kaplan „gode" svojo naprej. V božični številki tega znanega, že nebroj-nokrat obsojenega lista za častikrajo, zopet piše o „liberalnem mazilu in zadoščenju za razgnani shod v Kostanjevici." Gospod kaplan, da boste vedeli, kako je izgledal „razgnani shod", kličemo Vam v spomin sledeči prizor s tega shoda: Razljuteni kmečki m o ž j e v p i j e j o: Samo farja šuntata. Farja stran! Pa bo mir! (Ljudstvo hoče z vzdignjenimi pestmi kaplana naskočiti.) Tuji Igospod: Gospod kaplan, vidite, kako je ljudstvo raoi Vašega hujskanja razjarjeno. Vrnite se mirno v farovž. Jaz Vam garantiram, da se Vam ne bo ničesar hudega zgodilo, ako precej zborovališče zapustite. )K a-plan Bešter pogleda zaničljivo tujega gospoda in tolče z desno nogo jezno ob tla, češ, bomo videli, kdo bo zmagal. Med tem pridejo možje prav blizu kaplana, rekoč: Le po njem! Tuji gospod: Pustite gospoda kaplana, saj pojde v farovž. Nekdo sune tujega gospoda z dežnikom med rebra. Domačin: Kaj si pa mislil, Francelj, da si tega gospoda, ki z nami drži, sunil. Francelj: Kaj pa farja brani! Ta že ni naš. Tuji gospod: Gospod kaplan, jaz] sem mislil dobro z Vami. Vi me nočete ubogati. Jaz se ne bom pustil radi Vas'| tepsti. Prepuščam Vas Vaši usodi. (Odide s pozorišča.) Na to je začel kaplan Bešter reterirati. Pa bilo je prepozno. Razkačeno ljudstvo ga obkroži in na koncu drevoreda — tik pred farovško ograjo obrca, oklofuta in končno v mlako vrže, ter ga na tleh ležečega „do dobrega zdela." Gospod kaplan-resnicoljub! Ali ni bilo tako? Prosimo odgovora! — Farani na Trati, čestitamo Vam na Vašem novem — župnijskem upravitelju!
— Shod v Ribnici. V nedeljo je dr. Šusteršič v Ribnici kroŠ-njaril s svojo politično žlindro. Svoj čas je prav v Ribnici razglasil, da govori iz njega sveti Duh, a v nedeljo ga je sveti Duh pustil na cedilu in mu s tem pomagal do velike blamaže. Vrhunec ŠusteršiCevih izvajanj je bilo vprašanje, če se smejo deželne naklade letos sploh še pobirati — in glej, ravno ta dan, ko je Šusteršič to pretresal v Ribnici, je prišla z Dunaja cesarska naredba, s katero se določa, da sme deželni odbor tudi letos pobirati deželne naklade. Pa reci kdo, da tojni nesreča za dr.Šuster šiča in dokaz, da ga je sv. Duh zapustil ter zbežal daleč proč od njega. Poredni Ribničanje pa se lahko smejejo na troške dr. Šusteršiča, kajti tako se že dolgo ni nihče blamiral, kakor ta spekulativni katoličan.
—- Napadalci iz farovža. Trgovec v Cerknici, gospod Ivan Po* povič, ima svojo hišo neposredno pri cerkniškem farovžu. Farovž je nje-
jjjov najbližji sosed. Dne 26. decembra so g. Popoviču njegovi uslužbenci napravili »ofreht« in to povodom njegovega godu in rojstnega dne. To je gotovo nekaj nedolžnega in zlasti po deželi že od nekdaj v navadi. Prebivalcem farovža pa to ni ugajalo in napadli so uslužbence g. Popoviča, z opeko. Menda je »ofreht« spomnil farovške prebivalce na katoliško ob-strukcijo v deželnem zboru. Nakrat so na zbrane uslužbence priletele od farovža tri opeke, in sicer z vso silo. Na srečo ni bil nihče zadet, a nevarnost je bila velika, kajti noč je bila temna, prireditelji »ofrehta« pa so stali tesno drug poleg druzega. Ko so začele leteti opeke, je pet izmed zbranih uslužbencev g. Popoviča zbežalo. Eden pa se je osrčil, se obrnil proti farovžu ter tudi natančno videl, da so se po metanju opeke farovška vrata odprla in zaprla. Gotovo je izginil v farovžu tisti junak, ki je metal opeko. Opeko je vzel pri farovžu, kjer je je velik kup. Omenjeni usluž benec g. Popoviča je potem šel tik do farovškega okna. Slišal je, da v sobi govore in se smejejo — vendar natančno ni mogel razločiti, o čem se je govorilo. Verjetno pa je, da so se zbrani gospodje veselili uprizorjenega atentata. Čedalje lepše!
— Javna varnost v Št. Vidu. Sicer zidajo v Št. Vidu škofove zavode, ali da bi se bili prebivalci kaj predrugačili , ni zapaziti. Zadnjič je prišel po kupčiji neki gostilničar na Toškem čelu in v Ga-berji v Št. Vid v gostilno pri Frnadu. Tam so ga neki pobožni katoličani, na čelu jim Ivan Jenko, napadli in ga hudo poškodovali. Mož se jim je umaknil skozi kuhinjo in se skril v klet. Napadalci ga na srečo niso našli. Ko so ga pa iskali, so se rotili: Če ga dobimo, ga bomo h i n r i h t a 1 i.
— Božji blagoslov ga je Vrgel na ulico. Po Vipavski dolini imajo sedaj priliko razinišljevati o tem, kako more komu tudi slovesen blagoslov biti na veliko škodo. V Po-dragi se je namreč zgodil slučaj, ki to prav živo kaže. Poslanec Božič seje, kakor znano, preselil iz Podrage. Za svojo hišo je postavil oskrbnika in ga pooblastil, da v njej kakemu potrebnemu da zastonj stanovanje. Oskrbnik je tako storil in odkazal brezplačno stanovanje možu, ki je sicer klerikalec — pri delitvi dobrot ne gledajo liberalci na mišljenje — a pošten človek. Ta mož ima kaj terc\jalsko Ženo in ravno tako tercijalsko taščo in se vsled njihovega vplivanja ni upal v Božičevo hišo. Brezplačno stanovanje bi mu pa bilo kaj dobro došlo. V tej stiski so se ti ljudje obrnili do slabo-glasnega župnika Kollerja in ta je žel bi ago s lovit stanovanje, predno 8e je omenjena družina vanj preselila. £rav kakor bi bilo to stanovanje okusno, kakor da je imel v njem sam hudič svoje prebivališče. Da se dobi kak duhovnik za tako stvar, to kaže, kako dekadentna je naša duhovščina, ^osl. Božič se je po takem postopanju Po vsi pravici čutil razžaljenega in je tercijalsko družino odpravil iz svoje kiŠe, brezplačno v porabo prepuščenega stanovanja. Lahko se torej reče, ^a je božji blagoslov to družino pojavil na cesto. Radovedni smo, če tej družini zdaj župnik Koller preskrbi brezplačno stanovanje.
— »Častilcem lurške Marije". V »spomin petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu« hočejo nekateri spekulativni gospodje na nekem griču poleg Rajhenburga sezidati novo cerkev. Iz svojega seveda ne bodo ničesar dali, pač pa so ustanovili »cerkveno družbo«, ki že nad leto dni berači za prispevke in je iz ljudstva izprešala že nad 12 000 K. To seveda ne zadostuje. Sedaj razširja ta cerkvena družba listke »Častilcem lurške Marije«, v katerih poživljajo k pristopu. Vsak ud mora plačati 1 K 20 h. na leto, za kar se mu obetajo — večne maše. Na čelu tej spekulaciji je župnik Jože Cerjak v Rajhenburgu. Kakor znano, je pri zidanju novih cerkva že mar sikak župnik obogatel.
— Povišanje oskrbnin v deželni bolnici. Deželni odbor je oskrbnine na vseh oddelkih de želne bolnice z dnem 1. januvarja 1903 primerno povišal, in sicer: prvi razred od 7 K na 9 K, drugi razred od 4 K na 5 K 50 h in tretji razred od 1 K 60 h, oziroma za tujce 1 K 80 h na 1 K 90 h brez razločka, v kateri kronovini ima oskrbovanec svojo domovinsko pravico.
— Presenetljiv izid. V po nedeljek se je vršila dopolnilna volitev iz furlanskih kmetskih občin v goriški deželni zbor. Poročali smo že, da je bil izvoljen nadučitelj v Gradišču ob Soči Josip Falconer. Ta pa je klerikalec in sicer je bil izvoljen z lepo večino, namreč z 49 proti 35 glasom proti inženerju An-tonelliju, ki je državni posla nec teh istih kmetskihobčin, v katerih je sedaj propadel, in ki je za svoj okraj že veliko storil. To je vsekako presenetljiv izid volitve in kaže, kakor napreduje kle-rikalizem na Furlanskem. Zdaj imajo klerikalci že dva furlanska mandata v rokah.
— Iz istrskega deželnega zbora. V zadnji seji je vlada predložila načrt zakona o premeščenju okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj. To kaže, da misli vlada resno napraviti Pulj za stolno mesto Istre. V tej seji je prišel na razpravo tudi predlog o združenju Istre s Trstom. Slovenska manjšina je po dr. Lagi-nji izjavila, da je za združenje, če se združi s Trstom tudi Goriška, ker bi postal italijanski pritisk še neznosnejši, če bi se samo Ittra združila s Trstom. Tudi je dr. Lagi nja izrekel, da je slovenska manjšina zadovoljna, da je dež. zbor sklican v Pulj, dasi bi ga rajše videla v zakonitem središču I«tre, v Pazinu. La-ginja je tudi zahteval, da se izvede volilna reforma in narodna ravnopravnost. Laška večina je seveda odklonila Laginjev predlog in sprejela predlog, da se Istra združi s Trstem. Do uresničenja tega sklepa je pa pot še — jako dolga.
— Nesreča. Gospoda Kajetana vit. pl. Premersteina, velepo sestnika v Jeličnem Vrhu, zadela je v nedeljo 5. t. m. nesreča, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Ko se je ponoči vozil domov, splašili so se nakrat konji in voz se je preobr rili. Ta nezgoda je toliko hujša, ker je isto provzročila zlobnost. Kakor se govori, so dosedaj še neznani zlikovci zastavili pot z neko ograjo, radi česar so se konji splašili. Vr-
lemu narodnjaku telimo skorajšnjega okrevanja!
— Nogo zlomila. Terezija Zontar, 15 let stara pastarica v Sp. Bitnjah št. 8, obSina Stražiše, je na cesti spodrsnila in padla in si zlomila desno nogo pod kolenom.
* Kedaj začenja novo leto ?
Novo leto začenja jako različno pri raznih narodih. Rusi praznujejo novo leto za 13 dni pozneje nego mi. Pri Perzijcih in Turkih, ki se ravnajo po mesečnih letih, ki niso enako dolga, začenja novo leto v aprilu, včasih celo v majniku. Japonci in Korejci so do 1. 1872, praznovali novo leto v februarju ali sušcu, zdaj je obhajajo enako z nami. Trdovratni Kitajci imajo novo leto po mlaju, ki je prvi po onem Času, kadar solnce nastopi v znamenju vodarja. V Srednji Evropi velja za novo leto srednjeevropski enotni čas, za Francijo in Belgijo zahodnoevropski, ki zaostaja 50 minut za srednjeevropskim, v Rusiji in Rumuniji velja izhodnoevropski čas, ki je za eno uro naprej kakor pri nas.
* Ozdravljena žaba. Neki gospod, z imenom Lipert pri Berolinu je imel pred več leti rego ali žabico, ki se mu je zelo priljubila. Nesreča je hotela, da je nekega lepega dneva ta žabica šla s svojim gospodom na sprehod. Med potom je po neprevidnosti stopil Lipert na njo, da je nežni trebušček počil. Ker je bilo še življenje v nji, prinesel jo je gospod na živintj-zdravniško šolo v Berolin, kjer se je v resnici posrečilo zelenega suknjača obdržati pri življenju. Rana se je pravilno zašila in hitro celila. Svoje nagnjenje in umnost pa je kazala svojemu lečite-lju. Kakor hitro se je ta kje pokazal, legla je pametna živalica na hrbet in kazala rano, da jo namaže z zdravilnim mazilom.
* 400 glav živine pogi-
nolo. Častniki vladinega parnika „Ho-wella", s katerim so poslali pomoč prebivalcem ob bregovih reke Rio Co-lorado, katera reka je izstopila iz svoje struge, poročajo, da je kacih 3000 ljudi moralo ostaviti svoja domovja in bežati v gore. Ljudje so izgubili vse svoje imetje in tudi nad 400 glav živine.
* Farovška kuharica, ki zna porabiti ugodni trenutek.
Klerikalni list „Volksfreundu v Strass-burgu poroča iz Griesheima: „Požrtvovanosti našega prečastitega gospoda župnika se imamo zahvaliti, da se je vršil pri nas od 19. do 30. novembra sveti misijon, ki so ga imeli trije patri redemptoristi. Taki ljudski misijoni so vedno velike koristi. Naj bi ostal globoki utis in živa gorečnost, ki so jih zasejati vredni sinovi svetega Alfonza Liguorija (!) s svojimi ravno tako pretresljivimi kakor poučnimi pridigami, stalne vrednosti v korist in blagor občine, cerkve in države. Ob zaključku misijona je umrla gospodinja gospoda župnika za vnetjem pljuč. Izbrala si je tedaj najpripravnejši trenutek, da odide dobro pripravljena po eksercicijah v boljše novo življenje." Posnemanja vredno tudi za kranjske farovške kuharice, posebno take, ki so že prestopile v rezervo ali „armeestand" ker se bo njihovega koraka veselil Bog, pa tudi njih gospodar, ki bi si že rad „vdinjal" novo, mlado moč.
* Koliko smotk se je pokadilo 1.1901 v Avstro Ogrski.
Ogrsko finančno ministrstvo je ravnokar izdalo svoj računski zaključek za leto 1901, v katerem se izkazuje, da se je v ogrskih deželah pokadilo 520.409.096 smotk in 1,189.162.372 cigaret, za kar se je skupilo 103.632.424 K, t. j. za 1,5*64.045 K več kot v letu 1900. Čisti dobiček iznaša 62,829.737 K. V avstrijski državni polovici se je pokadilo v istem letu 1,286.125.266 smotk in 3,885.920.062 cigaret ter se je za te prejelo 142.540.748 K.
* 318 spomenikov cesarju Viljemu Velikemu. Ded sedanjega nemškega  cesarja   ima   po nemških
mestih že M8 spomenikov, ki so veljali 20 milijonov mark. Koliko bede bi se' tlalo olajšati mesto te ogromne bronovine.
* Rodbinsko življenje pri divjakih. Kafri kupujejo svoje žene in vsak Kafr more imeti toliko žen, kolikor se mu zljubi. Ženo si kupi za kravo. Dahomejci plačajo svoje žene s steklenicami ruma in školjkami. Tako Dahomejci kakor Kafri jako ljubijo svoje otroke. Fellah, egiptski kmet, si tudi kupi ženo, a otroke, kadar je v stiski, ali odloži, ali proda, ali zameni za blago in živino. Beduin si tudi mora kupiti svojo nevesto, toda nevesta ni siijena vsakogar vzeti. Kadar se Beduinu rodi fant, je vesel, uoka ter vabi sorodnike k pojedini, a kadar se niu rodi dekle, je žalosten, nikamor ne gre in se sramuje pred ljudmi. Pri Kirgizih stariši sami skrbe za zakoniki stan svojih otrok. Samojci imajo po dve ženi. V Avstraliji ima žena in hči jako težavno življenje. Sploh so žene pri divjih narodih sužnje. Edino Samojeo je pravičen do žene: pomaga njej pri delu, celo pri kuhanju in jo trpinči le takrat, če je provzročila njegovo ljubosumnost. Takrat jo biča in muči, dokler sirota ne umrje.
* Prav je razumela. »Me« raner Zeitung« poroča iz Schlandersa na Tirolskem: Inženir, ki meri zemljo za novo železnico, je pojasnjeval stari kmetici, da proga nove železnice pojde ravno skozi njen skedenj. — »Torej skozi skedenj? Že prav,« pravi kmetica, »ali to varn že danes povem, naj se vlak požuri vsak dan do 9. ure zvečer — po devetih je pri nas skedenj že vselej zaprt«.
Gospodarstvo.
Angleški minister Chamberlein je svoj čas prorokoval, da imata bivši republiki Transvaal in Oranje uprav velikansko prihodnost. Kar je povedal Chamberlain — ki je vse prej, kakor fantast — to je potrdil odlični strokovnjak Fitzpatrick in danes so angleški trgovci in industrialci prepričani, da postane južna Afrika druga Indij a.
Tudi v Italiji se že pripravljajo, da bi se okoristili tega novega vira dohodkov. Italijanski veletržec Eu-genio Boccaleone je velikemu listu „Domenica del Corriere« dal na razpolaganje zanimivih podatkov, ki so vredne uvaževanja, ker je Boccaleone kapaciteta prve vrste.
Boccaleone pravi, da v južni Afriki sedaj ne potrebujejo delavcev, pač pa je za trgovce prilika, zaslužiti velike svote. Angleži in Nemci so se vrgli na izkoriščanje rudokopov in na prodajo tekstilnih izdelkov in izdelkov mašinske industrije. '.Pri Angležih pa nimajo Nemci simpatij. Zato svetuje Italijanom, naj se lotijo eksploatiranja južne Afrike. Vsled njegovega nasveta so Italijani že ustanovili dve veliki trgovski družbi v Durbanu in v Johannesburgu.
Boccaleone pravi, da bi se dale velikanske svote zaslužiti z uvažanjem gotovih potrebščin, s katerimi se Nemci in Angleži sploh ne pečajo. Pogoj je le, da so izvrstne kvalitete in narejene tako, kakor jih žele konsumenti južne Afrike.
Ne bomo navajali vsega, kar na-svetuje Boccaleone, da naj se uvaža v južno Afriko, nego le to, kar bi utegnilo nas Slovence zanimati in nam donesti korist.
Boccaleone pravi, da bi se v južni Afriki posebno izvrstno prodajalo sir, surovo maslo in kondenzirano mleko, potem suho sadje, n u d e lj n cikorija, cement in pohištvo.
Nas zlasti zanimajo mlekarski izdelki, zakaj na tem polju bi naše mlekarske in s i r a r s k e z a d r u g e lahko jako uspešno in srečno konkurirale z vsako državo, ko bi se le dosegla ugodna parobrodna zveza s primernimi tarifi.
Pomislimo samo, kako so si Danci in Finci pomagali z mlekarstvom in si-
rarstvom do ogromnega bogastva, ker so si znali pridobiti odjemalcev na Angleškem in celo v Indiji. Kaj podobnega bi se morda dalo doseči tudi pri nas, Če bi se s primerno eneržijo zavzeli, da si naši mlekarski in sirarski izdelki pribore južno-afriški trg.
Loterijske srećke.
Brno, 7. januvarja.        19,  4,  9, 67, 72.
Dunaj, 3. januvarja. Trat, 27, decembra. Oradeo, 3. januvarja. Praga, 31. decembra. Lino, 3 januvarja.
16, 53, 30. 35, 6. 74, 54, 24, 17. 71. 70. 63, 27, 54 76 66, 58, 48, 4 71. 3U, 12, 20, 14, 21
Red Star Line, Antwerpen
Tržne cene v Ljubljani.
Gov. meso I. kg
»        » H.
"   „ »    HI- n
Telečje,.....
Prašičje m. sv. „ „ n » pr., KoStrun.meso „
Maslo.....„
Surovo maslo „ Mast pra§ičjan Slanina sveža „
.     prek. „
Salo.....„
Jajce......
Mleko, liter . . Smetana si. lit.
„ kisla
Med.....kg
Piščanec.....
Golob......
Raca.......
Zajec.......
K hI
130
l';J0! 1
150
II 2
-;90i
2!6"i 2I401 l'80j 1J70I 2| -1J40 —ilO — 18 -80 -,80 1201 H40j -;501
-s pšeniC. ICO kg o koruzna „ „ S ajdova „ „ '.Fižol, liter . . . Grah,    „ ... Leča,   „ ... Kaša,   „ ... Ričet,   „ ... Pšenica 100 kg Rž... .   „ „ Ječmen.  „ „ Oves ... „ Ajda . .   „ „ Proso, bel. „ „ „ nav. „ „ Koruza.   „ „ Krompir  „ „ Drva, trda ms „    meh. „ Seno . . 100 kg Slama .  „ „ Stelja. .   „ „
27 80 191 35
20 4U 25
20
40 40
40
1H 15 14
15 20 18 16 15
; 7lh0 i 5l60 ! 7 60 i 71-
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViftdeoor Giirti
na Dunaju ali .2073—19)
Anton Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10 IfćST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. *Tg£3S
I Odlikovan m kolajno na pa-
riški razfttavl leta IOOO
•'1
Vso vrst©
2409-4
tamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
v »Sinku.
na Urvatskfim.
Ilustr. cenik
ne pošlje na zahtevan) e Iranko.
m
| Odllltovnn m kolajno nalm-J f~ dapeMtannkl roiestat t1.18»«. |
9 « «
# O
Mil m* am
Preobleke.
Popravila.
i
0 &
« i « o
8
i
i
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
niie primesi
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
—v Ljubljani. ■ »
Zahtevajte jo povsod!!
1903.
Odvetnik
dr. Vladimir Ravnihar
ima svojo pisarno
v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 5
v novi Čudno vi hiši nasproti sodnijskemu
poslopju.
€*ornjt* Šiška pri Ljubljani, 1. prosinca
P. n.
Usojam si vljudno naznaniti, da sem s 1. prosincem 1903
žganjekuho in tvornico likerjev
v Gornji Šiški pri Ljubljani pričel in isto z najnovejšim tehničnim strojem, upoštevajoč napredek v tej stroki, opremil tako, da sem v položaju, vsem zahtevam p. n. trgovcev v vsakem oziru popolnoma vstreči.
Pripomnim še, da oddajam vse svoje izdelke v jamčeni pristnosti, kakor najfinejše kvalitete.
Prosim cenjene naročbe ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Vzorce zastonj in poštnine prosto.
(32)
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hauiburg-NewYork le 6 dni,
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
st fg «3Hii tfc"WDi'jr»aa
Hamburg-Ameriške linije
Ljubljana Dunajska cesta st. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« ▼ Ljubljani.
A^829B