DMiSTrm Iz govora dr. II o h n j e c a na občnem zboru Prosvetne zveze smo objavili dcl o krščanski osnovi prosvetnega dela. Danes prinašamo iz drugega dela njegovega govora glavne točke: Slovenstvo — jugoslcvanstvo. V kršcanskern pravcu so naše organizacije vršile vzgojo mladine cela desetletja. Ni to bila protinarodna ali brezdomovinska vzgoja, kakor so nas natolcevali listi, ki so zle volje. S tem, da smo mladino vzgojevali po načelih katoliške morale, nikakor nismo, kakor zagotavlja Pij XI., trgali otr-ok od telesa in duše naroda, ampak smo jih vzgojili na najpopolnejši način tako, da so svojemu narodu kar največ ko- ristili. Da, iz naših organizacij so izšll tisti, ki so našemu narodu največ koristili. Izšli so razumni gospodarji in skrbne gospodinje, ki jim je pripadala velika naloga in briga, da ohranijo slovensko zemljo našemu narodu. Izšli so mladeniči ia mladenke, ki so bili prešinjeni socialnega mišljenja ter so se udejstvovali v socialnem delu. Iz našili organizacij so se polnile vrste tistih, ki so stali na braniku slovenstva. Zgodovina našega življenja v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno jo neovržen dokaz za to. Kar je bilo takozvanega svobodomiselnega svetovnega naziranja, se je povečini vdinjalo gospodujočemu neiaaštvu ter je nemškutarilo po šolah in uradih, le majhen del takili ljudi je ostal zvest svoji narodnosti, pa niso imeli ali dovolj svobode ali pa možnosti, da bi v narodnem smislu delovali. Naše prosvetne organizacije so bile glavne trdnjave slovenske narodne zavesti in narodnega odpora proti prodirajočemu tujstvu. Tvorile so tabor, o katcrem se je moglo po vsej pravici reči: V tem taboru je Slovenija. Vršeč to svojo veliko nalogo, so naše organizacije bile obenem najmočnejše barikade jugoslovanstva na severu njegovega ozemlja. Duševni o&e našega ljudskega prosvetnega dela škof Anton Martin Slomšek se je dvigal ne samo nad pokrajinstvo, ki je delilo Slovence na Štajerce, Korošce, Kranjce in Primorce, marveč se je v svojem od vzvišenih idealov živečem duhu visoko povzpel preko tedanjih državnih mej do bratov Hrvatov in Srbov na jugu. 0 njegovem odličnem jugoslovanskem mišljenju pričuje med drugirn leta 1851 ustanovljena Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Škof Slomšek je prvi udomačitelj ciril-metodijske ideje med našim ljudstvom, ideje, ki je versko posvečenje in najvijša smotrnost jugoslovanske in vobče slovanske ideje. Od naših velikih buditeljev in voditeljev smo se naučili naše slovenstvo skladno družiti s širjim in višjim jugoslovanstvom. Smatrali smo od nekdaj to spojitev kot organično rast, ki je označena s tem, da ohrani vsak ud svojo bitnost in posebnost ter vrši svojo nalogo, vsi pa vzajemno delujejo k skupnemu cilju. Ko so nekatere stranke in struje začele predstavljati jugoslovanstvo kot nekakega moloha, ki žre lastne otroke, pri černer bi se bilo bati, da najmanjši, to je slovenski, pride prvi na vrsto, je naše ljudstvo takšno tolmačenje odklonilo. Dobri Slovenci, to je Slovenci z lastno narodno kulturo, ki mora rasti in napredovati, ter s široko in napredujočo ljudsko prosveto, v zvezi z dobrimi Krvati in dobrimi Srbi tvorijo dobre Jugoslovane. Takšno je bilo od nekdaj naše jugoslovansko pojmovanje, in z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je naše pojmovanje skladno s pojmovanjem in težnjami sedanje vlade. Ptuj. Prosvetno društvo Ptuj priredi v nedeljo dne 14. decembra ob treh popoldne v mes.nem gledališču gostovanje mariborskih šiudentov, ki vprizorijo dve novi igri, ki v Ptuju še nista bili igrani. To sta: Maks Mell: ^lgra apostolov« in Heinz Steguweit: »Veseli trije kralji«. Mariborski študentje, ki so se nani že predstavili s Timmermansovo »Igro o 6vetih treh kralji«, so znani kot dobri igralci. Zato naj nihče ne zamudi te vprizoritvo. — Vstopnina običajna: 10, 8, 6 in 3 Din. Polzela. Kamen do kamena . . . Čas, v katerem živimo, zahteva celih ljudi. In naloga katolfške ljudske prosvete je, da vzgoji mladi rod v duhu krščanstva in narodne zavednosti. Dati mora mladira splošno izobrazbo in zavest moči organizacije. Ker je izvršitev tega odvisna od primernih društvenih prostorov, je naša dolžnost, da v tem idejnem hotenju katoliške mladine po svojih močeh pomagamo in hočemo tudi v javnosti propagirati idejo graditve Katoliškega prosvetnega doma na Polzeli. Častno predsedstvo in častni odbor tvorijo: Ivan Jodl, župnik in duh. svetovalec, Fran Hirsche, župnik v pok. in duh. svet, Jcsip Tiršek, Franc Sevčnikar, Franjo Košec, Anton Kolšek, Franjo Horvat, Vinko Zagoričnik, Ivan Rojšek, Franc Fužir, Filip Beloglavec, Alojz Likek, Jakob Hrovat, Franc Satler, Jakob Novak, Jožef Tavčer, Marija Bizjak, Anton Štefaneič, Alojz Predovnik, Tomaž Kok, Terezija Uratnik, Jernej Kolšck, Martin Kurist, Franc Turnšek, Franc Molis, Franc Okorn, Antonija Košec. Sv. Jurlj ob Ščfivniei. Bralno društvo vabi na svoj redni letni občni zbor na tretjo adventno nedeljo dne 14. debembra, popoldne po večernicah v župnišču. Spored: poročila odbornikov in preglednikov, potem volitev novega odbora. Društveniki, pokažite svojo zavednost s tem, da se gotovo vsi udeležite občnega zbora! Bog živi! Gorajigrad. Katoliško prosvetno društvo v Goi-njemgradu daje na znanje, da ima svoj redni letni občni zbor za preteklo poslovno leto 1930 v nedeljo- dne 14. t. m. popoldne po večernicah pred kaplanijo. K obilni udeležbi vabi odbor.