Ptuj, petek, 21. aprila 2006 letnik LIX • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Passat.
Najboli slovenski avto leta.
TTfrtTg-
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Danes skupna priloga regionalnih časopisov
SONČEK
08019 69
www.sonchek.conn
Imate pošto na strani 21
V
)
Letoydni polPkjnjtVjlpbveznggà služenJággFaškesalrOKa sojetâPg^^^'Sloyenski vgj|k[prjčeJi]BgV05.B
[evideníO in doSeglj
MatíjboaaiR
íobveznostaterÉbveziOs^enje'
ZzatO'lo ' akïjJ0|nSd8lJevali tUd^lanij^lletošnJem
ptuJa, odlkoderjepoSnetek. V předvsem^atosdajbi obimorebitni ogroženosti
ZanimanJe
Martin Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Gospodarstvo	Po mestni občini	Po naših občinah	Po naših občinah	Po naših občinah
Kidričevo • Pukšič	PtuJ • Kdaj bo	Kog • Kruti	Videm • Kje	Markovci, Videm •
- morebitni Toplekov	urejeno tudi za	vsakdan ob meji	bo tekel novi	Medsosedski spor ne
naslednik?	avtobusno postajo?	s Hrvaško	daljnovod	da miru
Stran 2	Stran 5	Stran 8	Stran 9	Stran 10
9770040197060
Velika Nedelja • Kje bi parkiral, da ne bo kasiral?
Zemljišče za parkirišče odkupljeno
To, da je s parkirišči zares velika težava, znajo povedati v vsakem še tako malem mestu. Tako zasebna stanovanja kot tudi institucije parkirišč ne premorejo in vsak se znajde po svoje in nekako krmari med plačljivimi parkirišči in zastonjkarskim parkiranjem po domače, ki občasno stane tudi kar precej.
V V
Če ste mislili, da na vasi teh težav ni, ste se krepko zmotili. V minulih prazničnih dneh je bilo lepo videti resen problem, ki ga imajo s parkiranjem prebivalci pri Veliki Nedelji. Učitelji in starši šoloobveznih otrok pa se z njim soočajo vsakodnevno.
Velika Nedelja je stisnjena na breg in pod njega, na njem pa stojita cerkev in grad. Na hribu je prostora le še za šolo in precej ozko cesto, za parkirišča pa prostora že zmanjka. Ob nedeljah v času maš je že tako ozka cesta zaparkirana do zadnjega centimetra, tako da promet le s težavo teče, jekleni konjički pa so tudi na kakšni zelenici. Podobno je ob
Uvodnik
šolskih prireditvah in v času prihodov in odhodov otrok iz šole. Pred šolo namreč ni niti enega samega parkirnega prostora. Povsod, kjer avti sicer ustavljajo, je ali privatno zemljišče ali pa parkiranje prepovedano. Do nedavnega so učitelji in starši parkirali na ploščadi pred šolo in se niti niso zavedali svojega greha. Konec minulega leta pa so jih obiskali občinski redarji, jih opozarjali in potem razdelili nekaj listkov za plačilo globe. Nezadovoljni so učitelji, še bolj starši, ki so že prav tako dobili kakšen plačilni listek. Vsakodnevno se ukvarjajo s problemom parkiranja in v času, ko je tempo življenja
O malih in velikih lopovih
Dejstvo, daje tudi v Sloveniji vedno več kriminala, predvsem pa da je ta vedno bolj organiziran, jasno kaže, da že lep čas nismo več osamljen otok sredi pokvarjenega sveta. Storilci so vse bolj predrzni, lotevajo se vse bolj zahtevnih in hujših kriminalnih dejanj, takih, ki jim do sedaj nismo bili vajeni. Poleg gospodarskega se pojavlja tudi kriminal na področju financ in poslovnih listin, ki se jih zavarovalnice zelo bojijo, saj so škode običajno velike, storilce pa je težko odkriti. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je na zahodnih trgih v zadnjem desetletju zaradi notranjih tatvin in finančnih malverzacij, kar se dogaja tudi pri nas, propadlo 20 odstotkov manjših in srednje velikih firm.
Lahko je reči, da je naraščajoče število kriminalnih dejanj pač posledica razpuščenega ali bolje rečeno premalo nadziranega prehoda iz enega v drug družbeni sistem, torej tranzicije; a naj v političnih vrhovih govorijo tako ali drugače, vsi že krepko čutimo, da je današnja slovenska družba nastala predvsem na ramenih tistih, ki smo izkoriščani, na račun elitnih kvazi inteligentnežev ali sposobnežev, ki so znali najti ustrezen trenutek in način hoje na robu zakona, tu in tam celo zdrsnili na eno ali drugo stran, ter brez posebnega truda obogateli. Recept je znan, saj je neuradno postal že kar moto naše družbe: kradi inteligentno, z veliko malho vendar dovolj previdno, da te ne zasačijo. In govorice o vplivnih navezah, ki vodijo proti vrhu, zagotovo niso iz trte zvite, saj je dejstvo, da je v Sloveniji raziskanih le slaba polovica hujših kaznivih dejanj. Torej imajo tisti, ki to počno, izredno močno in zanje varno zaledje.
V javnosti so se zaradi tega pojavile zahteve po ostrejši kaznovalni politiki, nekateri omenjajo celo smrtno kazen in druge skrajnosti. Vse to je pripeljalo do začaranega kroga, v katerem smo se znašli. Na eni strani so mali lopovi, ki kradejo za preživetje in so dokaj uspešno preganjani, na drugi strani pa veliki spretneži, prav tako lopovi, ki pa so zaradi bogastva in elite celo spoštovani, čaščeni in predvsem nedotakljivi. Torej lahko zahteve po drastičnem dvigu kazni in vse močnejšem policijskem nadzoru nad družbo razumemo tudi kot zahtevo po zavarovanju tistih, ki so si svoje bogastvo že "nagrabili" in bi bili sedaj pač radi varni tudi sami.
Kot dobronameren državljan pričakujem, da so dobronamerni tudi tisti, ki mi vladajo, čeprav vem, da sem preveč naiven, vsekakor pa bodo naši politiki poleg raznoraznih partnerstev in otroško nesramnih prerekanj v parlamentu morali storiti veliko več tudi za izgradnjo pravičnejše in bolj poštene drže - za ene in za druge. Kajti ko bo malha prazna, bo prazna za vse.
"artin Ozmec
Na prostoru pred šolo menda ni dovoljeno parkirati, o tem so se na precej boleč način prepričali tudi nekateri starši in učitelji.
šitev najbrž ne bo takšna. Na torkovi izredni seji ormoškega občinskega sveta je občina namreč odkupila parcele pod šolo za namen gradnje parkirišč. Gre za 2793 kvadratnih metrov površine, ki jih je občina sklenila kupiti za 7,8 milijona SIT. Pri tem se je razvnela razprava glede precej visoke kupnine, kot je menil svetnik Bogomir Luci, saj znaša cena za meter kar 2.800 SIT. Na dan je prišlo tudi, da lastniki na Kogu zahtevajo za zemljišče 3.500, v obrtni coni v Ormožu 5.500 in pri odkupu zemlje v obrtni coni za pločnik proti
Pušencem kar 10.000 SIT za kvadratni meter.
Kakor koli že, zdi se, da se problem parkiranja za šolo in vrtec pri Veliki Nedelji počasi le rešuje. Do končne rešitve pa bodo prostor pred šolo najverjetneje še nekajkrat obiskali redarji, ki to počnejo vsaj enkrat mesečno in razdelijo položnice. Novo parkirišče bo pridobitev za vse, čeprav bo določeno višinsko razliko tudi od tam do šole le treba premagati. Zato se ni bati, da bi redarji ostali brez dela.
viki klemenčič ivanuša
vse hitrejši, je to še kako naporno.
Kje je prometni znak?
Šolniki so bili precej vznemirjeni in so na svetu šole od občine zahtevali, da jim obrazloži, zakaj je pred šolo naenkrat prepovedano parkiranje. V odgovoru je bilo zapisano, da prepoved temelji na Zakonu o varnosti cestnega prometa, kjer v 52. členu, 13. točki in 4. odstavku piše, da je prepovedano parkiranje na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil. Učitelji so mnenja, da bi potem moral biti prostor opremljen z znakom, na katerem bi bilo jasno označeno, da je tukaj prepovedano parkiranje. Za kršitelje je predvidena kazen 20.000 SIT, kar pa je še malo proti kazni 500.000 SIT, ki po zakonu doleti pravno osebo. Na ta del
določbe pa je ustanovitelj očitno malce pozabil ^
Edina možnost legalnega parkiranja je kakšnih 300 do 400 metrov proč, v grabi pod šolo, kjer je ob športni dvorani lepo parkirišče. Nekoliko manjše je malo bližje, vendar je tisto zgrajeno za potrebe vrtca. In najpomembnejše - med vsemi parkirišči in šolo leži pomembna višinska razlika! Do parkirišča vodi tudi bližnjica, ki jo uporabljajo tudi številni od 318 učencev OŠ Velika Nedelja na poti v šolo ali k pouku telovadbe. Pot, oziroma stopnice so v zelo slabem stanju in so za razigrane otroke lahko kaj hitro nevarne. Nihče mi ni znal povedati, kdo je lastnik poti ali kdo bi bil dolžan skrbeti za njeno funkcionalnost. Dobila pa sem zagotovilo, da lastnik ni ne šola in ne krajevna skupnost.
Učitelji so predlagali, da se na prostoru pred šolo na eni strani zariše nekaj parkirnih prostorov, na drugi pa pusti prostor za pešce. Vendar re-
Po hribu do šole vodijo stopnice, po katerih dostopajo do šole številni učenci. Njihovo stanje je na nekaterih mestih zelo slabo in za otroke najbrž tudi nevarno.
Kidričevo • Sodišče razveljavilo sklepe skupščine Taluma
Pukšič - morebitni Toplekov naslednik?
Sodišče je ugodilo pritožbenemu predlogu manjšinskega delničarja in sklep o odpoklicu prejšnjega in imenovanju novega nadzornega sveta družbe Talum razglasilo za ničnega, sklep o delitvi dobička v višini 329 milijonov tolarjev pa je bil razveljavljen, je v četrtek, 20. aprila, za STA potrdila vodja pravna službe v podjetju iz Kidričevega Darja Havlas Kozoderc in pojasnila, da je s tem stanje vrnjeno v takšno, kakršno je bilo pred zasedanjem skupščine.
Kot je znano, je Eles, ki je sicer 80-odstotni lastnik Taluma, na skupščini predlagal in izglasoval omenjena sklepa, čeprav so bili njegovi zastopniki opozorjeni na kršitev zakona o gospodarskih družbah. Manjšinski delničar, ki združuje zaposlene v Talu-mu, je zato vložil izpodbojne tožbe, ki jim je bilo zdaj ugodeno, tako da bo morala biti
sklicana nova skupščina.
Nadzorni svet Taluma, ki se mu mandat sicer izteče julija letos, bo tako vsaj še nekaj časa vodil Branko Ogorevc, vendar pa sta iz njega pred časom izstopila Jasna Kalšek z ministrstva za gospodarstvo in Mirjan Trampuž iz Elesa. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi iz sicer sedemčlanskega nadzornega sveta izstopil še
kdo in bi ta postal nesklepčen, Havlas Kozoderčeva odgovarja, da v tem primeru nadaljnje postopke določa zakon o gospodarskih družbah.
Dobiček zaenkrat prav tako ostaja nerazporejen. Uprava je na skupščini predlagala, da bi ga namenili za povečevanje proizvodnje za predelavo aluminija in dokončanje zapiranja elektrolize B, Eles pa je
podal nasprotni predlog, da se ga nameni za dividende.
Po pisanju časnika Delo naj bi sicer vodstvo Elesa že prejšnji teden od predsednika uprave Taluma Danila Tople-ka zahtevalo, da odstopi, kot enega od kandidatov za morebitnega naslednika pa Delo omenja poslanca SDS Franca Pukšiča.
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radi^tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]- Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,846]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Foto: vkl
Ptuj • Z novim državnim sekretarjem Zvonkom Zinrajhom o varstvu javnega reda in miru
Starim stosom, kdo se boji misi, bo odkienkaio
Ptujčan, mag. Zvonko Zinrajh, je od novembra iani državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Izziv je bii veiik, zato se je odiočii, da bo prekinii deiovno razmerje direktorja v neviadni organizaciji Freedomhouse za Tadžikistan in Turkmenistan.
»Prej sem bil v vlogi tistih, ki so vlado in aktualno politiko kritizirali, predvsem s področja človekovih pravic, kar ni bilo niti slučajno težko, saj je za države centralne Azije na splošno znano, da sistematično kršijo človekove pravice. Izkušnje, ki sem si jih nabral pri tem delu mi sedaj pridejo prav. Ob zakonih, ki jih podajata vlada ali ministrstvo za notranje zadeve, vladne organizacije pa včasih pokritizirajo, da ob nekaterih posameznih določbah kršimo že obstoječe pravice oziroma da ožimo pravice nekaterih, lahko pomagam z argumenti. Včasih je kakšno zadevo zelo težko razumeti, glede na to da so direktive, ki jih je sprejela EU, za nas obligatorne in jih moramo prenesti v naš pra-
vni jezik.«
Nevladni sektor naj bi bil v Sloveniji šibak, to nam »očitajo« tudi v EU. Mag. Zvonko Zinrajh pravi, da s pravno-for-malnega vidika ni tako, drugo vprašanje pa je seveda, kako se ta organizira, kako deluje v določenih situacijah, kako porablja denar, ki ga pridobiva iz naslova raznih fundacij. V primeru uvedbe paralizatorja v slovensko policijo se je nevladni sektor odlično organiziral. Povabili so visokega komisarja za človekove pravice iz Budimpešte, se povezali z nekaterimi strankami opozicije, vodja je bila Amnesty International, in zadevo dokaj argumentirano predstavili, tudi javnosti. Prepričan je, da imajo nevladne organizacije v Sloveniji vse možnosti za
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije
Predpis Se iz rajnke Jugosiavije
Zakon o prekrških zoper javni red in mir je eden najstarejših predpisov, izhaja še iz leta 1974. Do danes je bil petnajstkrat spremenjen, kljub številnim spremembam, dopolnitvam in razveljavitvam posameznih členov pa še vedno velja za temeljni predpis s področja javnega reda in miru v Sloveniji. Pisan je bil v duhu drugačnega časa, zato ne ustreza več spremenjenim družbenim in socialnim razmeram. Vlada je besedilo predloga zakona o varstvu javnega reda in miru določila 7. decembra lani in ga poslala v prvo obravnavo v državni zbor. Osnovni namen predloga zakona je celovito urediti področje varstva javnega reda in miru na javnih in v zasebnih prostorih. Poudarjena je varnost oseb v zasebnem prostoru, lokalne skupnosti pa bodo skupaj s policijo prevzele soodgovornost za zagotavljanje varnosti s podelitvijo pooblastil za ukrepanje občinskim redarjem v primerih nedostojnega vedenja, beračenja, uporabe karbida ali drugih zmesi za pokanje, poškodovanja uradnega napisa, neprimernega pisanja po objektih, vandalizma, kampiranja, nedostojnega vedenja do uradne osebe, neupoštevanja zakonitega ukrepa, uporabe živali za ščuvanje ali razkazovanje, ki namenoma povzroči občutek strahu in ogroženosti. Starim štosom, kdo se boji miši, bo torej odklenkalo. Novi prekrški po predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru so beračenje z nadlegovanjem, vandalizem, nedovoljeno ponujanje spolnih uslug.
delovanje, kako jih izkoristijo, pa je drugo vprašanje.
Z Zvonkom Zinrajhom smo se pogovarjali o novem zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Uresničevanje pravice posameznika do varnosti in dostojanstva
Zakon o varstvu javnega reda in miru ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem ali v zasebnem prostoru, in sankcije za tako ravnanje. Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice.
Kdaj se srečamo z elementom nedostojnega vedenja do uradne osebe pri uradnem poslovanju? Vselej, ko gre nedostojno vedenje (za provociranje, verbalno ali z gesto ali tudi kako drugače) do uradne osebe pri uradnem
poslovanju. Pri tem pa ni nujno, da gre le za policiste, tudi druge osebe so lahko uradne osebe. Občina oziroma lokalne skupnosti imajo po tem zakonu pravico ustanoviti svojo redarsko službo, občinski redarji bodo uradne osebe, ki bodo nadzirale varnost javnega reda in miru v parku. Če se bo na primer nek mladostnik do občinskega redarja, ki bo opravljal uradno dolžnost, obnašal na neprimeren, nedostojen, žaljiv način, če bodo kršene vrednote javne morale, bo lahko takšnega kršitelja oglobil. Uradne osebe so tudi tisti na smučiščih, ki nadzirajo red na smučiščih.
Je prekršek tudi vsako spanje v parku? »Morda za koga ta določba ni povsem jasna. Gledano po pravni razlagi, če nikogar ne motiš, če nikogar ne oviraš, če ne vzbujaš nestrpnosti med ljudi, v bistvu ne gre za kršitev. Če bo nekdo prespal v ptujskem Mestnem parku, pri tem pa nikogar ne bo motil, ker bo samo spal in ne bo zganjal hrupa ter če ne bo prijave, to samo po sebi ni prekršek. Tudi podobno spanje v kleti, pod mostom, pa tudi pred pragom Mestne hiše ne bo prekršek, če to ne bo motilo župana, ki je prvi v občini, če to ne bo motilo občanov. Policist tu ni v vlogi presoje. Vseh elementov, da
Foto: Črtomir Goznik
»Nevladne organizacije imajo v Sloveniji vse možnosti za delovanje«
bi bilo to spanje prekršek, v tem primeru ni. Policist je pravzaprav v vlogi občana, ki opravlja neko uradno nalogo, oglobitev omenjenega 'pre-krškarja' bi bila na zelo trhlih nogah. Moral bi si pridobiti še koga, ki bi ga to spanje zelo motilo,« pojasnjuje mag. Zvonko Zinrajh.
Tudi na ptujskih ulicah in trgih je zadnje čase močno prisotno beračenje Romov. Kako ga vidi novi zakon o varstvu javnega reda in miru? Zakon ne govori o kategorijah ljudi, poudarja mag. Zvonko Zinrajh. Pri beračenju gre za neke vrste vsiljevanje, vznemirjanje, izvajanje pritiska na nekoga, da bi tistemu, ki berači, moral dati denar. To je element kaznivosti, res pa je, da je že stari zakon opredeljeval beračenje. Beračenje samo po sebi po novem zakonu ni prekršek. Če nekdo pride vljudno in vpraša, tako kot na primer v Ljubljani v parku: "Ali imate kaj drobiža, prosim?", potem pa se še zahvali, to ni prekršek, ki bi vznemirjal.
Člen o nedovoljenem ponujanju spolnih uslug zakonodajalec opravičuje s tem, da bi želeli dnevno oziroma nočno prostitucijo spraviti s cest, ulic. V Sloveniji taka oblika prostitucije ni pogosta. Problem pa je, ko gre za drzen in vsiljiv način ponujanja spolnih uslug, tudi na ulici, oziroma za organizirano prostitucijo, kjer pa ne gre več za prekršek, ampak za kaznivo dejanje.
Zakon o varstvu javnega reda in miru se loteva tudi uporabe nevarnih predmetov, v njegovi »domeni« je oglabljanja uporabe acetilena (karbida) ali druge plinske zmesi za pokanje, ki povzroča vznemirjanje oziroma občutek ogroženosti. Uporaba teh sredstev je v Sloveniji tudi najbolj evidentna.
Z globo se kaznuje tudi vsak, ki na javnem mestu nosi, razkazuje ali uporablja dekorativno orožje, imitacijo orožja, orožje, ki je namenje-
no za alarm, signaliziranje, klanje živine, ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju.
Prenočevanje za eno noč Se ni kampiranje
Nova določba v zakonu je kampiranje. Divje kampiranje, ki bo sankcionirano z globo, bo vsako kampiranje na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru, za katerega kampist ni dobil soglasja lastnika ali posestnika. Prekršek pa ni, če bo lastnik avtodoma tega parkiral na urejenem parkirišču, ker gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje. Prenočevanje za eno noč še ne pomeni kampiranje. Zakon nalaga lokalnim skupnostim, ki tega področja še nimajo urejenega, da s predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. V primeru nedovoljenega kampiranja lahko po pooblastilu ukrepajo tudi redarji.
Po razlagi zakona o varstvu javnega redu in miru je van-dalizem predvsem mestni pojav, pojavlja se povsod, kjer so stvari, ki jih je mogoče zlomiti, prevrniti ali vsaj počečka-ti. Po nekaterih ugotovitvah strokovnjakov kriminalistične psihologije je 70 odstotkov mladeničev vsaj enkrat v življenju zagrešilo kakšno vandalsko dejanje. Za lomljenje oziroma poškodovanje igral na otroških površinah in podobne javne naprave je globa od 50 do 100 tisoč tolarjev.
Določbe novega zakona, ki zadevajo lokalne skupnosti oziroma določajo pooblastila občinskim redarjem, se bodo pričele uporabljati z uvelja-vitijo zakona, ki bo urejal občinsko redarstvo. Pri uveljavitvi le-teh je pričakovati tudi največ zapletov. Prekrški z elementi nasilja, ki so bili v prejšnjem zaklonu zajeti v enem členu, so sedaj razčlenjeni po teži v več prekrškov. Višje sankcije so predvidene v primerih, če je bil prekršek storjen zaradi vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Globa v teh primerih znaša 200 tisoč tolarjev.
V dosedanji obravnavi novega zakona o varstvu javnega reda in miru je koalicija sprejela nekaj redakcijskih spremembe, zavrnila pa vsebinske, med drugim tudi o hori legalis. Večino prekrškov po novem zakonu bo, ko bo sprejet, obravnavala policija po hitrem psotopku, kar pomeni razbremenitev sodišč. Lokalne skupnosti pa bodo z organiziranim redarstvom zagotavljale javni red in mir na svojih območjih.
Kidričevo • Spet vroče zaradi novega vrtca
Graditi naj bi pričeli že jeseni
Čeprav je svet občine Kidričevo že pred časom sklenil, da bodo novi otroški vrtec zgradili ob osnovni šoli Kidričevo, sta direktorica Vrtca Neža Šešo in očitno tudi svet staršev Vrtca še naprej za to, da bi vrtec zgradili tam, kjer je sedanji, v Parku mladosti sredi Kidričevega. Novi vrtec naj bi veljal okoli 500 milijonov, graditi pa naj bi ga začeli že jeseni.
Razprave o lokaciji novega vrtca v Kidričevem se vlečejo že leto dni, pa nekateri očitno še niso povsem dojeli dejstva, da je po toči zvoniti prepozno. Po tehtanju zahtev in mnenj o tem, ali naj novi vrtec gradijo na sedanji lokaciji, v parku sredi naselja, ali na novi, ob osnovni šoli Kidričevo, se je svet občine Kidričevo že konec lanskega leta z večino glasov dokončno odločil, da ga bodo ob osnovni šoli.
Čeprav sta predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Anton Le-skovar in arhitektka Mojca Gregorski okoli 50 zbranim na torkovi predstavitvi projekta za novi vrtec zatrdila, da so pri vseh dosedanjih razpravah in pogovorih, tako v Kidričevem kot v Ljubljani na Ministrstvu za šolstvo in šport, upoštevali v glavnem vse pripombe in priporočila vodstva ter zaposlenih v vrtcu, je ravnateljica vrtca Neža Šešo izrazila svoje obžalovanje, da je politika premagala stroko, saj se morajo po 40 letih bivanja v idiličnem parku s številnimi igrali seliti na novo lokacijo ob šoli, kjer naj bi bil prostor omejen in manj primeren. Zato je ponovno izrazila svoje trdno prepričanje, da bi bil vrtec na sedanji lokaciji ugodnejši tako za otroke kot za zaposlene. Prisotne pa je seznanila tudi z obvestilom sveta staršev, "da na takšnih in podobnih razpravah glede izgradnje novega vrtca ne bomo več
sodelovali. Niste nas upoštevali, z novo lokacijo se ne strinjamo in tudi ne prevzemamo nobene odgovornosti za odločitve sveta občine Kidričevo v zvezi z izgradnjo novega vrtca, o čemer smo vas že pisno obvestili," piše v izjavi, ki jo je podpisal predsednik sveta staršev Tomislav Valenko.
Snovalka idejne zasnove arhitektka Mojca Gregor-ski je pojasnila, da gre celoten projekt z gradnjo nad-standardnega vrtca s kuhinjo in jedilnico na zemljišču ob osnovni šoli Kidričevo že proti koncu, saj so tik pred pričetkom postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od idejne zasnove, pri kateri so upoštevali vse veljavne standarde in predpise, so imeli že nekaj dogovarjanj in usklajevanj, nazadnje prejšnji teden na Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so povedali, da dajejo prednost predvsem kvaliteti bivanja otrok, vse dokončne odločitve o morebitni drugačni razporeditvi bivalnih prostorov ter igralnic pa prepuščajo lokalni skupnosti in delavcem Vrtca.
Kakšen bo novi vrtec
Poslopje novega vrtca v Kidričevem je v celoti pritlična stavba, sestavljena v obliki narobe obrnjene črke V. Levo od skupnega vhoda so predvidene garderobe in upravni
Foto. M. Ozmec
Največ pozornosti je pritegnila velika maketa novega vrtca, ki naj bi ga že jeseni pričeli graditi ob kidričevski šoli.
prostori, proti vzhodu pa sta predvidena dva bivalna trakta za otroke. Desno od vhoda je predviden prvi krak s tremi igralnicami oziroma oddelki za najmlajše otroke, stare od 1 do 3 let, levo pa drugi krak s petimi igralnicami oziroma oddelki za otroke, stare od 3 do 6 let. Skupaj je torej predvidenih 8 oddelkov, vendar pa je vrtec projektiran tako, da je z manjšimi korekturami možno pridobiti še dve igralnici, oziroma skupaj 10 oddelkov. Velikost igralnice za 2. starostno obdobje je 54
m2, torej nad predpisanimi standardi, sicer pa sta združeni po dve igralnici, ki imata v sredini skupne sanitarije. V neposredni bližini, nasproti skupnega vhoda, je predvideno parkirišče za starše in zaposlene, ob vrtcu so predvidena igrala za najmlajše ter zunanji športni objekti oziroma igrišča, ki bi jih lahko uporabljali tudi drugi občani.
Ravnateljica vrtca Neža Šešo je ob že povedanem menila tudi, da igralnice niso nadstandardne oziroma da bi lahko bile še večje, da je
na novi lokaciji predvideno manj zunanjega prostora, kot ga imajo sedaj, ter da so hodniki očitno predolgi, eden celo prek 100 m. Na drugi strani pa je menila, da je kuhinja za potrebe vrtca očitno prevelika, ter ponovno predlagala, da bi jim omogočili primerjavo obeh projektov - tistega, ki je bil izdelan že lani za gradnjo vrtca na stari lokaciji, in sedanjega, ki predvideva vrtec ob šoli.
Anton Leskovar je ponovno opozoril, da do primerjave ne bo prišlo, ker se je
svet že lani odločil za gradnjo vrtca pri šoli. "Zato o prvem projektu na stari lokaciji ne želimo več nobene razprave, lahko se pogovarjamo le o tem, kakšen naj bo vrtec, ki ga lahko že jeseni pričnemo graditi ob šoli, da bo čimbolj prijazen za otroke, njihove starše in tam zaposlene. Čas nas zelo preganja; če nam v enem mesecu ne uspe dokončati vseh potrebnih postopkov za gradnjo vrtca, se lahko zgodi, da izpademo iz programa, ki je sofinanciran tudi iz državnih virov. To pa bi pomenilo, da bi morali čakati na izgradnjo vrtca vsaj še dve leti. Tega si res ne smemo privoščiti," je menil Leskovar.
Arhitektka Mojca Gregor-ski je zavrnila očitke o tem, da naj bi bile igralnice premajhne, saj so po kvadraturi vse večje, kot je predvideno v standardu, ter ponovno poudarila, da stojijo za vsem, kar je projektirano, saj je vse v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni. Prenesla je tudi mnenje z Ministrstva za šolstvo in šport, katerega predstavniki naj bi se spraševali, zakaj se vendar toliko časa posvečajo projektu vrtca v Kidričevem, ko pa je že nekaj časa vse popolnoma jasno.
V razpravi smo med drugim slišali tudi to, da bodo v novi kuhinji sicer dvoji kuharji, torej vrteški in šolski, vendar bodo delovali kot enoten tim, čeprav se cena prehrane obračunava v vsakem od javnih zavodov različno.
M. Ozmec
Ormož • Spremembe na vrhu podjetja Jeruzalem VVS
Izgubili zaupanje v upravo
Ob preteku mandata dosedanjemu nadzornemu svetu družbe Jeruzalem VVS so novi lastniki imenovali tudi nove člane nadzornega sveta, v katerem so trije predstavniki največjega lastnika, Kmetijske zadruge Ormož, en predstavnik podjetja Holer-muos, d. o. o., in dva predstavnika zaposlenih. Predsednik je postal Franc Rožanc.
no, da bo to leto Gosad delal s polno paro. Spet bodo morali zagotoviti ponudbo za hrvaški trg, ki jo je lani prevzela Vitaminka. Lani so na račun izgube hrvaškega trga izgubili okrog 40 % celotne proizvodnje. Kakšna pa je dolgoročna usoda središkega obrata, pa v tem trenutku ne zna napovedati nihče.
vki
Na svoji drugi seji je nadzorni svet minuli teden ob pregledu poslovnih rezultatov za preteklo leto in načrtov za tekoče, po pregledu investicij obravnaval tudi imenovanje uprave družbe. Sprejeli so sklep, da se dosedanja uprava odpokliče in da nadzorni svet brez razpisa imenuje novo. Ivan Se-rec, diplomirani agronom iz Ormoža, sicer pa doslej zaposlen v Kmetijski zadrugi, je postal predsednik uprave Jeruzalem Ormož VVS. Ob vprašanju, zakaj je iznenada prišlo do te zamenjave, je Rožanc povedal, da ekonomski
rezultati in poslovanje lanskega leta gotovo niso zadovoljivi, saj družba izkazuje izgubo v takšnem obsegu, kot so jo lastniki tudi pričakovali. To menda ni osnovni vzrok, razlog je zaupanje lastnikov, ki so ga do bivše uprave družbe izgubili. »Ob spremenjenih lastniških odnosih nismo spreminjali uprave, vendar dosedanji upravi ne zaupamo več in želimo svežega človeka na tem mestu. Bivši direktor Silvo Žižek je imel z družbo sklenjeno individualno pogodbo in ponujeno mu bo delovno mesto v družbi.«
Sicer pa pred novim vodstvom stojijo zahtevne naloge. V poslovnem načrtu je zapisano, da je naloga uprave, da poveča vrednostno prodajo samega vina za 8 %, da se poveča prodaja buteljčnih vin in minimalizira ali ukine prodaja odprtega vina.
Naloga dosedanje uprave je bila tudi kadrovska racionalizacija v vseh sektorjih; nekoliko rezerv je še v obratu klet in sami upravi, s čimer se bo morala soočiti nova uprava.
Največji zalogaj pa bo gotovo realizacija investicije na Jeruzalemu.
Spremembe tudi v središkem Gosadu
Pred kratkim pa je prišlo do spremembe v vodstvu tudi v Drogi Kolinski - PE Gosad, kjer je dosedanjega direktorja Tonija Prosnika zamenjala Marinka Lašič. Dosedanji direktor se je, glede na situacijo v družbi, odločil, da se posveti družinskemu podjetju. Potem ko smo vsi pričakovali, da bo Štajersko sadje kupilo Gosad, je le-to od nakupa odstopilo. V obratu je zaposlenih še 33 delavcev, in potem ko je že vse kazalo, da ga bodo zaprli, je sedaj že jas-
Franc Rožanc, predsednik nadzornega sveta družbe Jeruzalem VVS, je pojasnil ukrepe novega nadzornega sveta.
Foto: vki
Ptuj • Za avtobusno postajo ni miru
Kdaj bo "čisto" in urejeno tudi za avtobusno postajo?
TUdi minuli konec tedna vandali na starem Mestnem pokopališču na Ptuju niso mirovali. Padli so novi spomeniki, v treh dneh so udarili kar dvakrat, s sobote na nedeljo in s ponedeljka na torek. Miru pa ni bilo tudi na drugih območjih Ptuja, nočnih zbirališčih mladih. Eno takih je tudi za avtobusno postajo na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska avtobusna postaja že dolgo kliče po obnovi. Po Izvedbi arhitekturnih delavnic, ki so vključevale tudi ureditev avtobusne postaje, so vsi silni projekti na Osojnikovi za zdaj potihnili.
Poostreni nadzori policije za zdaj še niso dali konkretnih rezultatov, ki bi vodili do vandalov, zgleda, kot da se skrunilci spomina na nek način norčujejo iz vseh, tistih, ki še prihajajo in ohranjajo spomin na umrle svojce, in tudi policije. Na Ptuju je več znanih nočnih zbirališč mladih, ki za seboj puščajo prava pustošenja. Ob tistih, o katerih smo že pisali, je kritično tudi na igrišču za avtobusno postajo, kjer se že nekaj časa ob koncih tedna zbirajo skupine mladcev, ki s svojimi dejanji razburjajo stanovalce bližnjih blokov in dodatno
Foto: Črtomir Goznik
Igrišče za avtobusno je že dolgo zbirališče mladcev ob koncih tedna, ki za seboj puščajo pravo pustošenje. Svetnik Liste KS mesta Ptuja Srečko Šneberger je mestno oblast že večkrat spomnil na ta del Ptuja, ki je zanemarjen, konkretnega odgovora pa iz Mestne hiše še ni bilo. Športnih igrišč na Ptuju namreč kronično primanjkuje. Mestna oblast se tudi ni odločila za nakup igrišč v Žabjaku za potrebe PČ Rogoznica, ki jih prodaja Opte Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav iz WC-jev na ptujski avtobusni postaji že nekaj časa ne smrdi, pot do njih, zlasti za starejše, ni varna, saj še vedno ni ograje. Verjetno bi k temu moral kakšno dodati kateri od inšpektorjev.
onesnažujejo to območje z najrazličnejšimi odpadki. Pobuda o tem, da bi igrišče uredili v prvotno stanje, da bi mladi na Ptuju dobili ponovno v uporabo en športni objekt, v Mestni hiši na Ptuju ni imela pozitivnega odziva. Območje občasno zasedajo tudi cigani, ki so si za avtobusno postajo uredili začasno prebivališče. Tudi za njimi ostaja pustošenje, ki si ga mesto z enajstimi naslovi najbolj urejenega kraja v Sloveniji ne bi smelo dovoliti. Številne akcije
čiščenja okolja, ki bodo potekale ta konec tedna v mestni občini Ptuj, napovedali so jih v četrtih, bodo, kot kaže, obšle to območje. Nihče od organizatorjev akcije ga namreč ni vzel na muho, zato si bodo red na tem mestu, kot kaže, morali vzpostaviti uradni čistilci in tudi varuhi reda in miru. Tistim, ki so doslej uporabljali to območje za divje parkiranje, pa so vzeli pogum, tako vsaj upajo, z namestitvijo znaka, ki prepoveduje parkiranje in dodatno opoza-
rja na odvoz nepravilno parkiranih vozil. Neuradno pa je slišati, da tudi za ureditev razmer za avtobusno postajo že zbirajo podpise prizadetih prebivalcev.
Škoda, da telefon, na katerega sprejemajo anonimne prijave vandalskih početij, ob že bolj znani številki 113 (0801200) tako vztrajno molči. Tudi z večjim angažiranjem Ptujčanov bi lahko omejili tovrstno uničevanje v okolju.
MG
Podlehnik, Gorišnica • O policijskih postajah
Nova parcelacija za PP v Podlehniku
V Ormožu so novo policijsko postajo že začeli graditi, v Gorišnici in Podlehniku pa jo po vseh peripetijah menda tudi že krepko držijo za rep. Po tistih prvih napovedih bi sicer v obeh omenjenih občinah zdaj kmalu že morali slovesno rezati otvoritveni trak, kot je že ob novoletnem obisku za naš časopis povedal notranji minister Dragutin Mate, a je realneje ta rok postaviti v sredino leta 2007.
No, občine so medtem že postorile svoje. Najbolj se je zapletalo v Podlehniku, kjer so se lep čas pogajali, da so sploh sestavili dovolj veliko zemljišče, potem so si narisali (in potrdili) lokacijski načrt, ki je bil spet nekam podlehniško majav, saj naj ne bi omogočal izgradnje zahtevane širine ceste - razen na račun zemljišča oz. smrečic zasebnika. Kot vse kaže, pa se je tudi za to težavico našla neka rešitev, saj na pristojnih službah zdaj odločno
pravijo, da je vse v redu. Postopek izgradnje sicer vodi po sklepu vlade Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave pri ministrstvu za javno upravo.
V Gorišnici otvoritev aprila, v Podlehniku junija 2007
»Aktivnosti na posameznih objektih policijskih postaj potekajo v skladu s
potrjenimi terminskimi plani, ki predvidevajo izvedbo posameznih faz v različnih časovnih obdobjih. Tako predvidevamo začetek gradbenih, obrtniških in instalacijskih del na objektu Policijske postaje Gorišnica v maju letos, na objektu policijske postaje Podlehnik pa v avgustu 2006. Glede na to bo PP Gorišnica predana namenu predvidoma v aprilu 2007, PP Podlehnik pa v juniju naslednje leto,« je v zvezi s termini izgradnje povedala
Nina Furman s službe za odnose z javnostjo pri ministrstvu za javno upravo.
Razmišljanje oz. ideja o izgradnji policijske postaje v Vidmu, ki je kot dokaj resna opcija prišla na dan v času, ko so se v Podlehniku še dajali okoli »sestavljanja« parcele, je tako zdaj definitivno odpadla, kar potrjuje tudi odgovor Jerneja Pavlina, odgovornega za stike z javnostjo pri notranjem ministrstvu: »Glede na dokončne dogovore za lokacije PP Pod-
lehnik in PP Gorišnica so vse potrebne aktivnosti investicije v teku in t. i. alternativna lokacija v občini Videm pri Ptuju ni več aktualna.«
Upoštevana je širitev dovozne
ceste
Trenutno se, kot še pojasnjuje Pavlin, za projekt policijske postaje v Podlehniku izvaja revizija projektne dokumentacije (PGD). »Na
podlagi lokacijskega načrta je bila izdelana nova parcelacija, ki je že upoštevala širitev dovozne ceste. Pogodba o nakupu zemljišča je v fazi podpisovanja,« v zvezi s pod-lehniškim lokacijskim načrtom še razlaga Pavlin. Kaj in kakšna je ta »nova parcelacija«, gotovo vesta lastnika zemljišč v omenjeni coni; glede na to, da se kupoprodajna pogodba podpisuje, pa je sklepati, da je sprejeta kakšna vmesna varianta _
Projekt izgradnje policijske postaje v Gorišnici pa je že korak naprej, in sicer v fazi izvajanja javnega naročila za oddajo gradbeno-obrt-niških in instalacijskih del, odpiranje ponudb pa bo 21. aprila 2006.
Nove policijske postaje bodo poleg Ormoža, Pod-lehnika in Gorišnice zgrajene še v Brežicah, Metliki in Piranu.
Sobetinci • Na izredni seji ponovno o farmah
Lastnik je tudi občina Markovci
Zgodba okrog farmskega kompleksa, ki je bil nekoč v lasti Kmetijskega kombinata (KK) Ptuj in je s prevzemom, tako kot tudi vso ostalo Kombinatovo premoženje, prišel v roke Perutnine Ptuj (PP), se vleče kot jara kača.
Ko je objekt prevzela PP, so bile farme prazne. Pod Kom-binatovim vodstvom je bila v teh farmah vzreja govejih pitancev, PP pa se očitno v tej panogi ni videla in se je od-
ločila kompleks prodati. Ker so takrat krajani vasi Sobe-tinci izvedeli, da naj bi novi potencialni lastnik v farmah gojil prašiče, kar bi seveda po naselju povzročalo neznosen
smrad, so sklicali zbor krajanov. Na zboru se jim je pridružil tudi markovski župan Franc Kekec, ki je obljubil, da bo občina po svojih najboljših močeh poskusila pomagati in
Občina Markovci naj bi odkupila parcelo in objekt ter na tem mestu zgradila občinska stanovanja. Ta parcela je sicer neposredno ob kompleksu farm in vprašanje je, kdo bi si želel imeti takšnega soseda.
preprečiti, da bi v teh farmah gojili prašiče. Takrat je občina razmišljala celo o nakupu kompleksa, a se s Pertunino niso uspeli izpogajati za ceno. Zgodba se je za nekaj časa skrila pod preprogo, nato pa smo v lanskem letu zasledili razpis, da Perutnina farme v Sobetincih prodaja. Celoten kompleks je odkupil Karel Korent, kmetovalec iz Koroške. V farme je jeseni lansko leto vhlevil govedo, nekega večjega nasprotovanja takrat med krajani ni bilo.
Zelo zanimiv podatek pa je na eni izmed sej občinskega sveta izpostavil svetnik Marjan Horvat, sicer tudi krajan Sobetincev. »Občina Markov-ci je lastnica dveh parcel, ki se nahajata v tem farmskem kompleksu. Kako je lahko Perutnina kompleks prodala, če pa je v tem kompleksu tudi naša - občinska lastnina?« je že lansko leto na občinskem svetu opozarjal Horvat. O tej temi pa je občinski svet govoril tudi na izredni seji, ki je bila v sredo, 12. aprila.
»Vsa stvar se je zapletla s prodajo farm, ko pred leti
niti Perutnina niti mi nismo vedeli, da smo lastniki dela zemljišča, ki je že od nekdaj pripadalo skupnemu ljudskemu premoženju. Iz te informacije smo pravzaprav ugotovili, da so zemljišča v velikosti 13 arov last občine. V bistvu pa so to nekdanja cestišča in bankine, ki so v preteklosti bile na tem mestu. KK je na tem mestu zgradil farme in pripadajoče objekte, zemljiškoknjižno pa objekti, ki so bili zgrajeni na tej - občinski zemlji, niso bili nikoli prepisani na lastnika, torej nekdanji KK Ptuj. In ker zemljiška knjiga ni bila urejena, so tudi objekti, zgrajeni na občinski zemlji, postali last občine Markovci. Lansko leto je PP celoten kompleks prodala novemu lastniku, ni pa prodala naših zemljišč in pripadajočih objektov. Ker pa so ta naša zemljišča z objekti, ki praktično niso več niti uporabni, del celotnega farmskega kompleksa, za občino neuporabna, smo se na občinskem svetu odločili, da to prodamo. Za nakup je seveda zainteresiran novi
lastnik farm Karel Korent. Razpis za prodajo našega premoženja, ki je del tega farmskega kompleksa, smo objavili v Uradnem listu in kot edini kandidat se je za nakup prijavil zdajšnji lastnik ostalega dela farm. Ceno smo zastavili po cenilnem zapisniku. To je 5,7 milijona tolarjev. V razpisu smo v skladu z zakonom postavili 8-dnevni rok za odplačilo. Ker se je edini na razpis prijavil Karel Korent in ker je zaprosil za 100-dnevni rok za odplačilo obveznosti, je občinski svet na izredni seji njegovo prošnjo odobril. Z denarjem, ki ga bo občina dobila od prodaje svojega deleža v farmah, bomo od PP kupili zemljišče v Sobetincih, na katerem je sicer stanovanjski objekt. Ta je tako dotrajan, da bi ga bilo treba podreti. Na tem mestu bi potem zgradili občinska stanovanja,« je pojasnil markovski župan Franc Kekec.
Predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak, sicer prav tako krajan Sobetincev, pa je na izredni seji poudaril, da so Sobetinci že tako ali tako demografsko ogroženo območje. »Sprašujem se, kdo si v Sobetincih ob vseh teh neugodnih okoljskih dejavnikih sploh še želi živeti. Sobe-tinci se praznijo, novogradenj praktično ni. Vredno bi bilo razmisliti, kaj delamo. Vemo, da se občinski proračun v 60 % polni iz dohodnin. Kdo ga bo polnil v bodoče, če se nam bodo občani izseljevali?« se je spraševal Toplak.
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja
2,2 milijarde za kanalizacijo in vodovod
V prostorih Osnovne šole Kidričevo so v torek, 18. aprila, predstavili javnosti projekt zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, s poudarkom na izgradnji primarnega kanala na območju občine Kidričevo. V prvi fazi naj bi izgradnja kanalizacije in vodovoda v občini Kidričevo veljala 2,2 milijarde tolarjev, kar 60 % sredstev prihaja iz Evropske unije.
V dvorani Osnovne šole Kidričevo se je ob predstavitvi omenjenega projekta, poleg direktorice kidričevske občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in predsednika odbora za Gospodarstvo Alojza Žunka, zbralo le kakih 15 občanov. Koordinator projekta mag. Jernej Somen iz Komunalnega podjetja Ptuj je povedal, da so s pripravo
dokumentacije za projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja pričeli že pred tremi leti, sicer pa je po predinvesticijski dokumentaciji doživel že kar nekaj sprememb in prilagajanj, zaradi svoje obsežnosti pa je razdeljen v dve fazi. V prvi fazi je od sedmih sodelujočih zajetih le 5 občin, saj občini Videm in Markovci, ki sta najbolj izpo-
stavljeni, v tej fazi nimata še nobenega objekta. Na območju MO Ptuj je najobsežnejši poseg prenova centralne čistilne naprave, v občini Gorišnica načrtujejo manjšo čistilno napravo za 2100 PE in izgradnjo dela kanalizacije na območju Moškanjcev in Gorišnice. V občini Hajdina naj bi zgradili celotno vejo kanalizacije od občine Starše v dveh smereh;
Foto: M. Ozmec
Koordinator projekta za zaščito podtalnice, v katerem sodeluje sedem občin, je mag. Jernej Šomen.
ena veja naj bi se odcepila pri Gerečji vasi in prek tega tudi v Kungoto na območju občine Kidričevo.
V okviru omenjenega projekta je na področju izgradnje
kanalizacijskega sistema večina objektov v občini Kidričevo uvrščena v 1. fazo projekta. Tako načrtujejo izgradnjo Čistilne naprave v Apačah za 8500 populacijskih ekvivalentov, kanalizacijski sistem pa bodo zgradili od omenjene čistilne naprave v dveh smereh. Eden bo vodil prek nove Obrtne cone občine Kidričevo do naselij Nji-verce in Kidričevo. Druga veja pa se bo gradila od Apač proti zahodu do meje z občino Slovenska Bistrica. Zgrajen bo tudi del primarne kanalizacije v naselju Kungota, ki se bo prek občine Hajdina navezal na Centralno čistilno napravo v Ptuju.
Na področju izgradnje vodovodnega sistema pa gre v občini Kidričevo v okviru omenjenega projekta za rekonstrukcijo treh krajših odsekov vodovodnega omrežja na območju naselja Apače, posebej pa je pomembno, da bo zgrajena vodovodna povezava med vodovodnima sistemoma Ptuja in Slovenske Bistrice. V sklopu vodovodnega sistema
pa bodo zgradili tudi globinski vodnjak in prečrpališče za vzdrževanje potrebnega obratovalnega tlaka v Župečji vasi.
Po podatkih iz predinvesti-cijske zasnove omenjenega projekta naj bi vse investicije na območju občine Kidričevo veljale 2,2 milijarde tolarjev, v pripravi pa je že investicijski program, ki naj bi bil končan do konca tega meseca ali v začetku maja, v njem pa naj bi bile vrednosti posameznih investicij nekoliko višje.
Predvidena vrednost celotnega projekta zaščite podtalnice na območju sedmih sodelujočih občin je v 1. fazi okoli 30 milijonov evrov, v 2.
fazi pa okoli 14 milijonov ev-rov, tako da naj bi v končni fazi celotni projekt veljal okoli 44 milijonov evrov. Sicer pa so kar 60 odstotkov sredstev pridobili iz skladov Evropske unije, 25 odstotkov sredstev naj bi zagotovila država, preostalih 10 odstotkov pa Občina Kidričevo. Projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja naj bi v prihodnjih mesecih obravnavali in potrdili v vseh sedmih občinskih svetih, predvidevajo, da naj bi v jesenskem času izbrali ustreznega izvajalca, dela pa naj bi pričeli v drugi polovici prihodnjega leta.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Da bi iz naših pip tekla kvalitetnejša voda ...
Foto: MZ
Markovci • Pogovor z županom Francem Kekcem
Praznik zaznamovan s pomembnimi pridobitvami
Občina Markovci sicer obstaja že osmo leto, letošnji občinski praznik pa je sedmi in je po besedah župana Franca Kekca zaznamovan z mnogočim, saj zaključujejo drugi mandat z več pomembnimi pridobitvami, ki so bile načrtovane že v prvem mandatu.
"Leto 2006 je v občini Markovci investicijsko zelo intenzivno, saj bomo skoraj 700 milijonov proračunskih sredstev namenili za občinske investicije. Največja med njimi je večnamenska dvorana, ki smo jo zgradili ob osnovni šoli, v njej pa smo šoli in občanom ponudili skupaj 1800 m2 novih pokritih površin. Investicija je z opremo vred veljala okoli 500 milijonov, večino sredstev pa je prispevala občina, saj je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo le 15 milijonov tolarjev."
Nova dvorana je večnamenska, torej bodo v njej lahko tudi kulturne in dru-
ge prireditve?
"Poleg sodobne telovadnice, ki je namenjena učencem osnovne šole in športnim društvom, bodo v njej lahko tudi druge prireditve, kar omogočajo pomične tribune z 270 sedeži. Poleg tega je možno v dvorani namestiti še vsaj 500 sedežev, nekaj pa je na voljo tudi stojišč, tako da bodo možne prireditve za okoli 1000 obiskovalcev. Vsa športna oprema je sodobna, na steni dvorane so tudi sodobni semaforji, ki bodo omogočali vse zahtevne tekme z žogo. Veseli me, da je dvorana tudi zelo akustična, saj so stene obdane z lesenimi oblogami,
Foto: M. Ozmec
V novi večnamenski dvorani v Markovcih šolarji že pridno vadijo za nastop ob petkovem odprtju.
Foto: M: Ozmec
Župan Franc Kekec: "Letos bomo za investicije namenili 700 milijonov."
tako da bo možno kvalitetno izvesti tudi razne glasbene in kulturne prireditve, tik ob dvorani pa smo zgradili tudi veliko asfaltno parkirišče s 170 parkirnimi mesti."
Na velikonočni ponedeljek ste v Markovcih blagoslovili tudi novo mrliško vežico. "Da, to je druga pomemb-občinska investicija letošnjega leta. Za gradnjo
nejša
vežice smo se odločili, ker bi nas prenova stare veljala skoraj 60 milijonov, v novi, ki nas je veljala okoli 100 milijonov, pa so kar trije poslovilni prostori. Ob vežici gradimo tudi parkirišče s 120 parkirnimi mesti, ki naj bi bilo končano do konca leta."
Središče Markovcev je razkopano, saj ste pričeli gradnjo kanalizacije.
"Gre za tretjo letošnjo, sicer
pa najobsežnejšo investicijo, saj nas bo izgradnja celotnega kanalizacijskega sistema v občini veljala okoli 3 milijarde tolarjev. Letos smo pričeli v centru Markovcev, nadaljevali bomo v Zabovcih ter gradnjo skupne čistilne naprave v Markovcih s kapaciteto do 1800 enot. Na to čistilno napravo bo priključena tudi kanalizacija iz obrtne cone Novi jork, kjer načrtujemo še
V Občini Marl(ovci smo ob 7. občinsiiem praznilfu veseli uspehov, l(i smo jih dosegu skupaj z občani. Ob tej priiožnosti vsem občaniam in občanom islcreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na osrednjo svečanost z otvoritvijo večnamenske dvorane, ki Ďo v petek, 21. apriia 2006, ob 16. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Odpri jo bo minister dr Miian Zver
Franc KEKEC an Občine Markovci
d.0.0. Iv^
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod •centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
Občankam in občanom ter našim cenjenim stranicam čestitamo ob praznil(u občine l\/iari(ovci.
OBKnu CONA NOVI JORK, Nova vas pri Marimcih 103, tel.: 754 00 90. ORMOŽ. Ptujska cesta 17. tel.: 741 72 70
Pokllčile na telefon 02 754 00 90, z veseljem Vam bomo pomagali In svetovani
gradnjo tretje faze na skoraj 2 hektarjih."
V zaključni fazi sta tudi dva nova gasilska domova.
"Letos bomo končali gradnjo gasilskega doma z vaško dvorano v Novi vasi, ki bo veljal blizu 100 milijonov, ter novega gasilskega doma z manjšo dvorano v Markovcih, ki bo veljal prek 90 milijonov. Poleg tega bomo za nakup novega gasilskega avtomobila za PGD Bukovci prispevali 30 milijonov. Ob občinskem prazniku smo v kletnih prostorih občinske stavbe odprli tudi informativni center TrUD. Gre za uresničitev projekta ravnanja in upravljanja s prostorom ob reki Dravi, ki sodi v program Natura 2000 in pomeni ohranjanje biološke raznolikosti na tem prostoru. (o projektu pišemo v Štajerskem tedniku posebej, na strani 10, op. urednika.)
Vse to so pomembne pridobitve naše občine, ki pomenijo naš skupni uspeh in napredek, zato se vsem, ki so pri tem sodelovali, iskreno zahvaljujem. Vsem občankam in občanom občine Markovci pa ob občinskem prazniku iskreno čestitam!"
M. Ozmec
Cvetličarna Rožmarin
Hermina Horvat s.p. Miklošičeva 10, Ptuj In Bukovci 4a, Markovci
Vsem občankam In občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Svojim kupcem in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za Izkazano zaupanje.
Akromîs,
storitve in trgovina, d.o.o.
Zabovci 86/b, 2281 Markovci, tel.: 02/788 81 87,788 88 13
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku občine Markovci!
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Vsak, ki želi, da se spočije in v miru dobre hrane se naužije, naj v gostilno Pri Pošti na Ptuju ali v gostilno Na Gmajni v Zabovcih zavije.
V prijetnem ambientu obeh gostiln vam prijazno osebje postreže z okusno hrano, sočnimi pizzami itd. Sprejemamo večje družbe za razna praznovanja: birme, obhajila, poroke, rojstne dneve, obletnice.
tel: 788 81 86, 787 74 72 email: danica.dobrotic@teleing.com
Kog • Kruti vsakdan ob meji s Hrvaško
Kako živeti s Schengenom?
Slovenska demokratska stranka je na Kogu pripravila okroglo mizo, na katero je poleg krajanov in krajank povabila tudi Danijela Lorbeka, vodja sektorja mejne policije pri generalni policijski upravi, in Marka Vrevca z oddelka za SOPS s Hrvaško pri ministrstvu za zunanje zadeve. Okroglo mizo je vodil Bogomir Luci.
Stališča države sta predstavila Marko Vrevc iz zunanjega in Danijel Lorbek z notranjega ministrstva, okroglo mizo pa je vodil Bogomir Luci.
Na začetku je Danijel Lorbek predstavil režim, ki velja na naši meji, in zahteve, ki jih pred nas postavlja Schengen. Evropa kontrolira uvajanje kriterijev na zeleni in modri meji ter na letališčih in na ormoški meji lahko pričakujemo ponovni pregled že maja, junija pa še pregled sistema na letališčih. Na mejah opravljajo temeljno mejno kontrolo, pri kateri je potrebno ugotoviti identiteto potnika s pomočjo potne listine in temeljito kontrolo, kjer sledijo ukrepi s strani policista in obvezno žigosanje potnega lista. Takšni rutini so podvrženi potniki, ki niso državljani dežel iz EU, saj se na temelju žiga lahko ugotavlja dolžina njihovega bivanja v EU. Slovensko mejo letno prestopi 170 milijonov potnikov.
Policisti so se unesli
Lorbek je priznal, da so bile pred leti določene težave, ko so »cel kup mladih policistov spustili na plano«, ki jih starejši niso utegnili uvesti v delo in so se dogajali incidenti. Lorbek je prepričan, da so se stvari umirile in da policisti niso več tako moteči. Tudi komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat je bil mnenja, da mladi policisti niso znali navezati stika z domačini in da so tudi krajani potem v vsakem policistu videli grožnjo. Res pa je, da se število policistov na PP Ormož s 25 zvišalo na 100, nekaj kolegov pa se jim bo še pridružilo. Horvat pa ni sprejel kritike, da policija veliko kaznuje. V lanskem letu so
na območju med Središčem in Gomilo kaznovali 41 oseb, v prvi četrtini letošnjega leta pa le 10. Povedal je, da je ta kraj posebej nadzorovan tudi zato, ker je tukaj največja gostota ilegalnih prehodov čez mejo. Lani so zajeli 459 ilegalnih prebežnikov čez mejo in skoraj 300 prav v tem pasu med Središčem in Gomilo. V prvi tretjini letos je bilo 65 ilegalcev in kar 46 jih je mejo ilegalno prestopilo tukaj. Pomembno pa je tudi to, da je polovica vseh oseb, ki se ukvarjajo z vodenjem ilegalcev čez mejo, Slovencev in polovica teh je domačinov. Lani so jih prijeli 9, letos pa že 10 vodnikov čez mejo.
Policisti so pripravljeni pokazati dobro voljo in komandir je pozval vse prebivalce, ki ne vedo natanko, kako naj ravnajo v posameznem primeru, kako naj si uredijo vso papirologijo, da ne bodo kršili zakona, naj pokličejo na PP Ormož in vodja okoliša Dog-ša jih bo obiskal in jim pojasnil reči. S seboj bo prinesel tudi zloženke, ki so jih izdali pred leti in povzemajo najvažnejša pravila na meji. Zloženk takrat še nihče ni jemal resno. Sedaj pa šale ni več, Schengen je tu, in kot je rekel poslanec Alojz Sok: »Oči vse Evrope so uprte v nas.«
Izkoristiti prednost župana v Ljubljani
Marko Vevc iz zunanjega ministrstva je predstavil napore, ki jih je imela država, da je pri sprejemanju evropske uredbe o meji uspela izposlo-vati, da se sploh upoštevajo določbe SOPS-a. Zato lahko
tisti, ki izpolnjujejo pogoje in imajo urejene formalnosti, še vedno prehajajo mejo izven mejnih prehodov. Izrazil je upanje, da se bodo razmere s približevanjem Hrvaške EU uredile.
Glede ceste do Bajukovih pa je povedal, da njihovo ministrstvo podpira vsako gradnjo cest, nima pa postavke za gradnjo cest. Da pa imajo Ba-jukove v mislih, natanko tako kot še 75 družin, oziroma hiš, ki so vzdolž meje in do svojega doma nimajo dostopa po Sloveniji. Za urejanje naj bi bilo pristojno ministrstvo za promet, določena sredstva pa bi se v ta namen menda lahko dobila tudi iz ministrstva za javno upravo. Bogomir Luci je popisal prizadevanja župana iz Razkrižja, ki se je osebno zavzel za reševanje podobnega problema v svoji občini in zato menda štiridesetkrat hodil urgirat v Ljubljano. Lu-ciju se je zdelo, da imamo bistveno prednost, saj našemu županu za to ne bi bilo treba posebej v Ljubljano, tam je namreč večino časa.
Kaj pa ljudje na meji?
Ob vsem teoretiziranju in leporečenju pa so prebivalci Koga pred goste vsuli konkretne probleme. Gre za probleme, ki se rojevajo dnevno in jih ni mogoče predvideti ali strpati v kakšno določilo. Nedavno je Kolarič pomagal sosedu peljati drva, ker njegov traktor ni vžgal, pri tem je moral nekaj sto metrov na hrvaško stran in ob vrnitvi ga je čakala kazen za 50.000 SIT. Neka gospa je potožila, da ne
more k sosedi na kavo, ki živi na drugem koncu travnika, ker bi morala čez prehod, ki je oddaljen 16 kilometrov. Kar pomeni, da so ti ljudje socialno povsem izolirani. Pojavilo se je vprašanje, kako naj vozijo drva iz gozda, ko pa je vmes del hrvaškega ozemlja. Zelo stvarno je zvenel tudi komentar Slavice Munda, ki je povedala, da so se na policiste že nekako navadili, če bi znali reči dober dan, pa bi jih še nekoliko lažje gledali. Vendar je s prisotnostjo policije na Kogu prizadeta kvaliteta življenja za prebivalce teh krajev. Ostali so brez dela dohodka od trgovanja s Hrvaško, področje je demografsko ogroženo in danes ima Kog manj kot 1000 prebivalcev. »Kaj naj rečem otrokom, naj ostanejo doma, saj tukaj ni ničesar, policajev pa imamo tudi že zadosti.«
Prav to je bila tema tudi naslednjega govornika, ki je povedal, da je EU Sloveniji morda prinesla prednosti, vendar jih ljudje na meji, ki plačujejo ceno tega, ne čutijo. Poudaril je, da nosijo največje breme, saj tukaj ljudje živijo drugače kot drugod po Sloveniji, kjer so svobodni in se lahko gibljejo, ne da bi bili nenehno kontrolirani in pod sumom. Pukšič je povedal, da trpi osebna svoboda in je želel vedeti, ali lahko na račun tega pričakujejo kakšen privilegij, morda v obliki kakšne ceste. Alojz Sok je povedal, da bo v letih 2007 do 2013 na voljo 5 milijard evrov regionalnih vzpodbud, kar je priložnost tudi za Kog.
viki klemenčič ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Z Aktivno Slovenijo v boj zdrav jutri
Foto: Črtomir Goznik
Pod tem geslom je AS Ptuj v soboto, 15. aprila, pred Mestno hišo na Ptuju izvedla akcijo ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu. Delili so letake, s katerimi so opozarjali na različne dodatke v hrani. Označili so posamezne nevarne E-je, ki bodo potrošnikom koristili pri nakupovanju zdrave hrane. »Naša prehrana je obogaten z aditivi, ki so označeni z različnimi E-ji. Večinoma so neškodljivi, nekateri celo koristni, med njimi pa najdemo tudi zelo škodljive, zato se jim je potrebno v čim večji meri odpovedati. S sobotno akcijo smo osveščali potrošnike o tem, kakšni dodatki se skrivajo v hrani in kakšne učinke imajo za naše telo. Po ocenah strokovnjakov so aditivi v več kot 20 tisoč živilskih izdelkih,« so povedali v AS Ptuj, ki jo vodi Mitja Petek. Problem je tudi samo označevanje hrane, dodatki so označeni, ne pa tudi njihova količina, zato tudi ni mogoče zgoto-vostjo vedeti, kako varna je določena količina hrane ali pijače. Dodatno zmedo pa povzročajo tudi različne liste dovoljenih in nedovoljenih dodatkov, ki veljajo v posameznih državah. Podatek o tem, da je večina dodatkov prepovedana v otroški hrani do tretjega leta, je dovolj zgovoren podatek, da dodatki le niso tako neškodljivi, kot jih skušajo predstaviti proizvajalci hrane in pijač. Največ bomo za svoje zdravje storili, če bomo uživali čim več svežih živil, veliko sadja in zelenjave, svežega mesa in kruha iz moke brez aditivov. Pri hrani z adi-tivivi pa izbirajmo med živili, ki imajo na deklaraciji čim manj E-jev, je še sobotno sporočilo stojnice Aktivne Slovenije Ptuj ob svetovnem dnevu zdravja.
MG
Ptuj • Ob dnevu Zemlje tudi zbiranje neporabljenih zdravil
V petek, 21. aprila, bodo posebno akcijo, posvečeno dnevu Zemlje, izvedli učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Na stojnici na Novem trgu pred blagovnico Mer-cator bodo med 10. in 12. uro zbirali stara, neporabljena zdravila. V tem šolskem letu sodelujejo učenci šole s prilagojenim programom v nacionalnem projektu eko-šola. V tem okviru so tudi že izdelali svoj ekoznak, napisali ekohimno, uredili spletno stran. Zbiranje starih, neporabljenih zdravil je samo ena od akcij, ki jo tudi izvajajo v tem projektu. Od začetka šolskega leta tudi zbirajo stari papir, vključili pa so se tudi v akcijo zbiranja izrabljenih tonerjev, kartuš in trakov. Mestno oblast bodo v kratkem pozvali, naj že končno namesti posode za pasje iztrebke. Skozi vse te akcije, ki jih že izvajajo in ki jih še načrtujejo, učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka tudi sami sebe vzgajajo v pozitivnem duhu v odnosu do okolja.
MG
Leskovec • Tradicionalna razstava pisanic
TD Klopotec Leskovec iz Haloz je tudi letos, v sodelovanju s številnimi drugimi društvi v videmski občini, pripravilo razstavo pisanic in drugih velikonočnih dobrot. S svojimi izdelki so se tako predstavili: Društvo kmetic občine Videm, Aktiv žena iz KD Sela, Društvo žensk Po-brežje, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, TD Klopotec Leskovec in - kot vedno - tudi otroci ter učenci leskovške osnovne šole in vrtca. Razstava, ki jo je v petek zvečer uradno odprl videmski župan Friderik Bračič, je letos ponujala tudi nekaj ličnih izdelkov domačinov za prodajo, odprta pa je bila do ponedeljka.
SM
Foto: SM
Videm • Kje bo tekel daljnovod?
S ptičje perspektive
»Povedati moram, da je sedanja trasa izvedbe daljnovoda Cirkovce-Pince za nas zelo neugodna, saj razpolavlja naselje. Želimo, da se sprejme druga, t. i. objezerska varianta, ki sicer res posega v naravovarstveno območje, vendar menim, da je najpomembnejše zdravje in počutje ljudi,« je najbolj vročo temo zadnje videmske seje poskušal umirjeno načeti župan Friderik Bračič.
Pa mu ni uspelo. Občinski politični prvaki so bili tako borbeno nastrojeni, da so le še nekaj minut uspeli zadrževati ognjevite fanfare jeze, ki so s polno močjo zadonele takoj potem, ko so svoje povedali predstavniki okoljske-ga ministrstva, ELES-a in projektantskega podjetja. Treba je namreč povedati, da se je v zagovor zarisane trase daljnovoda videmske občinske seje udeležilo kar pet odgovornih glav, ki so vsaka s svojega stališča poskušale prepričati bojevite Videmčane, zakaj mora daljnovod presekati Pobrežje in del Šturmovcev. Še najbolj indiferenten je bil predstavnik ELES-a Srečko Lesjak, ki je dal vedeti, da mu oz. podjetju prav »dol visi«, kje naj se raz-pnejo žice; glavno je, da bi se daljnovod postavil čimprej. Malo bolj strokoven je seveda moral biti zastopnik Direk-torata za energijo pri gospodarskem ministrstvu Cveto Kosec, ki je začel s tem, da je ta daljnovod skupen projekt Slovenije in Madžarske, da ga je Madžarska celo prijavila na evropsko komisijo in da sta v naši državi trenutno v pripravi dva takšna daljnovoda v približno enaki dolžini - 80 kilometrov; drugi je na Primorskem. Z vsem, kar je povedal vnaprej in dodajal kasneje, pa je pihnil hudo mimo: »Veste, saj kot ministrstvo mi ne protežiramo nobene trase, upoštevati pa moramo vse 'nosilce' v prostoru in večina teh je proti objezerski varianti. Šest let se že ukvarjamo z
variantami in kot najbolj sprejemljiva se je pač pokazala ta, ki vam ni povšeči! Poleg tega bi tudi z objezersko varianto sekali naselja, pač drugje!« S tem, zadnjim stavkom, se nihče ni strinjal, zbrani so Kosca najprej pogledali, kot da je priletel z lune, potem pa so mu dali jasno vedeti, da očitno nima pojma, kje in kako so zgrajene hiše oziroma naselja na tem območju.
Za dodaten bes že tako razjarjenih svetnikov je potem poskrbela predstavnica projektantskega podjetja Kovačeva, ki je svetnikom pred nosovi, sicer zelo vljudno, mahala s papirnatimi zemljevidi z vrisano traso, ki so bili nekoliko starejšega datuma, pojasnjevala, da se dela tudi študija o vplivih na okolje in da predvidena trasa seka naselje točno v delčku, kjer (še) ni hiš, pa da bodo plačane odškodnine za zemljo, ki bo odkupljena za postavitev nosilnih objektov, da bi v primeru druge variante morali posekati zaščiteno lipo (?!), dodatno bi ogrožali populacije ptičev in še, da je postopek sprejemanja lokacijskega načrta večplasten, pa bodo potem že še lahko občani dajali pripombe. Uboga ženska očitno ni znala razbrati vzdušja, še manj pa je vedela, s kom ima opravka, saj je izpadla kot toreador z rdečo krpo v areni pred pobesnelimi biki. Na takšne besede namreč svetniki niso »padli«; sploh ne na obljube o možnostih upoštevanja pripomb v razgrnitvi
lokacijskega načrta. Nasprotno, na Pobrežju so dan pred sejo celo ustanovili posebno civilno iniciativo proti predvideni trasi daljnovoda in del članov je prisostvoval tudi tej razpravi na seji. Njihovo stališče je bilo jasno: »Tej varianti absolutno nasprotujemo! Govorite o ogrožanju ptičev in dreves, ljudje smo pa kaj?! Manjvredna bitja? Z objezer-sko varianto pa ne sekate nobenih naselij!«
Janez Merc je poskušal malo pomiriti razgrevajoče strasti z besedami, da bodo predvideno traso sprejeli in potrdili le pod pogojem, če se bodo z njo strinjali najbolj prizadeti občani; nekaterim naj bi daljnovod sekal celo dvorišča, sicer pa možnosti za soglasje s strani občine Videm ni. Potem je padla ideja o skupnem ogledu terena, kjer naj bi se točno videlo, kje bodo razpete visokonapetostne žice. »Mi smo že večkrat dali pobudo, da se vsa zadeva točno preveri na terenu, pa ni bilo nikogar! Zdaj pa kar pridete in nam dobesedno vsiljujete neko vašo varianto. Povem vam, da so ljudje apri-ori proti, vedeti hočejo, kakšne negativne vplive bo imel takšen 400-kW daljnovod, ker pozitivnih gotovo ne bo. To vi sami razložite ljudem, sklicali bomo zbor krajanov, pridite in jih prepričajte, zakaj mora daljnovod čez njihova dvorišča,« je eksplodiral Marjan Selinšek, na ogenj pa je pihnil še Andrej Rožman: »Tudi naši Šturmovci bodo
Svetnik Marjan Selinšek: »Na Pobrežju smo ustanovili civilno iniciativo in povem vam lahko, gospodje, da sedanje predlagane trase daljnovoda prizadeti občani nikakor niso pripravljeni sprejeti!«
Predstavniki gospodarskega ministrstva, ELES-a in projektantskega podjetja na gromovit plaz (upravičenih) očitkov in neodobravanja s strani videmskih svetnikov niso imeli kaj veliko odgovoriti ^
prizadeti, in ko vas poslušam, imam občutek, da so ljudje res na zadnjem mestu! Obje-zerska varianta pride v poš-tev, ta druga pa nikakor ne in konec! Drugič pa s seboj prinesite takšen zemljevid, da se bo z njega res lahko kaj razbralo, ne pa kar neke črte
tja v tri dni!«
Tu se je v razpravo spet vključil Lesjak z ELES-a: »Res sem presenečen nad vašim odzivom in občutek imam, da nekaj res 'ne štima'. Mogoče bo res najboljše iti na teren, in če imate boljšo idejo, ki bo projektantsko tudi iz-
vedljiva, zakaj je ne bi upoštevali?! Ampak dogovorite se za konkreten rok ogleda, da bo zadeva stekla čimprej! Kar se tiče vašega negodovanja, ker se bolj upoštevajo zahteve na-ravovarstvenikov kot zahteve vaših občanov, pa jih kar sami vprašajte, kaj je vredno več: ptiči ali ljudje!«
Da s takšnim vrednotenjem »pernatega in nepernatega« prebivalstva ne bodo prišli nikamor in kje se stvari zaradi tega lahko ustavijo, je poskušal pojasniti Stanislav Napast: »Vedeti morate, da so naravo-varstveniki izjemno močna in vplivna organizacija, še zlasti v Evropi. Če pride do njihove pritožbe v Bruselj, potem bo ves projekt ustavljen, država v primeru neupoštevanja njihov zahtev lahko plača tudi visoko kazen. Tega si gotovo ne bo privoščila. Razmišljati in zahtevati popolno prestavitev trase tik ob jezero je v tem kontekstu nerealno. Menim pa, da bi se lahko dosegel kak kompromis med eno in drugo varianto, naloga projektanta pa bo potem, da to izvede.« Poanta Napasto-vega nagovora je tako dala vsem jasno vedeti, da ne gre za to, ali so več vredni ptički ali ljudje, ampak da je moč morebitne pritožbe mednarodno povezanih naravovar-stvenikov izjemno velika in v primerjavi z njo ena drobcena videmska občina nima možnosti. Pa še eno malo hudobno, a resnično, je navrgel Napast: »Če bi imeli lokacijski načrt za to traso sprejet pred letom 2004, preden je naša država stopila v projekt Natura 2000, s potekom trase ne bi imeli takih težav kot zdaj in bi bila speljana, kjer bi vi hoteli!«
Priložnost izgubljena ne vrne se nobena _ Videmčani bodo tako poskušali reševati, kar se rešiti da: s projektanti in ostalimi odgovornimi so se tako dogovorili za točen datum ogleda terena, ki naj bi se zgodil ta teden. Da bi vrisana trasa daljnovoda gotovo lahko tekla nekoliko drugače, ni dvoma, vsaj toliko, da bi se izognila sekanju dvorišč in neposredni bližini hiš. Bo pa potrebno nekaj diplomacije
^	SM

3
Petrolovi pogoji postavitve piinohrama ter nakupa in dobave piina so se posebej ugodni. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si
Darilo "brezplačeri"ie!irvoaf"goriva" dobite novi najemniki piinohrama kot dobroimetje na predplačilni kartici Magna v vrednosti 15.000 SIT {za gorivo ali katerekoli druge nakupe na Petrolovih bencinskih servisih v Sloveniji).
PLIN
EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
Trasa načrtovanega daljnovoda bi po mnenju večine občanov lahko tekla vzporedno s predvideno traso hitre ceste, ki se bo v prihodnosti gradila ob jezeru preko Markovcev in Gorišnice do Ormoža
Foto: SM
Markovci • Pisarna TrUD razburila Videmčane
Medsosedski spor ne da miru
Nosilec projekta TrUD - Trajnostno upravljanje območja Drave - je Mariborska razvojna agencija (MRA). Projekt vodi Marko Kac, med projektnimi partnerji pa so: Verband der Naturparke Osterreichs (Avstrija, Gradec), Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor, Kmetijsko-goz-darska zavoda Maribor in Ptuj, Znanstveno raziskovalno središče Bistra, Ptuj, ribiške družine Maribor, Ptuj in Ormož, lovska družina Središče ter Občine Ruše, Selnica ob Dravi, Mestna občina Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Mestna občina Ptuj, Hajdina, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišnica in Ormož. Pridruženi partner v projektu so tudi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.
Projekt se v večini financira iz evropskih sredstev - teh je dobrih 173.000 evrov. Nekaj manj kot 59.000 evrov prispeva Ministrstvo RS za okolje in prostor, 29.000 ev-rov pa nosilec projekta in partnerji. Celotna vrednost projekta je 295.000 evrov. Projekt se izvaja na slovenski (statistična regija Podrav-je: občine Ruše, Selnica ob Dravi, MO Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, MO Ptuj, Hajdina, Videm, Markovci, Zavrč, Go-rišnica, Ormož) in avstrijski strani (Štajerska: Gradec, Zahodna in Južna Štajerska ter Vzhodna Štajerska).
Projekt traja od 26. 7. 2005 do 26. 7. 2006, njegov namen pa je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in ha-bitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, ozaveščenosti in pripravljenosti vseh deležnikov za doseganje usklajenega in traj-nostnega razvoja območja. Pričakovani rezultati so opredelitev notranjega območja vrst in habitatnih tipov ter dopolnitev podatkov o stanju biotske pestrosti, osnutek integralnega načrta upravljanja, izboljšanje stanja ekološko pomembnih habitatov, izdelava promocijskega materiala in gradiva ter vzpostavitev informacijskega središča in učnih poti z informacijskimi tablami.
Informacijsko središče v Markovcih
Informacijsko središče za namene projekta TrUD so uredili v kletnih prostorih občine Markovci. »Razpis za dodelitev sredstev iz programa Phare sem tudi sam zasledil v začetku leta 2005. Takrat sem razmišljal, da bi se občina Markovci na razpis prijavila s projektom čiščenja lagune. Za pomoč za prijavljanje na razpis sem zaprosil predstavnike ZRS Bistra Ptuj, ki pa so mi povedali, da s projektom čiščenja lagune ne bi uspešno kandidirali, saj so razpisana sredstva namenjena dolgoročni ohranitvi stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave. Izvedel pa sem tudi, da se na razpis namerava prijaviti Mariborska razvojna agencija. Potem smo se odločili, da si ne bomo konkurirali in da smo lahko uspešnejši, če sodelujemo, in tako se je na razpis prijavila samo MRA. Ta je na razpisu uspela in si pri-
dobila projektne partnerje, med katerimi sta tudi Občina Markovci in Občina Videm. Konec lanskega leta je MRA iskala prostor za ureditev informacijske pisarne. Občina Markovci jim je ponudila prostor v kletnih prostorih občinskega poslopja. MRA se je prostor zdel primeren in s sklepom občinskega sveta je Občina Markovci pričela ta prostor urejati. To pomeni, da smo prostor opremili in uredili vse potrebne instalacije. Za to smo iz občinskega proračuna namenili okrog 5 milijonov tolarjev. Kot projektni partnerji pa smo sofinancirali tudi sam projekt, in sicer 1,8 milijona tolarjev, ki smo jih nakazali MRA (polovico v letu 2005, polovico pa v letu 2006),« je o sodelovanju Občine Markovci v projektu TrUD pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec. Vodja projekta Marko Kac iz MRA pa pojasnjuje: »Skladno s pogodbo o izvajanju aktivnosti v okviru projekta Traj-nostno upravljanje območja reke Drave, ki sta jo Občini Markovci in Videm podpisali v mesecu septembru 2005 (priloga k pogodbi sta kopija krovne donacijske pogodbe in osebna izkaznica projekta, ki vključuje tudi opis aktivnosti, vloge posameznih partnerjev ter terminski in finančni načrt projekta), sta se hkrati zavezali k sofinanciranju projekta (Občina Videm v višini 500.000 tolarjev, Občina Markovci v višini 1.700.000 tolarjev). Vsebinsko in izvedbeno koordinacijo aktivnosti, ki so bile načrtovane v času priprave projekta in se sedaj izvajajo na območju Krajinskega parka Šturmov-ci, v okviru projekta pokriva Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj. Kot že povedano, je v prostorih Občine Markovci nastal sodobno opremljen večnamenski prostor, ki bo hkrati deloval kot informacijski center za potrebe Krajinskega parka Šturmovci ter bo primarno namenjen izvajanju aktivnosti osveščanja in informiranja o Naturi 2000, obenem pa bo predstavljal središče za posredovanje informacij o celotnem območju spodnjega toka reke Drave v Sloveniji, tako prebivalcem z območja krajinskega parka kot tudi obiskovalcem in turistom.«
Članek razburil Videmčane
12. aprila je eden izmed slovenskih dnevnikov objavil
prispevek, v katerem avtorica opisuje dogodke, ki jih občina Markovci načrtuje ob občinskem prazniku. Avtorica članka je obenem opisala tudi projekt TrUD, v katerega so poleg urejanja reke Drave vključeni tudi Šturmovci.
Dan po objavi članka, se pravi minuli četrtek, je bil župan občine Markovci Franc Kekec s strani Občine Videm opozorjen, da občina Markovci imena Šturmovci ne sme uporabljati in da nameravajo Videmčani ob odprtju centra TrUD pripraviti protestni shod. O protestu je bil opozorjen tudi vodja projekta Marko Kac iz MRA. Markovski župan Kekec in vodja projekta Kac opozoril s strani Občine Videm nista želela komentirati. Župan Kekec pa je pojasnil, da ne razume, zakaj Videmčani sedaj zganjajo takšen vik in krik, če pa je njihov župan prav tako podpisal partnersko pogodbo in bil vseskozi prisoten na vseh sestankih, ki so jih imeli v okviru projekta. Ker je občina Videm opozarjala, da bodo ob odprtju informacijske pisarne v Markovcih zara-
Tabla, ki bo nameščena ob vhodu v center TrUD.
di uporabe imena Šturmovci pripravili protestni shod, so se minuli petek dopoldan v Markovcih zbrali predstavniki ZRS Bistra Ptuj, MRA in občine Markovci. Vabljen je bil tudi župan občine Videm Friderik Bračič, vendar se sestanka ni udeležil. Na sestan-
ku so se prisotni dogovorili o poteku same slovesnosti in da slavnostnega odprtja zaradi groženj s protesti videms-kih občanov ne nameravajo odpovedati.
Prav na to temo - seznanitev z že omenjenim člankom, ki je bil 12. aprila objavljen
v enem izmed slovenskih dnevnikov in odzivom občine Videm v zvezi z uporabo imena Šturmovci - pa je bila v petek, 14. aprila, tudi izredna seja odbora za okolje in prostor občine Videm. O tem pišemo posebej.
Mojca Zemljarič
Videm • Izredna seja odbora za okolje in prostor
»
Ne dovolimo!
«
»Nikakor ne nasprotujemo projektu TrUD (Trajnostno upravljanje območja reke Drave, op. a.), niti ni toliko sporna temu namenjena pisarna v markovski občinski stavbi, pod nobenim pogojem pa ne dovolimo poimenovanja te pisarne oz. informacijskega centra Krajinski park Šturmovci!«
Takšen je bil končni sklep izredne seje videmskega občinskega odbora za okolje in prostor, ki je bil sklican po obvestilu v javnosti, da bodo v sosednjih Markovcih v okviru občinskega praznika uradno odprli informacijski center Krajinski park Šturmovci, namenjen informiranju in drugim dejavnostim v zvezi s predstavitvijo spodnjega toka reke Drave. V projekt TrUD je sicer vključenih kar 23 občin ob Dravi, med njimi tudi Videm in Markovci, nosilca projekta pa sta Mariborska razvojna agencija (MRA) in ZRS Bistra. Z uspešno kandidaturo je bilo za izvedbo projekta pridobljenih 73.000 evrov iz EU, 58.000 evrov je primaknilo slovensko okolj-sko ministrstvo, 29.000 pa še MRA. Delček tega denarja je
bilo vloženega tudi v ureditev informacijskega centra v Markovcih.
Na sejo so bili dan prej povabljeni tudi predstavniki MRA in ptujske Bistre, ki so skupaj z občino Markovci vse skupaj »zakuhali«, a namesto njih je prišlo le pisno pojasnilo, v katerem navajajo, da se jim uporaba tega imena ne zdi prav nič sporna, da ne »vidijo potrebe, zakaj bi pojasnjevali uporabo imena Šturmovci in da v nobenem pogledu ne posegajo v integriteto krajevnih imen Zgornji in Spodnji Šturmovci, ki se nahajata v občini Videm.
Čisto tako sicer ni, saj je v uradnem listu iz leta 1998 zelo jasno zapisano, da naselje Šturmovci (brez delitve na zgornje in spodnje) v celoti spada v (takrat novonastalo)
občino Videm.
Kot če bi v Vidmu imeli pisarno Novi jork ^
Vzrokov za jezo in prizadetost Videmčanov pa je še več in izvirajo iz znanih dogajanj oziroma spora okoli občinske meje med obema občinama. »To območje je še vedno v tožbenem postopku in nikakor ni prav, da si Markovčani kar svojevoljno prisvajajo ime krajinskega parka Šturmovci, sploh ne ob dejstvu, da tudi če bi veljala meja, kot jo postavljajo oni, velika večina tega parka leži v naši občini,« je najprej pripomnil Andrej Rožman.
Župan Friderik Bračič pa je zadeve tokrat postavil bolj ostro: »Vsi vemo, da se za
tem poimenovanjem skriva še marsikaj drugega! Če gre res zgolj za informacijski center za ta del porečja Drave, vključujoč Šturmovce, potem bi pisarna bolj opravičljivo lahko bila v naši občini, kjer imamo prav tako primerne prostore, še najboljša varianta pa bi bila, da se postavi v samih Šturmovcih! Dejstvo je, da to naselje, kot dokazuje Uradni list, v celoti spada v našo občino, tako je potrdil tudi Državni zbor ob imenovanju občine in to vedo vsi in si lahko vsi tudi preberejo v Uradnem listu!«
Zbranim na seji se je takšno (izzivajoče) poimenovanje centra zdelo približno tako, kot če bi v Vidmu uredili informacijski center za, npr., aktivnosti osveščanja in informiranja o obrtno-indu-
Foto: MZ
Borl • Razpis za zakupnika v pripravi
»TUdi društva naj imajo besedo pri izbiri!
«
V začetku letošnjega leta je bilo v Cirkulanah ustanovljeno Društvo za oživitev gradu Borl, ki ga kot predsednik vodi Martin Prašnički. V slabih dveh mesecih je društvo evidentiralo 31 članov, kot pravijo v vodstvu, pa se številka iz dneva v dan povečuje. Glavni namen društva je ustaviti propadanje gradu in dokončati njegovo obnovo.
»Stanje gradu je zelo slabo, obnova ne napreduje, zato pa toliko bolj propadanje. Lastnica objekta je država, upravljanje ima v rokah občina Gorišnica, ta pa se spričo delitvenih teženj med Go-rišnico in Cirkulanami v zadnjem času za grad ni dovolj
zanimala. Grad je bil odprt, vstop nenadziran, za obiskovalce celo nevaren. Temu primerni so tudi prostori, ki jih občinska društva uporabljajo za svoje delovanje; so neurejeni, umazani in nevarni, saj krovska dela niso bila opravljena strokovno. Idriart se je
Po osnutku razpisa naj bi novi zakupnik lahko upravljal grad 25 let; vprašanje je le, kdaj bo razpis ugledal luč sveta in v kakšnem stanju bo grad do tedaj - danes je pogled v notranja dvorišča, milo rečeno, katastrofalen^
umaknil, potem ko so njegovi udeleženci uporabili in dodobra izrabili notranjost gradu. Na gradu pa je registrirana fundacija Gandin, ki z lokalnimi skupnostmi nima stikov in tudi ne soglasja države za svoj sedež! Interesenti, ki bi bili pripravljeni vzeti grad v upravljanje in bi vanj investirali, ne vedo, kako bi se z državo pogodili, ker ta ne objavi že dolgo obljubljenega javnega razpisa,« ugotavljajo in povzemajo stanje v vodstvu Društva za ohranitev gradu Borl.
Znani vsaj približni razpisni pogoji za zakupnika
Kot kaže, pa v pristojnem ministrstvu vendarle počasi, počasi nekaj »mečkajo« z razpisom tako za grad Borl kot za baročni dvorec Dornava. Marca je namreč društvo prejelo osnutek razpisnih pogojev in zakupne pogodbe za Borl. »Ker gre le za osnutek, ga ne moremo komentirati v podrobnosti. V temeljnih izhodiščih pa je zapisano, da bo država vložila določena sredstva, s katerimi bo mogoče urediti zunanjost oz. pročelja ter obe dvorišči gra-
du. Zakupnik pa bo moral v petih letih investirati v grad potrebno vsoto, da bo celoten grad obnovljen. Zakupna doba naj bi trajala 25 let. Konkurenčnost ponudb bodo zainteresirani ponudniki oz. zakupniki lahko zviševali z večjim vložkom od minimalno zahtevanega, s plačno ali neplačno oddajo prostorov v uporabo lokalnim društvom ter z zagotavljanjem delovnih mest v času obnove in času izkoriščanja zakupne pravice,« osnutek pogodbe pojasnjuje predsednik društva Martin Prašnički, ki še dodaja, da je vodstvo društva na zadnji seji razpisne pogoje ocenilo kot dobro izhodišče. »Sicer pa so prisotni ob seznanitvi s pogoji predlagali še, da se javni dostop poleg obeh dvorišč omogoči še v poročno dvorano in razgledno teraso. Slišati pa je bilo tudi dvome oz. bojazen, da bi lahko izbrani zakupnik gradu zaračunaval društvom za njihovo delovanje visoke najemnine, kar bi jih seveda odvračalo od gradu. Zato menimo, da je nujno, da se vsa zainteresirana društva s svojimi programi in željami vključijo v »pogajanja« že ob izbiranju zakupnika. Prepričani smo, da tisti zakupnik,
ki ne bo imel želje po sodelovanju z lokalno skupnostjo in društvi, najbrž tudi gradu Borl ne bo obravnaval kot kulturni spomenik državnega, ampak zasebnega pomena,« povzema vsebino razprave Prašnički.
Sedež nove občine v gradu?
Društvo je sicer že takoj po ustanovitvi kulturnemu ministrstvu poslalo seznam najnujnejših vzdrževalnih del na gradu, ki naj bi se, tudi po obljubi pristojnih služb, začela v pomladnem času, prav tako pa je kulturno ministrstvo na predlog društva zaenkrat za javnost zaprlo grajski kompleks, ključe pa predalo občini Gorišnica. To ne pomeni, da je grad v popolnem mirovanju, saj se bodo v njegovem okrilju tudi naprej nemoteno odvijale vse programirane in organizirane prireditve.
V okviru društva za ohranitev gradu Borl pa v tem času že tečejo tudi priprave na ustanovitev dveh sekcij; sekcije za ohranjanje kulturne dediščine in sekcije za zapisovanje lokalne zgodovine. Čeprav je bodočnost haloškega grajskega velikana v prvi vrsti
v rokah ministrstva, pa člani društva s predsednikom na čelu že trkajo tudi »na vest in vrata« novega, bodočega cirkulanskega občinskega vodstva: »Če država novi občini res želi kako pomagati iz nezavidljivega položaja, je grad Borl ena od možnosti, da to dokaže. Za to pa se bo moralo potruditi tudi novo občinsko vodstvo. Že v predvolilni kampanji se bo gotovo pokazalo, kdo ima kakšno vizijo o gradu Borl in kakšno sodelovanje bo ponujeno društvu. Mislimo, da ne bi bilo napačno, če bi imela Občina Cirkulane kakšne prostorske načrte v gradu, recimo svoje uradne prostore ali kaj podobnega,« razmišlja Martin Prašnički.
No, to se bo pokazalo kar hitro, čeprav je o uradnem sedežu Občine Cirkulane na gradu Borl kar malo težko govoriti. Ideja res ni slaba, toda za kaj takšnega bi moral biti grad praktično v celoti obnovljen, kar pa do volitev nikakor ne bo. Najprej bo treba počakati na uradni razpis, in že če bo ta izdan v letošnjem letu, bo to velika stvar, upoštevajoč večletno dosedanje obnašanje države _
SM
strijskih conah ter ga poimenovali Novi jork!
»Samo občina Videm lahko da soglasje za uporabo tega imena!«
Čez vso zadevo je padlo še precej ostrih besed, med drugim tudi, kako se je lahko mimo Vidma urejala pisarna v Markovcih, če so oboji enakovredno vključeni v projekt, žal pa ni bilo nikogar iz obeh agencij, ki bi lahko oz. morali pojasniti, kakšen »deal« in s čigavim soglasjem je tekel med
Bistro in Markovci. V zvezi s tem je svoje lahko povedal le župan Bračič: »S tem, da se bo pisarna uredila v Markovcih, so me sicer pred nekaj časa seznanili, vendar se je govorilo le o centru za projekt TrUD, nikoli pa ni bilo omenjeno, da bo to pisarna za krajinski park Šturmovci. Takoj ko sem izvedel za to ime, je bilo jasno, da se je igralo za našim hrbtom. Tega ne odobravam in v Markovcih naj se zavedajo, da takšnega poimenovanja brez našega soglasja ne morejo uporabiti! Samo občina Videm lahko prosto razpolaga s tem imenom, vsi
Predsednik okoljskega občinskega odbora Janez^ Merc: »V kolikor je TrUD skrivni naslov za pridobitev teritorija Šturmovci in je namenjen za prezentacijo stroke v škodo kraja in občine Videm, temu odločno nasprotujemo!«
ostali pa morajo za uporabo tega imena pridobiti naše soglasje! Tega soglasja pa Mar-kovci od nas nikakor ne bodo dobili!«
Sicer so se vsi strinjali, da proti samemu projektu nimajo nič in ga v celoti podpirajo, tudi sodelovali bodo v njem, in to z veseljem, pod nobenim pogojem pa ne bodo nikomur, še posebej ne Markovcem, dopustili, da bi se vse skupaj speljalo v (politične) kanale prikritega prisvajanja Šturmovcev. To je dal vedeti tudi predsednik odbora za okolje Janez Merc, ki je povedal, da ne bi bilo nič spornega, če bi se center imenoval, recimo, kar TrUD in s tem ponazarjal svoj regijski značaj, v aktivnosti izvajanja pa bi se potem vključevalo celovito področje spodnje obdravske pokrajine in bi enakopravno sodelovale vse občine, s takšnim poimenovanjem pa po njegovem mnenju v Markovcih dajejo javno vedeti »kam pes taco moli« in da v tem primeru potem ne gre več za večobčinski oz. regijski projekt: »Sprašujemo se, če občina lahko naroči pri raziskovalnih in razvojnih institucijah projekt iz teritorialne pristojnosti drugih občin. Da je paradoks še večji, se k temu zaprosi še za evropska sredstva. Vse to pa se kasneje izrabi za ozemeljske zahteve
proti drugi občini kot dokazni material! Menimo, da gre Markovcem v tem primeru prav za to!«
Torej, povedano bolj po domače; če bodo Markovci imeli tako poimenovan center, ki že z imenom izdaja, kje se bodo izvajali projekti, potem bodo lahko izvedbo določenih aktivnosti in denar, vložen vanje (torej v Šturmovce) uporabili tudi v sodnem postopku kot dokazni material,
da so v to ozemlje, vložili določena sredstva in »skrbeli« za to območje, kar jim seveda lahko pride prav.
Da zadeva s poimenovanjem ni čisto nedolžna, je jasno. Verjetno ali pa gotovo bi bilo manj »vroče«, če bi se center, četudi z imenom Krajinski park Šturmovec, ustanovil v Ptuju ali Gorišnici. To so gotovo vedeli vsi vpleteni in pihanje v ogenj, pa četudi skozi zavite ali sposojene
slamice, prinaša enak efekt: ogenj zagori še bolj.
In še nekaj: kriviti novinarje, da razpihujejo ogenj, kar se je v kontekstu markov-sko-videmskega spora pred časom že dogajalo, je samo zvračanje krivde na tistega, ki je pač javno povedal (ali pa zapisal), da gori in kako gori. Bistveno vprašanje pa je, kdo prižiga in skrbi, da ogenj ne ugasne _
SM
Za uporabo imena Krajinski park Šturmovec je potrebno pridobiti soglasje občine Videm
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Gimnazijci spoznavali Francijo
Francija, Francozi, francoščina, gradovi, mesta
Kot že večkrat prej, je tudi letos Gimnazija Ptuj organizirala izmenjavo s Francijo. Vodila jo je profesorica francoščine na naši šoli Jasna Regent. Prvi so nas gostili Francozi, in sicer sredi marca letos. Naslednja izmenjava bo potekala septembra ali oktobra, ko bodo Slovenijo obiskali Francozi.
Izpred gimnazije smo odrinili v sredo, 15. marca, navsezgodaj zjutraj. Prvi večji postanek je bil v Strasbourgu, kjer smo si ogledali mesto, katerega posebnost so predalčne hiše ter ozke ulice v posebni obrtniški četrti Le Petite France. Ogled mesta seveda ne bi bil popoln brez mogočne gotske katedrale Notre Dame, ki nas je prevzela s svojo veličastnostjo. Sledil je še obisk sedeža Sveta Evrope, nato pa odhod proti hostlu v manjšem mestu Metz, kjer smo prvo noč prespali.
Drugi dan smo se zbudili zgodaj in se odpravili proti gradu Chambord, katerega posebnost so dimniki, ki na strehi spominjajo na pravo mestece. Posebno je tudi zavito dvojno stopnišče, ki naj bi ga zasnoval sam Leonardo Da Vinci.
Zvečer smo prispeli na cilj, v mesto Amboise, znano predvsem po tem, da je v njem zadnja leta živel Da Vinci, tukaj je tudi umrl. V gimnaziji so nas sprejeli gostitelji. Vladalo je splošno razburjenje in strah. Izkazalo pa se je, da je bilo slednje zaman, saj smo že naslednji dan navdušeno pripovedovali sošolcem o dobrih vtisih pri družinah. Francozi so bili do nas zelo prijazni in gostoljubni.
V petek smo si ogledali bližnji grad Chenonceaux, ki s svojo zunanjostjo ter velikim parkom spominja na tistega v pravljicah, nato pa
Navdušil nas je dvorec Chambord.
Foto: Arhiv Gimnazije Ptuj
še nenavadno mestece, tro-glogitsko naselje, kjer večina prebivalstva živi v bivališčih, izkopanih v skalo. Ukvarjajo se z gojenjem sviloprejk in hrambo vina.
Naslednji dan smo si ogledali Clos Luce, grad, kjer je bival in ustvarjal Da Vinci. Videli smo bivalne prostore, park ter konstrukcije izumov.
Popoldne smo preživeli z družinami. Večina nas je obiskala mesto Tours. Poleg nakupovanja smo lahko v živo videli tudi proteste. Velika skupina ljudi vseh starosti, večinoma študentov, nas je naenkrat z vriskanjem opozo-
rila nase že od daleč. Policisti so zaprli vse ceste, da so imeli protestniki prosto pot.
Zvečer smo bili na zabavi, ki se nam bo vsem ostala v prijetnem spominu.
Tudi nedeljo smo preživeli z družinami, nekateri so videli Pariz, drugi katero okoliških mest ali pa so bolje spoznali Amboise.
V ponedeljek smo si ogledali Futuroschope, zabavno-poučno središče, kjer so nam predstavili tridimenzionalne filme ter adrenalinska doživetja prihodnosti.
Zjutraj naslednjega dne smo se poslovili od družin ter
se prav težko ločili. Odpravili smo se na dolgo pot proti Sloveniji. Ustavili smo se le v mestu Bourges in si ogledali katedralo Sv. Štefana. Prespali smo v hostlu ob francosko-nemški meji. V torek smo pozno prispeli v Ptuj.
Namen potovanja smo dosegli. Spoznali smo lep del Francije ob reki Loari, gradove in mesta, spoznali smo Francoze ter njihov način življenja in razmišljanja, ki se po eni strani razlikuje, po drugi pa je zelo podoben našemu. Ponovili in utrdili smo tudi svoje francosko besedišče.
Ana Furjan
Ptuj • Viktorinov večer z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom
Pasti liberalizma
»^to je kot sprehod po Kamniškem sedlu, zgodaj zjutraj, ravno ob sončnem vzhodu^« Tako nas je vedoželjne dijake navduševal za filozofijo in vsa čudovita odkritja v njej profesor Tone.
Spletni iskalnik prikaže ne-zanemarljivih 423 zadetkov ob vnosu njegovega imena. Dr. Jamnik je star 44 let. Drugo leto bo praznoval 20-letnico svojega duhovništva. Opravljal je razne službe: od kaplana v Kočevju do tajnika škofa Šuštarja, v tem času magistriral ter postal asistent pri katedri za filozofijo na Teološki fakulteti, kmalu tudi doktoriral in postal docent; deloval je kot član Republiške kurikularne komisije za filozofijo ter kot predsednik Republiške maturitetne komisije za filozofijo. Pet let je bil odgovorni urednik revije Tretji dan, 4 leta tajnik mešane krovne komisije katoliške Cerkve in Vlade Republike Slovenije. Je mladi član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v
Salzburgu. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. 15. novembra 2005 ga je Papež Benedikt XVI. imenoval za novega ljubljanskega pomožnega škofa, posvečen je bil 8. januarja 2006. Je naslovni škof škofije Vina.
Med vsem tem nas je profesor Tone peljal še na filozofski tabor v London ter napisal nekaj knjig in razprav: Liberalizem in vprašanje etike, Trstenjakovo etično pojmovanje človeka, Med vrednotami in liberalizmom, Postmoderna etična perspektiva, Strpnost - krepost za nove čase, Evropa išče svojo dušo, Propad totalitarnih ideologij in družbeno-moralna kriza
itd. Nekajkrat je predaval na Teološkem tečaju za študente in izobražence oziroma na Nikodemovih večerih v Ljubljani in po drugih mestih Slovenije (tudi na Ptuju); imel je predavanje na Evropskem srečanju katoliških pedagogov z naslovom Učitelj pred izzivi časa, dvakrat je predaval v Dragi, sodeloval pa je tudi na znanstvenem simpoziju v Rimu. Je duhovni asistent Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije.
Temo za nocojšnji večer je dr. Jamnik izbral iz svoje obsežne doktorske disertacije z naslovom Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma. V intervjuju za Ognjišče (11/2005) pravi tako: »V svojem doktoratu sem se ukvarjal s predstavnikom sodobnega zmernega liberalizma
Johnom Rawlsom. Pri liberalizmu je poudarek na svobodi, avtonomnem subjektu, pluralnosti, antropocentriz-mu in etičnem relativizmu. Rawls je zanimiv, ker je pokazal, da moramo spoštovati vrednote, če hočemo sprejeti neke osnovne principe. Zato govori o pravičnosti, poštenosti, dostojanstvu človeške osebe, o socialnem principu, kar je za liberalizem zelo zanimivo. Tako je Rawls sam kritik »neobrzdanega liberalizma«, kot ga je imenoval pokojni papež.«
Vabljeni, da dr. Antonu Jamniku prisluhnete nocoj ob 19.30 v refektoriju mino-ritskega samostana sv. Petra in Pavla na Viktorinovem
večeru.
V. E.
Tednikova knjigarnica
Stoletnica rojstva zbiratelja pohorskih pravljic
Slovenski knjižni dnevi skoraj desetletje, vedno glasneje, zaznamujejo mednarodni dan knjig in avtorskih pravic, 23. april; še posebej pa je 20. april namenjen slovenski knjigi. Z 2. aprilom, ko praznuje svoj mednarodni dan knjiga za otroke, lahko govorimo o aprilskih knjižnih praznikih. Ta "knjižni mesec" smo zraven literatov in založnikov posvojili tudi knjižničarji z različnimi prireditvami. Ptujska knjižnica omogoča v tem tednu brezplačen vpis in enostavno poravnavo zapadlih terjatev ter druge ugodnosti z naslova knjižnične izposoje. Na dvorišču knjižnice (Prešernova 33 do 35) poteka danes, v petek, 21. 4. 2006, knjižni sejem (od 9. do 17. ure), v študijskem in mladinskem oddelku pa se lahko odrasli bralci seznanijo z bralno značko za odrasle 2006. Navedeni knjižni dnevi so kot naročeni, da Knjigarnico posvetim avtorju Jožetu Tomažiču, čigar stoletnico rojstva praznuje bližnja knjižnica v Slovenski Bistrici.
Jožeta Tomažiča (9.3.1906, Tinje na Pohorju, umrl 6. 1. 1970, Jesenice) navajajo domači literarni leksikoni kot mladinskega pisatelja, dramatika in publicista. Živost njegovega literarnega opusa je v zbiranju ljudskega izročila s Pohorja.
Tomažič je bil pred drugo svetovno vojno predmetni učitelj in osnovnošolski ravnatelj, nato je končal Akademijo za igralsko umetnost (AIU) in igral in re-žiral v Celju. Od leta 1948je bil ravnatelj gimnazije ter upravnik in režiser amaterskega gledališča na Jesenicah. Pisal je pripovedke in legende za mlade bralce ter dramska besedila, dramatiziral je klasična slo-venskapripovedna besedila (npr. Deseti brat, Domen idr.) še je zapisano v priročnem leksikonu Slovenska književnost (Cankarjeva založba, 1999).
Tomažičeve Pohorske pravljice (Mohorjeva družba, 1990 po izvir. Slovenec, 1942) in Pohorske legen-depomenijo zakladnico ljudskega slovstva, ki bi sicer zamrlo, ali ne bi nikoli uzrlo knjižne oblike. Čeprav Tomažičevi zapisi, avtorske priredbe ali povsem avtorske zgodbe, ki temeljijo na ljudskem izročilu, vselej ne zadostijo temu ali onemu literarnemu kriteriju (ter bi bilo modro nove izdaje dodelati za današnje mlade bralce), pa pričajo o bogati pripovedni moči in občutku za magijo besed iz davnih časov.
Za ilustracijo in bralno pokušino navajam odlomek Zelenec in dva brata iz Pohorskih pravljic:
Dva brata sta se nekoč z vojske vrnila v domači kraj. Bila sta brez dela, brez zaslužka in denarja. Sicer sta bila oba zdrava, le pod pazduho sta imela bule, ker jima vse leto delo ni prav nič dišalo.
Zanju izve zeleni hudič in ju pride obiskat. "Nimata dela?" ju vpraša.
"Nimava. Prav za prav bi ga imela, pa ga nočeva! Ko bi le kakšen hudič prišel od kod in naredil, da bi lahko živela popolnoma brez dela, pa kljub temu imela denarja kot hudič toče!" pravi starejši brat. "Dušo bi mu pustil za to!" ponudi mlajši.
Zelenca seveda nista takoj spoznala.
"Klicala sta me in prišel sem! Tu imata vsak svojo denarnico: denar rabita, kolikor hočeta! Čez sedem let pa pridem po obe " zelenec jima pomenljivo namigne.
Hja, lepo sta brata, stara vojaka živela - denarci so kar frčali iz njunih denarnic. Toda sedem let se je obrnilo in strah ju je postajalo zelenčeve vrnitve. Ta mlajši se niti denarja ni več hotel dotakniti, raje je roki sklenil k molitvi. A starejši brat se je za nasvet obrnil k stari ženici - te pač vejo vse sorte modrosti Starka mu je svetovala, naj gre opolnoči k vaški lipi ob cerkev, tam se zelenci zbirajo, in slišal bo reči, ki jih ni še nikoli .
Prijetno druženje s knjigami želi
Liljana Klemenčič
Ormož • Srečanje gledaliških skupin
Igrajmo se gledališče
V začetku aprila so se v Kulturnem domu v Ormožu družili mladi gledališč-niki z Ormoškega. Na reviji v organizaciji območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti se je predstavilo šest gledaliških skupin, ki delujejo na osnovnih šolah.
Strokovna spremljevalka prireditve Andreja Kovač
je povedala, da si je po Sloveniji ogledala skupno 35 predstav in da je z videnim v Ormožu zadovoljna. Predvsem jo veseli, da skupine vedno bolj skrbijo za likovno podobo predstave - s sceno, kostumi, masko, detajli. Prav tako so mali igralci pri svojih nastopih zelo samozavestni in igrivi, saj nimajo treme in radi igrajo. Na ta način se jim privzgaja ljubezen do gledališča. Kovačeva je omenila tudi velik napredek pri mentorjih, saj se opazi, da obiskujejo aktualne predstave v
večjih gledališčih, sledijo tradiciji in ji dodajajo moderne elemente. Mladi mentorji, ki se udeležujejo tudi strokovnih izobraževanj, so prinesli v otroško gledališče nov veter. Selektorica je omenila, da se na vseh srečanjih kot vodilni motiv letos pojavljajo palčki in škrati, povsod pa je bilo videti vsaj eno neklasično Pe-pelko. Polna je bila hvale tudi glede uporabe slovenskega jezika, še posebej pa jo je veselilo, da se uporabljajo tudi vložki v dialektu, da ni dialekt več nekaj, kar je manjvredno, ampak kot glasba in ples, del kulturne dediščine. Edina
OŠ Ormož je zaigral Malo čarovnico, ki ni hotela biti zlobna pod mentorstvom Irene Blagovič in Gledališka skupina OŠ Miklavž pri Ormožu je s Simono Klasinc naštudirala
Zvezdico Zaspanko.
Na medobmočno srečanje pa je selektorica uvrstila predstavi Škrat Kuzma dobi nagrado Gledališke skupine OŠ Tomaž pri Ormožu z
mentorico Tanjo Mikša in predstavo Pepelka in škrat Gledališkega krožka OŠ Velika Nedelja pod mentorstvom Antona Žumbarja.
vki
pripomba, ki jo je strokovna spremljevalka Andreja Kovač imela, je bil preveč tekmovalen pristop, ki ne omogoča izmenjave izkušenj. »Nasploh je v gledališču težko meriti, kdo je bil boljši, ker ni štoparice, s katero bi to lahko počeli. Med skupinami bi bilo treba spodbujati sodelovanje.«
Na srečanju so se predstavili Mini gledališče OŠ Kog s Pravljično deželo, avtorskim projektom mentorice Milene Orešnik; Gledališka skupina Dioniz OŠ Ivanjkovci je z mentorico Tatjano Majdič pripravila Kaj se skriva za velikim trebuhom?; Gledališki krožek
Zvezdica Zaspanka je bila prava porednica, botrica Luna je imela cel spisek pritožb čez njeno delo, zato si je zaslužila grozno kazen - z neba je morala na Zemljo ^
Ptuj • Območna revija plesnih skupin
Pozdrav pomladi
V sredo, 5. aprila, je bila v Gledališču Ptuj območna revija plesnih skupin, ki so jo pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti, Mestno gledališče Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj.
Tokrat se je občinstvu predstavilo kar osemnajst plesnih skupin, ki so s svojimi nastopi razveselile številne gledalce.
Plesno-ritmična skupina OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo vodi Dragica Emeršič, je svoj naslov naslovila Mali potepuh, plesalci pa so se kostumsko in glasbeno spomnili slavnega skladatelja Mozarta.
Iz Podlehnika je prišlo več plesnih skupin. Mlajša skupina Turističnega društva, ki jo vodi Pavla Vodušek Birko, je zaplesala Uroša med marjeticami, starejša skupina pa je pod istim vodstvom zaplesala Trič trač polko. Plesalci Sošolci iz podlehniške šole so se tudi predstavili v dveh skupinah, mlajša skupina je predstavila Malega mornarčka, starejša pa je zaplesala ples Hub-
ba bubba. Obe skupini vodi Zdenka Golub. Iz OŠ Olge Meglič na Ptuju sta prišli dve plesni skupini. Učenci prvega razreda so predstavili Cvetlični valček, ki so ga pripravile: vodji skupine Alenka Strafe-la in Aleksandra Prejac, za kostume pa je poskrbela Jožica Pilinger, koreografijo je postavila Božena Krivec, ki je koreografsko sodelovala tudi pri skupini Avše iz iste šole. Le-te vodi Tatjana Širec Jovanovič, predstavile pa so Bratovščino sinjega galeba.
Iz Gorišnice so na reviji sodelovale Skokice in Zvonček in trobentice, obe skupini delujeta v okviru šole, slednja pa še v okviru Plesne šole Pin-gi. Skokice, ki jih vodi Irena Forštnarič, so zaplesale ples Špilamo se, pri kostumih je
vom Kapljica rose je pripravila Brina Ternovšek, kostume pa je pripravila Angelca Kranar.
Na reviji se je s kar tremi plesnimi skupinami predstavil Plesni center Mambo. Pionirji so se predstavili s plesom, ki so ga poimenovali
Bodite naši gostje, mladinci z Zapravljivkami, članice pa z odlomkom iz predstave Biti. Vse skupine vodi Božena Krivec. Plesna skupina Gimnazije Ptuj, ki jo vodi Renata Merc, je zaplesala, oziroma prikazala Telo v kvadratu, revijo pa sta zaključili plesalki
Plesne družine Gea, DPD Svoboda Ptuj, ki sta pod vodstvom Majde Fridl in s koreografijo Renate Merc zaplesali plesni sklop V sanjanju.
Revijo je strokovno spremljala Olivera Ilič, vodila pa Nataša Petrovič.
Franc Lačen
pomagala tudi Lidija Šmi-goc, Zvonček in trobentice pa so predstavile Snežinke. Skupino vodi Alenka Čufar. Na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem oziroma na podružnični šoli v Lovrencu na Dr. polju deluje plesna skupina S. O. S. Skupino vodi Ankica Logar. Plesalke so predstavile ples Najlepši med zdravniki. Tudi na OŠ Ljudski vrt na Ptuju delujeta dve plesni skupini. Manital, ki jih vodi Marjeta Čič, so predstavile Klepet cekinčkov, Zaspanke, ki jih vodi Špela Težak, pa ples V sanjah. Za kostume je poskrbela Sanja Veličkovič.
Iz OŠ Mladika iz Ptuja je prišla številna plesna skupina z naslovom Banibri. Skupino vodi Anica Ternovšek. Koreografijo za nastop z naslo-
Z razgibanim plesom so se predstavile tudi plesalke iz OŠ Mladika Ptuj.
Gorišnica • Razstavlja fotograf Dušan Jež
Skrita dediščina na ogled
Tik pred velikonočnimi prazniki so v Gorišnici, konkretno v veroučni učilnici tamkajšnjega župnišča, odprli razstavo fotografij izkušenega in priznanega slovenskega fotografa Dušana Ježa.
»S fotografijo se ukvarjam že več kot 30 let in jo pojmujem ne le kot umetnost, ampak tudi kot dokument časa. Tokratna razstava je namenjena predstavitvi slovenske sakralne dediščine, predvsem cerkvenih objektov, ki so skriti po odročnejših krajih in javnosti manj znani,«je na otvoritvi razstave uvodoma povedal avtor Dušan Jež. Razlogov za izbiro te tematike pa je bilo, po njegovih besedah, še več: »Zanimalo me je tudi,
kako ljudje skrbijo za to dediščino, najsi gre za kapelice, križe ali druga znamenja. Upam, da jih bo razstava še spodbudila k obnovi tam, kjer je to potrebno, saj bi bilo škoda izgubiti takšne zgodovinske dragocenosti. Sploh tukaj, v območju Ptuja in Haloz, je pokrajina izjemno bogata s sakralnimi objekti in obeležji. Mene osebno, kot rečeno, so najbolj zanimali tisti manj znani in skriti, ne pa, recimo, Ptujska Gora. Prepričan sem,
da so ti vredni vse pozornosti in jih je treba pokazati javnosti,« je prepričan Jež, ki se je za razstavo v Gorišnici odločil na pobudo in povabilo številnih prijateljev, predvsem pa Petra Zmazka.
Ježeva razstava v Gorišnici sicer spada v okvir njegovega zadnjega, najnovejšega fotografskega ciklusa, posvečenega cerkveni kulturni dediščini preprostega ljudskega ustvarjanja. »Pri tem je treba opozoriti na tisto, kar foto-
mostojnih razstavah, za svoja dela pa je kot edini Slovenec doslej prejel dve nagradi svetovnih fotografskih natečajev
Unesco in Nicon NPCI.
Razstava v Gorišnici bo odprta do zadnjega aprila.
SM
grafa Ježa najbolj pritegne k iskanju izgubljenega časa: dejstvo, da je stvari in predmete cerkvene opreme načel zob časa,« je bilo povedano na otvoritvi razstave, ki so jo s kratkim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Gorišnica in cerkveni pevci Sv. Marjete niže Ptuja.
Dušan Jež je sicer samostojni fotograf, ki se z umetniško in avtorsko fotografijo ukvarja od leta 1972. V tem obdobju je razstavljal na številnih sa-
Na otvoritvi fotografij je zbranim nekaj o svojem delu povedal tudi sam avtor, priznani fotograf Dušan Jež.
Foto: Fl
Foto: SM
Markovci • Prepevali so otroški pevski zbori
Tokrat kar osemnajst zborov
Prejšnji torek je Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti skupaj z Zvezo kulturnih društev Ptuj in z Osnovno šolo Markovci pripravila območno revijo otroških pevskih zborov pod naslovom Pustite nam ta svet. Revija je bila v telovadnici osnovne šole Markovci. Tokrat se je za nastop prijavilo kar osemnajst pevskih zborov, kar priča o priljubljenosti petja v otroških zborih. Revija je potekala v dveh delih.
Revijo so odprli pevci iz OŠ Majšperk. Štirinajstčlanski zborček je vodila Stanka Erjavec, pri klavirju je bila Hana Jurič, spremljavo pa sta popestrila še Blaž Šaše s kitaro ter Doroteja Avguštin z Orffovi-mi instrumenti. Po dveh letih odsotnosti se je na reviji ponovno predstavil otroški pevski zbor iz OŠ Mladika, ki ga vodi Jasna Drobne. Zbor je številčno zelo močan. Na klavirju je zbor spremljala Katja Sevšek. Otroški zbor iz Zavr-ča sestavljajo učenci od drugega do petega razreda. Zbor vodi Irena Sabler, pri klavirju je bila Tanja Kozar Stošič, svoje petje pa so popestrili še s spremljavo Orffovih instrumentov. Lepo je zapel tudi solist, petje je bilo intonančno čisto ter spremljano z lepo dinamiko. Prvič se je na reviji pojavil otroški pevski zbor iz Juršincev, ki ga vodi Nada Špišič, pri klavirju pa je zbor spremljal Berislav Budak.
Po dolgih letih smo na reviji ponovno lahko poslušali otroški pevski zbor iz OŠ Breg iz Ptuja. Zbor je za nastop pripravil Oliver Buček, predstavili pa so se z lepim zvokom, čisto intonacijo in primerno ter dopadljivo dinamiko. Dopadljiv nastop so prikazali tudi mladi pevci iz Kidričevega s podružnico Lovrenc na Dr. polju z zboro-vodkinjo Liljano Krošl ter pianistko Tanjo Kozar Stošič,
ki je bila med pianistkami tokrat najbolj zasedena, saj je spremljala še pevske zbore iz Cirkulan, Podlehnika in Go-rišnice. Z lepo dikcijo in intonacijo, predvsem pri Mozartovi skladbi, se je predstavil številčni otroški zbor iz Vidma pri Ptuju z zborovodkinjo Sonjo Winkler. Na klavirju sta zbor spremljali Jerneja Denac in Zvezdana Novako-vič. Z efektnim nastopom se je še drugič predstavila Irena Sabler. Tokrat je vodila mlade pevce iz Cirkulan. Prvi del revije je končal domači pevski zbor pod vodstvom Slavice Lajh. Zborovodkinja se je odločila za dvoglasje, kar je bilo prav poživljajoče pri spremljanju otroških zborov. Pri Gobčevem Kresničku se je posebej izkazala solistka, ki je suvereno in z lepim, čistim tonom (tudi v višinah) zapela sorazmerno težak solistični del skladbe.
V drugem delu so se najprej predstavili pevci iz Grajene. Prisluhnili smo lepemu, čistemu petju, ki so ga spremljali številni Orffovi instrumenti ter flavta, pri klavirju pa je bila Jerneja Bob-mek. Zbor je vodila Romana Pukšič. Lepo je zazvenel tudi otroški zbor iz Cirkovc pod vodstvom Marjana Krajnca. Mladi pevci so se predstavili s čisto intonacijo, domišljeno dinamiko, tudi solistka je dobro opravila
Otroški pevski zbor iz Podiehnika z zborovodjem Jakobom Fegušem
svoje delo, klavirska spremljava Petra Kranjca pa je bila nekoliko preglasna. Sledilo je dopadljivo korektno petje mladih pevcev iz OŠ Hajdina, ki jih vodi Marija Meklav. Pri klavirju je zbor spremljal Tom Hajšek, s flavto pa Urška Lukovnjak.
Jerneja Bombek je na oder popeljala kar dva otroška zbora, ki delujeta na OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Z učenci prvih in drugih razredov so zapeli in zaigrali Šest pes-
mic o vodi, z lepo dikcijo in ritmičnimi efekti pa se je predstavil številčni in nekoliko starejši otroški zbor iste šole. Oba zbora je na klavirju spremljala Lidija Žgeč.
Tri leta že deluje otroški pevski zbor OŠ Destrnik - Trnovska vas, ki ga vodi Ernest Kokot. Zbor se je predstavil s polnim tonom, čisto intonacijo, posrečeno agogiko, nekoliko manj je bilo dinamičnih kontrastov. Zbor je na klavirju spremljala
Lidija Žgeč. Efekten nastop z lepim tonom, dobro dikcijo in razgibanim podajanjem je predstavil tudi otroški zbor iz Podlehnika, ki ga vodi Jakob Feguš.
Otroški zbor iz OŠ Goriš-nica je na lanskem regijskem tekmovanju dosegel zlato plaketo. Zbor je že tekmoval tudi v Olomoucu, kjer je bil zlat, letos pa se mladi pevci z zborovodkinjo Slavico Cvi-tanič pripravljajo za republiško tekmovanje v Zagorju,
ponovno pa se bodo udeležili tudi pevskega tekmovanja v češkem Olomoucu. Na torkovem nastopu v Markovcih so zapeli tudi pesmi, ki jih bodo peli na tekmovanju in prepričan sem, da bodo tudi tokrat s tekmovanja prišli z ustreznimi uspešnimi ocenami s strani strokovnih komisij.
Zaplesali in zapeli so tudi mladi pevci iz OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave. Zbor vodi Metka Zagoršek, pri klavirju pa je bila Lidija Žgeč, ki je bila na reviji tudi zelo zaposlena kot pianistka.
Revijo je končal Mladinski PZ iz Gorišnice, ki ga vodi Slavica Cvitanič. Čez štirinajst dni, ko bo revija mladinskih zborov (v Žetalah), se zbor te revije ne more udeležiti. Kot otroški je bil tudi mladinski zbor zlat na regijskem tekmovanju, letos pa se bo udeležil enakih tekmovanj kot otroški zbor. Glede na nastop na reviji si tudi pevci mladinskega gorišniškega zbora lahko obetajo dobre ocene na tekmovanjih.
Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač, ki je bil z nastopi zelo zadovoljen, saj je glede na prejšnja leta opazen dvig kvalitete pri otroškem petju.
Revijo je vodila Mateja Kuharič, obiskovalce pa sta pozdravila markovški župan Franc Kekec in ravnatelj šole Jože Foltin.
Franc Lačen
Kungota • 55 let Kulturnega društva
V pripravi tudi kronika o zgodovini kraja
Pomena kulture in njenega širokega izročila se v Kungoti pri Ptuju dobro zavedajo že več kot pol stoletja, saj prav te dni slavijo 55 let domačega kulturnega društva. Ob jubileju so naštudirali tragikomedijo Smrt predsednika hišnega sveta, s katero se bodo jeseni predstavili tudi na drugih odrih.
Kot je na krajši slovesnosti pred premiero jubilejne gledališke predstave Smrt predsednika hišnega sveta v nedeljo, 2. aprila, dejal vodja dramske sekcije, večletni igralec in zadnje čase tudi režiser Janko Vindiš, so si v Kungoti sicer že pred drugo svetovno vojno krajšali dolge zimske večere tako, da so začeli uprizarjati razne igre in skeče, nekateri pa so začeli tudi igrati na tamburice. Ker se je kulturna dejavnost širila in krepila, so leta 1951 uradno ustanovili kulturno-prosvetno društvo Kungota.
Sprva sta v društvu delovali le dramska in tamburaška sekcija, pozneje pa so zaživele še druge. Največji razcvet pa je Kulturno društvo Kungota doživelo v obdobju od leta 1963 do 1973, saj je leta 1965 pričel delovati tudi moški pevski zbor, okoli leta 1970 pa je bila kar nekaj let aktivna tudi harmonikarska
sekcija. Prav v tistih letih so pričeli tudi gradnjo kulturnega doma, ki so ga s prostovoljnim delom in udarniškimi akcijami skoraj vseh vaščanov postavili ob cerkvi sredi vasi. Delovati je pričela tudi knjižnica, ki jo je takrat vodila Katarina Hren, danes pa ima največ zaslug za to, da še vedno deluje, gospa Olga Serdinšek.
Takoj po izgradnji kulturnega doma se je pokazalo, da so storili prav, saj je bil kar precej zaseden. V društvu so prirejali tudi razne kvize in oddaje Pokaži, kaj znaš, na njihovem odru je gostovalo več gledaliških skupin od blizu in daleč, pa tudi domače gledališče skupine so se predstavljale drugod. V vsej zgodovini Kulturnega društva so se domači igralci nastopili tudi na 35 tujih odrih in pri tem odigrali prek 250 predstav, ki jih je sprva reži-ral Anton Graj, zadnje čase
Foto: M. Ozmec
Dramsko sekcijo KD Kungota že več let uspešno vodi Janko Vindiš.
pa Janko Vindiš.
Da bi se vaščanke in vaš-čani srečevali še pogosteje, so v kulturnem domu pripravljali razne proslave ob različnih praznikih, kot denimo včasih ob dnevu republike in dnevu žena, pozneje ob materinskem dnevu in dnevu državnosti, posebej veselo pa je vsa ta leta ob postavitvah majskega drevesa in kresovanju. Ker pa se zavedajo, da ob hitrem tempu sodobnega življenja ljudem velikokrat zmanjkuje časa za kulturo in družabnost, so v zadnjih petih letih še posebej aktivni.
Spomnimo se njihove uprizoritve Vaških afer, ki jih je napisal in zrežiral Janko Vindiš, pa monodrame Duh ravnega polja, ki je vplivala celo na to, da so ustanovili komisijo za revitalizacijo gradu Ravno polje. S pomočjo občine Kidričevo so izdali posebno publikacijo o zgo-
dovini tega gradu in kraja Kungota.
V letošnji jubilejni sezoni, ko praznujejo 55-letnico Kulturnega društva, pa so gleda-liščniki iz Kungote postavili na oder tragikomedijo lva Brešana pod naslovom Smrt predsednika hišnega sveta, ki jo je prav tako zrežiral domači dramski umetnik Janko Vindiš. V Kungoti so prepričani, da se bo na kulturnem področju v tem kraju zagotovo dogajalo še veliko. Mladinska sekcija kulturnega društva je na oder postavila že tri enodejanke in zagotovo jih bo pripravila še kaj. Pod peresom neutrudnega domačina Janka Vindiša pa že nastaja Kronika o zgodovini kraja Kungota. Gre za zahteven in večplasten projekt, saj gre tudi za zbiranje podatkov od ljudi na terenu, zato mu želimo pri tem veliko uspehov.
M. Ozmec
Foto: Fl
Boks
Še korak do boksarskega spektakla na Ptuju Stran 16
Plezanje
Nova plezalna stena na Ptuju uradno odprta
Stran 16
Kolesarstvo
Za Jureta Golčerja dirka premalo selektivna Stran 17
Tenis
Poletna sezona je pred vrati
Stran 17
%
Nogomet
Ptujčani že devetič na turnirju v Franciji
Stran 18
Alojz Korenjak
»Bili smo prava klapa, vedno skupaj«
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
Bo Đurovski uspesnejsi od Simeunoviča?
v ■ v
se
Sobotni štajerski derbi med ekipama Drave in Maribora Pivovarne Laško ni pustil ravnodušnega nobenega navijača ene ali druge ekipe. Enostavno se je na Ptuju zgodil nogomet. Preko 3500 gledalcev je dalo tekmi svoj pečat ter pravilno usmeritev vseh tistih, ki so se potrudili (in se še trudijo), da gradijo in dograjujejo ta športni objekt.
Drava je z zmago proti »vijolicam« pokazala, da še lahko računamo nanjo, da je kriza mimo, predvsem pa, da lahko premagajo vsako ekipo. Najboljši igralec tekme, Makedonec Viktor Trenevski, je še enkrat dokazal, da je igralec z veliko kvalitetami. »Končno se nam je nekaj vrnilo, kar smo prepoceni izgubljali do sedaj. Po srečanju v Mariboru, kjer mi je Murko ubranil strel z bele točke in ko sem zadel prečnik, sem bil zelo zelo jezen. To je bila moja nočna mora, ki sem jo v soboto odpravil. Dobre igre, podaje in zadetki se hitro pozabijo, vendar ne proti Mariboru. Vesel sem tudi zaradi tega, ker so nekateri govorili, da ne moremo več nikogar premagati. Kaj bodo porekli sedaj?«
Že v soboto Dravo čaka zahtevno gostovanje v Beltincih, proti Nafti. Lendavčani so pred srečanjem s HIT-om Gorico naredili zamenjavo na trenerski klopi, seveda z upanjem in željo, da bi se povzpeli čim višje. Mojster za takšne stvari pa je 64-letni nogometni lisjak Vojislav Simeuno-
PrvoligaSi uspeSno prestali licenciranje
Licenčna komisija prve stopnje je na Brdu pri Kranju sporočila rezultate licenčnega postopka za tekmovalno leto 2006/07. Že na prvi stopnji so bile podeljene vse licence, samo za 1. SNL sta ju zahtevali in dobili Bela krajina in velenjski Rudar, HIT Gorica, Domžale, Maribor Pivovarna Laško, Anet Koper, Primorje, Nafta, CMC Publikum in Drava pa so si zagotovili tako licenco za 1. SNL kot tekmovanja v organizaciji UEFA.
»Nogometni klubi 1. SNL so izpolnili predpisane kriterije in pridobili ustrezne licence, kar je nedvomno posledica boljše organizacije na vseh licenčnih področjih, normalizacije finančnega poslovanja in delovanja v skladu z možnostmi ter večje transparentosti poslovanja. Navedeno se kaže tudi pri izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb, zmanjšanju števila sporov ob prestopih ali prekinitvah pogodb ter v redni komunikaciji z licenčnimi organi Nogometne zveze Slovenije. Vsi klubi 1. SNL so prav tako predložili pritrdilna mnenja pooblaščenih revizorjev o finančnem poslovanju in računovodskih izkazih za leto 2005,« je dejal vodja oddelka za licenciranje Aleš Zavrl.
Že sam statistični pogled na pretekla tri obdobja licenciranja - samo za licence UEFA - kaže na izboljšanje »zdravja« prvoligaških klubov. Tako je leta 2004 za licence Evropske nogometne zveze zaprosilo osem klubov, dobili pa so jih le štirje. Leto kasneje je za licence UEFA zaprosilo 11 klubov, sedem pa jih je tudi dejansko dobilo. Za sezono 2006/07 pa je bila »evropska« licenca podeljena vsem osmim klubom, ki so jo zahtevali. Podoben trend je viden tudi v izpolnjevanju obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb.
Licenčni postopek za drugo- in tretjeligaše bo opravljen v prihodnjih mesecih.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Trenevski (beli dres) je najboljši posameznik Drave v spomldanskem delu prvenstva; pretekli konec tedna je bil izbran tudi za najboljšega igralca 26. kroga 1. SNL.
Viktor Trenevski pa nam je pred gostovanjem Drave v Beltincih dejal: »Zmaga proti Mariboru za naš klub v bistvu šteje dvojno. Seveda si želimo ponoviti dobro igro ter s tem zadovoljiti sebe in naše zveste privržence, ki nas bodo spremljali na tej tekmi. Igrali
bomo na zmago,« je kratek pogovor zaključil najboljši igralec 26. kroga v 1. SNL Viktor Trenevski. Ob vsem tem pa bi dodali, da se ekipa, ki zmaguje, ne menja. Za Dravo v soboto lahko nastopijo vsi, razen poškodovanega Marka Drevenška.
Danilo Klajnšek
vič. »V soboto v športnem parku v Beltincih pričakujemo zelo močno Dravo, torej nasprotnika, ki igra kvaliteten nogomet, kar je dokazal na tekmi z Mariborom. Imajo dobro ekipo, mladega in ambicioznega trenerja, ki v Beltince ne prihaja z belo zastavo, ampak po zmago. Seveda imamo tudi mi podobne želje. Kakšen pa bi bil trener, če bi na domačem nastopu, na moji premierni domači tekmi Nafte, računal na kaj drugega kot na zmago,« je dejal popularni Simke.
Foto: Črtomir Goznik
Borut Tisnikar (modri dres) je dobro izkoristil priložnost, ki mu jo je ponudil Milko Đurovski in se ustalil v začetni enajsterici Drave.
V Sloveniji se igra kvaliteten nogomet!
Že pred dvema tednoma sem pisal uvodnik s podobno temo in celo podobnim naslovom, a se mi po tekmi med Dravo in Mariborom na Ptuju zdi smiselno še enkrat ponoviti trditev v naslovu in jo še podrobneje pojasniti v nadaljevanju.
Zgodba se je začela že pred koncem jesenskega dela, ko so se slovenski mladinski reprezentanti uvrstili v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na EP. Kar nekaj teh mladih nogometašev je že pred tekmo ali po njej z vrstniki z Nizozemske dobilo konkretne ponudbe za prestope v močnejše evropske klube. Najodmevnejši prestop so realizirali v Domžalah, ko je njihov nogometaš Dalibor Stevanovič odšel v elitno špansko ligo k Realu Sociedadu. Podobno bi se lahko zgodilo tudi Gorici, ki je imela za napadalni dvojec Birsa-Burgič konkretne ponudbe, a so se v klubu in tudi sama nogometaša odločili drugače: ne za vsako ceno v tujino. V ta kontekst bi lahko dodali zgodbe še nekaterih nogometašev, a naj bo to dovolj.
Spomladanski del prvenstva se je pričel še v pravi zimi, zato infrastruktura na slovenskih igriščih in igrišča sama niso omogočala posebej atraktivnih tekem, a bolj ko narava postaja radodarnejša s soncem, boljše nogometne predstave spremljamo. Naštel bom nekaj tekem, kjer se je igralo vsaj visoko nad povprečjem, ponekod celo odličen nogomet za slovenske razmere: Domžale - Hit Gorica, Maribor - Drava, Maribor - Koper, Drava - Domžale, Dra-
va - Koper, Domžale - Publikum, Maribor - Hit Gorica, Drava - Maribor (med naštetimi so kar štiri tekme Ptujčanov, saj prav njih največ spremljamo). Na teh tekmah se je igral zelo odprt, napadalen, tehnično dober nogomet, kjer so gledalci lahko spremljali atraktivne poteze nogometašev in so lahko zadovoljni zapuščali stadione.
Kakšna pa je ocena o posameznih klubih? Gorica je naš trenutno najmočnejši klub, ki je z vrnitvijo Komca veliko pridobil, igralci sami pa dajejo občutek, da lahko tudi z nekoliko slabšo predstavo premagajo vsako ekipo, kar se jim je v zadnjih dveh krogih sicer maščevalo. V igri imajo še nekaj rezerve (predvsem pri motivaciji), kar bodo verjetno znali izkoristiti v končnici. Z Domžalčani je podobno, so pa znali kljub odhodu Stevanoviča, Ra-koviča in Zavrla zadržati visok nivo igre. O Mariboru na tretjem mestu ni potrebno veliko govoriti: s serijo zmag so precej pripomogli k pestrejšemu dogajanju v nogometni Sloveniji, predvsem njihova zmaga proti Gorici pred več kot 6000 navijači in TV-kamerami je bila nepozaben dogodek. Na Ptuju je za njih sicer prišla streznitev, a sem prepričan, da jim ta poraz ne bo vzel vsega zagona, ki so si ga pridobili spomladi. Koper v spomladanskem delu še ni izgubil (še najbližje temu je bil na Ptuju), gledalci se vračajo na Bonifiko, Rudonja in soigralci pa se v zameno vztrajno vzpenjajo po lestvici navzgor. Celjski Publikum
ima najboljše pogoje v Sloveniji, predvsem na tekmi pred TV-kamerami v Domžalah pa so dokazali tudi, da imajo igro in znanje, s katerim lahko enakovredno konkurirajo vsem ekipam. Lendavska Nafta je imela na začetku težak razpored: brez kančka sreče so trikrat izgubili, čeprav so v vsaki tekmi nevarno zapretili. Sedaj se počasi vračajo na tirnice jesenskega dela, ko so bili najprijetnejše presenečenje. O Dravi smo že veliko pisali, zato le ta trditev: to, kar jim je tekma v Mariboru odnesla (predvsem samozavest), jim bo sobotno zmagoslavje z isto ekipo dokončno vrnilo. Morda bodo prav Ptujčani zaznamovali zadnji del prvenstva! Še preostala prvoligaška trojka: ekipa Primorja je zaenkrat edino razočaranje spomladanskega dela, saj ni znala nadaljevati serije odličnih iger pred domačimi gledalci, igralci Bele krajine se močno trudijo zmanjšati zaostanek za tekmeci in se izogniti kvalifikacijam z drugouvrščeno ekipo 2. SNL, Velenjčani pa so močno dvignili nivo svoje igre in se enakovredno kosajo z vsemi nasprotniki, imajo pa tudi veliko pripomb na sojenje, ki jim po njihovem mnenju onemogoča konkuriranje za obstanek.
Morda je zgoraj našteto dovolj velik vzrok, da se tudi selektor slovenske članske reprezentance Branko Oblak začne resneje ozirati po slovenskih prvoligaških igriščih in tukaj iskati kandidate za reprezentanco.
Jože Mohorič
Boks • Dejan Zavec
Samo še korak do spektakla
V sredo se je na Ptuju na kratkem delovnem obisku mudil Ulf Steinforth, menedžer ekipe SES, katere član je tudi Dejan Zavec. Organizatorji, na čelu z Nanijem Matjašičem, so mu predstavili dvorano Center, kjer naj bi potekal naslednji dvoboj našega šampiona. Nemci so bili z videnim zado-
voljni in so s svoje strani potrdili termin za boksarski gala večer, ki bo 23. maja letos.
Tudi predstavniki televizijske postaje Eurosport, ki naj bi zagotovila prenos tega, za promocijo Ptuja izredno pomembnega dogodka in podjetja Sport light boxing, ki organizira boksarske dvoboje, so si
ogledali dvorano in se seznanili s prenočitvenimi kapacitetami na Ptuju; v kratkem bo sledil njihov dokončni odgovor. Če bodo oboji dali zeleno luč, bo odpadla še zadnja ovira na poti do cilja, to je boksarski spektakel na Ptuju z Dejanom Zavcem v glavni vlogi.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nani Matjašič, Dejan Zavec in Ulf Steinforth pred ptujskimi Termami
Nogomet • 2. SNL
En polčas dovolj za zmago
2. SNL
REZULTATI 19. KROGA: Supernova Triglav - Livar Ivančna Gorica 0:1(-0:1), Krško - Zagorje 1:1(1:0), Aluminij
-	Tinex Šenčur 4:0(4:0). Dravinja Duol
-	Svoboda, Factor - Koroška Dravograd, v sredo, 26. 4.
1.	DRAVINJA DUOL 18	10	5	3	32:18	35
2.	FACTOR 18	9	4	5	22:16	31
3.	KRŠKO 19	7	9	3	24:20	30
4.	S. TRIGLAV 19	7	8	4	23:14	29
5.	ALUMINIJ 19	7	7	5	23:16	28
6.	TINEX ŠENČUR 19	5	8	6	22:31	23
7.	ZAGORJE 19	5	8	6	19:23	23
8.	LIVAR I. GORICA 19	5	5	9	19:25	20
9.	DRAVOGRAD (-3) 18	3	7	8	19:33	13
10.	SVOBODA-LJ 18 3 3 12 14:21 12
Aluminij - Tinex Šenčur 4:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Dončec (6, z 11 m), 2:0 Vrenko (23), 3:0 Topolo-vec (26), 4:0 Džakovič (45).
ALUMINIJ: Pridigar, Golob, Topolovec, Tomažič, Mlinarič,
Kuserbajn (Marinič), Dončec (Medved), Dugolin, Vrenko (Rampre), Rozman, Džakovič. Trener: Edin Osmanovič.
V prazničnem popoldnevu je več kot 150 gledalcev videlo visoko zmago domačinov, ki so si jo priigrali v prvem delu z dopadljivo in napadalno igro. Kidričani so hitro prišli v vodstvo, ko je domači napadalec prodrl v kazenski prostor ter bil nekorektno oviran. Sodnik Likič iz Ljubljane je Župiču pokazal rdeči karton, sočasno pa dosodil 11-metrovko, ki jo je Dončec realiziral. Nenehni napadi gostiteljev so botrovali temu, da so dvakrat zaporedoma zatresli mrežo vratarja Koširja, predvsem je navdušil prosti strel Topolovca z desne strani, ko je žoga končala v desnem zgornjem kotu gola. V 37. minuti si je zaradi ugovarjanja po prekršku zaslužil rdeči karton še kapetan ekipe Tinex
Darko Savanovič. Tik pred odmorom je četrti zadetek dosegel Džakovič, ki je že pred tem zadel stativo.
V nadaljevanju smo pričakovali vse drugo kot medlo igro domačih napadalcev, ki so zamujali številne priložnosti in se nekajkrat osmešili, saj tudi z dveh metrov niso znali žoge spraviti v mrežo. Proti pričakovanju pa so se razigrali gostje, ki so kljub dvema igralcema manj postali nevarnejši, nekajkrat so celo resno ogrozili vrata Pridigarja, najidealnejšo priložnost za častni zadetek je imel v 66. minuti Stojič. Za igro v drugem polčasu bi se morali igralci Aluminija zamisliti in skupno s trenerjem dogodke analizirati, čeprav je igra potekala drugače, kot bi v primeru, če bi obe ekipi igrali v popolni postavi.
anc

Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so v prvem polčasu dosegli štiri zadetke, kar je zadostovalo za zanesljivo zmago; na sliki Gregor Dončec in Denis Topolovec (oba Aluminij, rdeči dres).
Plezanje
Nova plezalna stena na Ptuju uradno odprta
Plezalci ptujskega Plezalnega kluba 6b in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan so v torek v OŠ Olge Meglič odprli novo plezalno steno. Gre za nizko plezalno steno velikosti 150 kvadratnih metrov, ki jo nameravajo v prihodnosti še razširiti. Na njej je trenutno cca. 800 različnih oprijemkov, v končni fazi naj bi jih bilo še enkrat toliko. Najboljša ptujska plezalka, mladinska svetovna prvakinja Mina Markovič, je dejala, da je nova plezalna stena ena največjih v Sloveniji in da se bodo s tem pogoji za treninge bistveno izboljšali. Steno so s prostovoljnim delom postavili sami člani kluba 6b, ki so imeli izdatno pomoč sponzorjev in MO Ptuj. Nekateri člani kluba prosto plezajo že petnajst let, medtem ko klub 6b deluje tri leta in trenutno šteje okrog trideset članov. Njihov predsednik Andrej Žitnik pa je povedal, da bo stena odprta vsak dan med 17.00 in 21.30. Vse informacije, povezane z delova-
Foto: Siavl<o Podbrežnil<, Večer
Dr. Stefan Celan, Andrej Žitnik in Mina Markovič med svečano otvoritvijo nove plezalne stene na oŠ Olge Meglič
njem Plezalnega kluba 6b, lahko dobite na zgledno urejeni spletni strani www.plezanje. com. Plezalna stena bo popestrila tudi športne aktivnosti
na OŠ Olge Meglič, hkrati pa bo pritegnila mlade, da se preizkusijo v tem težkem, vendar lepem športu.
DB
Rokomet • 1. A SRL (m)
Termo prekinil črni niz
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 1. KROGA: Prevent - Celje Pivovarna Laško 32:39 (14 :19), Gorenje - Cimos Koper 37:22 (19:14), Gold Club - Trimo Trebnje 28:22 (11:13)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 110 0 19 (17)
2.	GOLD CLUB
3.	GORENJE
4.	TRIMO TREBNJE
5.	PREVENT
6.	CIMOS KOPER
110	0	14 (12)
110	0	12 (10)
10 0	1	10 (10)
10 0	1	8 (8)
10 0	1	3 (3)
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 1. KROGA: Rudar
- Krka 34:32 (17:14), Termo - Jeruzalem Ormož 28:24 (15:13), Ribnica Riko hiše - Slovan 31:31 (14:14)
1.	JERUZ. ORMOŽ	10 0 1 16 (16)
2.	RUDAR TRBOVLJE	110 0 15 (13)
3.	RIBNICA RIKO HIŠE	10 10 13 (12)
4.	TERMO	1 1 0 0 8 (6)
5.	KRKA	1 0 0 1 8 (8)
6.	SLOVAN	10 10 6 (5)
Termo - Jeruzalem 28:24 (15:13)
Jeruzalem: G. Čudič (11 obramb), Dogša (2 obrambi), Cvetko; Belšak 4, Kores, Kora-žija 9 (3), Kovačič, Bogadi, Iva-nuša 1, B. Čudič 4 (1), Blažević 4, Grizolt 2, Hebar, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Rokometaši Terma so proti Ormožanom prispeli do zelo pomembnih točk in prekinili niz šestih zaporednih zmag Ormožanov v zadnjih medsebojnih tekmah.
Jeruzalemčki so v Škofjo Loko prispeli brez poškodovanega Bezjaka, ki je staknil poškodbo gležnja na pripravah mladinske reprezentance. Kljub poškodbi kolena je nastopil prvi strelec lige David Koražija in oboleli Alen Bla-ževič, ki je staknil virozo na pripravah hrvaške reprezentance.
Četa Saše Prapotnika je tekmo začela odlično in po-
Foto: Črtomir Goznil<
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož, 10) je v Skofji Loki dosegel 4 zadetke, vendar so Ormožani vseeno izgubili.
vedla z 9:5, vendar je njihov nalet zaustavil prvi mož tekme vratar Terma Grega Keše (18 obramb), ki je že do polčasa zbral kar 11 obramb. V končnici prvega polčasa je razpoloženi Dolinar svoje moštvo popeljal do prednosti dveh zadetkov, 15:13.
V nadaljevanju tekme si nobena ekipa nikakor ni uspela priigrati večje prednosti kot
dva zadetka. To je šele v zadnjih desetih minutah tekme uspelo gostiteljem, ki so tik pred koncem tekme preko Miha Kešeta in Freliha uspeli povesti s 5 zadetki, 28:23. Že prvi krog v ligi za obstanek je pokazal, da je sistem tekmovanja zgrešen in da se bodo tekme dobivale povsod drugod kot tam, kjer bi se morale - na igrišču.
UK
Mladinci prvi na kvalifikacijah
Slovenska mladinska reprezentanca je na kvalifikacijskem turnirju v prestolnici Estonije Tallinnu osvojila prvo mesto s črno piko. Črna pika je boleč poraz v zadnji tekmi proti gostiteljem Estoncem, ki so tako v krogu treh ekip (Slovenije, Portugalske, Estonije) s štirimi točkami osvojili končno drugo mesto. Tretje mesto so tako na koncu turnirja zasedli Portugalci, ki so bili po kvaliteti boljši od Estoncev, a jih je žal presenetljiv poraz Slovencev oddaljil od cilja, imenovanega uvrstitev na EP.
Slovenci so prvi dan kljub povprečni igri brez težav premagali Nizozemsko (33:24), drugi dan pa so z izjemno igro deklasirali Portugalce (43:27). Tretji dan je četa trenerja Janeza Ilca doživela estonski šok in poraz s tremi zadetki (30:33). V vrstah Slovenije Ormožan Marko Bezjak zaradi hude poškodbe gležnja ni nastopil na nobenem srečanju. EP bo avgusta (od 10. do 19. avgusta) v avstrijskem smučarskem središču Innsbrucku, žreb skupin bo že 28. aprila.
UK
Kolesarstvo • Kolesarji Perutnine pPtuj v Italiji
Za Jureta Golčerja dirka premalo selektivna
Giro d' Oro
Ko so kolesarji Srečka Gli-varja zmagovali v Franciji, se je druga ekipa Perutnine Ptuj preizkušala na dveh enodnevnih dirkah v Italiji. Na nedeljski klasiki Giro d'Oro so se srečali z največjimi asi tega športa in se z njimi tudi enakovredno kosali. Radoslav Rogina je namreč osvojil sedmo mesto, zmagal pa je Damiano Cunego, predlanski zmagovalec druge največje dirke na svetu - Giro ďltalia. Mariborčan v ptujskem dresu, Jure Golčer, ki je dirko pred štirimi leti v dresu italijanske ekipe Formaggi Pinzolo Fia-ve že zmagal, je tokrat končal v drugi zasledovalni skupini na dvajsetem mestu. Klubski uspeh je z 28. mestom dopolnil Hrvoje Miholjevič. Nastopili so tudi kolesarji novomeške ekipe Adrie Mobil, najboljše sta odpeljala Miha Švab in Simon Špilak, ki sta osvojila 31. in 44. mesto.
192-km dirka se je odločala na zadnjem vzponu. Tri kilometre pred ciljem je bilo ob počasnem tempu v glavnini še kar petdeset kolesarjev, kar je bilo na selektivnem vzponu bistveno več kot v prejšnjih letih. Ob koncu se je skupina sicer zmanjšala na štirinajst, kar pa ni bilo dovolj, da bi do izraza prišle hribolazne sposobnosti kolesarjev. »Ekipa zmagovalca Cunega, v kateri vrtita pedala Slovenca Gorazd Štangelj in Tadej Valjavec, ki pa ju tokrat ni bilo na dirki, je popolnoma kontrolirala počasen tempo na zadnjem vzponu. Cunegu je uspelo zmagati na način, ki mu tudi ustreza,« je dirko pokomenti-ral vodja ptujske ekipe Martin Hvastija. »Naš kapetan je bil
Jure Golčer, KK Perutnina Ptuj (v ospredju)
sicer Golčer, najboljši je bil Rogina. Mislim, da je sedmo mesto na tako zahtevni dirki velik uspeh.«
Giro del Belvedere
V ponedeljek so vse slovenske ekipe startale še na Giro del Belvedere, enodnevni dirki druge kategorije v okolici Pordenon v ltaliji. Na razgibani progi v dolžini 153 km se je selekcija naredila v zadnjih kilometrih, ko so kolesarji morali v dveh krogih zlesti še preko dveh težkih vzponov. Prva je skozi cilj pripeljala skupina sedmih kolesarjih, v njej pa je bil najhitrejši ltalijan Fabrizio
Galeazzi. Odličen hribolazec, član Perutnine Ptuj, Jure Gol-čer je bil na vrhu zadnjega vzpona še pred zasledovalci, skupina pa ga je pred ciljem ujela in osvojil je sedmo mesto. Pred njim, na četrtem mestu, je bil njegov klubski kolega Hrvoje Miholjevič. Še tretji perutninar, ki se je izkazal že dan prej, Radoslav Rogina, je s polminutnim zaostankom osvojil sedemnajsto mesto. Od Slovencev sta dirko zelo dobro odpeljala tudi mlada kolesarja kranjske Save Gašper Švab in Grega Bole, ki sta osvojila enaindvajseto in štiriindvajseto mesto.
UG
Strelstvo • Državna liga z VK
Začetek tekmovanj na prostem
S prvim krogom tako imenovane državne lige z velikim kalibrom, ki jo je pretekli konec tedna organiziral SK Maribor, so se začela tekmovanja na odprtih streliščih, na katerih se z VK strelja na 25 m in z MK na 50 metrov. Tekmovanja z VK, ki bo potekalo v osmih krogih do konca septembra, se tudi v letošnji poletni sezoni udeležujejo strelci SK Ptuj.
V disciplini s pištolo je v Mariboru zmagal Ernest Mežan s 197 krogi pred Bojanom Miklavcem, SD Policist l, s 195 krogi in Boštjanom Str-nadom, SD Olimpija, s 190 krogi. Med Ptujčani je bil najboljši Slavko Ivanovič s 169 krogi pred Borutom Sagadi-nom s 168 krogi in Zlatkom Kostanjevcem s 162 krogi. V ekipnem delu so tako dosegli 499 krogov in zasedli 13. mesto. Zmagala je ekipa ŠD ZPE Ljubljana l s 566 krogi pred Policistom l s 565 krogi in SOlT Medvodami na 3. mestu s 555 krogi.
Foto: Simeon Gone
Ptujski strelci, z leve, Slavko Ivanovič, Majda Raušl, Zlatko Kosta-njevec in Borut Sagadin
V drugi disciplini, z revolverjem, je bil znova najboljši Mežan s 197 krogi, pred Mi-klavcem in Krašovcem iz SD Policista l, s 195 in 192 krogi. Med Ptujčani je bila najboljša Majda Raušl s 176 krogi pred Borutom Sagadinom s 174 krogi in Slavkom Ivanovi-
čem s 173 krogi. V ekipnem delu so zmagali strelci SD Policist l s 575 krogi pred ŠD ZPE l s 565 krogi na 2 .mestu in SD SOlT Medvodami s 562 krogi na 3. mestu. Ptujčani so dosegli 523 krogov in zasedli 11. mesto.
Simeon Gonc
Tenis • TK Ptuj
Poletna sezona je pred vrati
K pogovoru smo ob koncu zimske sezone povabili trenerja v TK Ptuj Zorana Krajnca in Luka Hazdovca, ki sta ocenila nastope svojih varovancev v zimski sezoni kot zelo uspešne.
Z. Krajnc: »Tekmovalci in tekmovalke v kategoriji 8-11 let so imeli v zimski sezoni pet turnirjev, vse v zahodnem delu Slovenije, kar nam je krepko povečalo stroške. Povprečno se je na posameznem turnirju zbralo 200 tekmovalcev, naši tekmovalci pa so bili med najboljšimi. Na teh turnirjih so nastopali: Nina Potočnik (letnik '96), Neja Krajnc - Domi-ter (97), Mitja Čuš (96), Miha Kosi (96), Domen Lisjak (96), Oliver Baklan (96) in Sven Lah (98). Predvsem dekleti sta se redno uvrščali v finala, nekajkrat sta bili v finalu celo obe. Pred njimi je sedaj težak prehod v kategorijo U-12, kjer se bodo prvič borili tudi za točke lestvice TZS (v mlajših kategorijah lestvice ne sestavljajo) in se srečevali z močnejšimi nasprotniki. V skupini U-12 so letos že nastopali Marina Baklan, Martina Jutriša, Urh Krajnc - Domiter, Aleks Mun-
da in Luka Merc. Letos smo se v TK Ptuj prijavili tudi v ligo U-12, kjer bomo tekmovali v ekipni konkurenci s tremi fanti in dvema dekletoma. Imamo zelo talentirano generacijo, ki lahko z vztrajnim delom doseže velike uspehe, vse pa je odvisno od njih samih. Kot zanimivost naj omenim, da so bili v tej kategoriji slabše uvrščeni tudi Toni Hazdovac, Blaž Rola in Karlo Pintarič, ki sedaj krojijo sam vrh lestvice U-18.«
Luka Hazdovac je o napovedih pred letošnjo poletno sezono povedal naslednje: »Začetek sezone bo zelo pomemben, saj bo predvsem Blaž Rola branil veliko število točk. Blaž uspešno okreva po težki poškodbi, kmalu bo začel polno trenirati in čez približno mesec dni že igrati na turnirjih. Tonija Hazdovca, ki bo v naslednjih mesecih branil 1. mesto na lestvici TZS U-18, čaka prva zahtevna preizkušnja na DP za igralce do 18. let, ki bo od 9. do 12. maja; lani se je uvrstil v četrtfinale. Termin je precej neugoden, saj je to le dan po maturi, ki ga čaka v začetku maja.
Podobne težave bomo imeli
Pred začetkom poletne sezone poteka vpis v teniško šolo, kamor lahko vpišete otroke stare 5 let in več. Za dodatne informacije lahko pokličete 041 281 040 (Luka Hazdovac).
tudi s tekmami v 2. ligi članov, kjer je začetek predviden za 6. maj. V tej ligi tekmuje 8 ekip, naš cilj pa je uvrstitev med najboljše tri. Dekleta bodo s tekmovanje v 1. slovenski ligi pričela 31. maja; tudi tukaj pa se termini nekaterih krogov pokrivajo s turnirji, tako da je težko karkoli napovedovati, saj bomo vsak krog posebej sestavljali ekipo. Za TK Ptuj bodo letos nastopale: Urška Jurič, Mateja Horvat, Tjaša Kovač, Nina Šuvak, Katja Mršnik in Celjanka Ines Globočnik.«
Letos je TZS ptujskemu teniškemu klubu dodelila organizacijo treh turnirjev: prvi bo finalni turnir za igralce in igralke do 12. leta starosti (27.29. maja), drugi bo OP Ptuja za igralce U-18 (3.-5. junija), tretji pa bo turnir v kategoriji U-16 (1.-3. julija). Slednja bosta štela tudi za lestvico TZS.
Jože Mohorič
Mladi igralci in igralke TK Ptuj s trenerjem Zoranom Krajncem
Foto: Črtomir Goznik
Tenis • TK Luka organiziral turnir do 12 let
Peterica Ptujčanov v finale A
Na teniških igriščih Tenis kluba Luka je 15. in 16. aprila potekal kvalifikacijski turnir TZS za igralke in igralce do 12 let. Sodelovalo je 45 mladih igralcev iz severovzhodnega dela Slovenije.
V soboto so se med seboj pomerili dečki in v nedeljo še deklice. Dvoboji so bili nadvse zanimivi, saj so se tekmovalci borili za mesta, ki vodijo na finalni turnir (A), ki bo od 21.-24. aprila v Mariboru (Večer open).
Preboj v finale A je v konkurenci 32 igralcev uspel tudi Aleksu Mundi, Urhu Krajncu - Domitru in Luku Mercu iz tenis kluba Ptuj. Na turnirju sta nastopila še Mitja Čuš in Miha Kosi, a jima žal preboj v finale ni uspel.
Nedeljski dvoboji deklic so bili prav tako zanimivi. V konkurenci štirinajstih deklic sta se v finale A uvrstili tudi članici TK Ptuj Marina Baklan in Nina Potočnik.
Turnir je bil v celoti dobro organiziran; ocena v zapisniku vrhovnega sodnika za potek tekmovanja je bila odlična.
UR
Nina Potočnik, TK Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Nogometna šola Poli Drava Ptuj
Ze devetič na turnirju v Franciji
Iz Francije prinašajo 17. mesto
Že devetič zapored so se mladi nogometaši ptujske Drave udeležili mednarodnega turnirja Europousse 2006 v francoskem mestecu Saint-Cyr-sur-Loire, ki je pobrateno s Ptujem. Na mednarodnem nogometnem turnirju, ki je trajal od 15. do 17. aprila, je sodelovalo 32 ekip iz petih držav. Poleg gostiteljev so mladi nogometni talenti na turnirju zastopali barve Slovenije, Španije, Anglije in Cipra.
Ekipo U-12 Športnega društva Nogometne šole Poli Drava Ptuj so v spremstvu trenerja Dejana Vilčnika in predstavnice nogometne šole Brigite Gorišek v modro-belih dresih predstavljali Tilen Abraham, Alen Hliš, Tilen Klemen Jan-žekovič, Mihael Leskovar, Rok Letonja, Miha Metličar, Rok Nahberger, Jure Oroz, Dalen Simonič Dabič, Simon Slanič, Nik Veličkovič, Tomas Vigali in štirje starši.
Ptujčani so odigrali 8 tekem, od katerih je bil izkupiček naslednji: dve zmagi, pet remijev in en poraz. Prikazali so kakovosten nogomet, veliko srčno-
Nogometaši ptujske Drave se iz Francije vračajo z lepimi vtisi.
Foto: Brigita Gorisek
sti in borbenosti ter privlačne nogometne predstave. Z igro so dokazali, da lahko članska vrsta računa nanje. Iz Francije se vračajo polni bogatih nogometnih vtisov, novih poznanstev in druženja z mladimi,
predvsem pa toplega sprejema s strani gostiteljev, francoske nogometne ekipe Mettray/ Membrolle.
Udeležbo na turnirju je omogočila Mestna občina Ptuj in donatorji ter starši. Ob tej
priložnosti se jim Nogometna šola Poli Drava Ptuj iskreno zahvaljuje ter jim sporoča, da so v svet ponosno ponesli tudi njihovo ime.
BarbaraStopinšek, NŠ Poli Drava
Nogomet • Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj, U-16 dekleta
Lep uvod Ptujčank v spomladanski del
STAJERSKA LIGA
DORNAVA - ŠOŠTANJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kurbus (4), 1:1 Halilovič (53), 2:1 D. Novak (71) DORNAVA: Gomboc, Bel-šak, Makovec, Jurič, Ratek, Šuen, Serdinšek, Cvetko (od 70. U. Golob), Kurbus, D. Novak (od 85. D. Golob), R. Noval. Trener: Metod Verle.
AJM KUNGOTA - BISTRICA
0:0
BISTRICA: Smogovec, Fre-lih, Modrič, Mlinar, Simončič, Drosk, Hajšek, Tkavc, Poljanec, Obrovnik, Plevnik. Trener: Marjan Pečnik.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -TEHNOTIM PESNICA 5:2
(3:0)
STRELCI: 1:0 Noval (5), 2:0 Vtič (22), 3:0 R. Sagadin (45), 2:1 Štebih (47), 4:1 J. Sagadin (65), 5:1 Novak (68), 5:2 Strelec (86)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kaisesberger, J. Sagadin, Vido-vič (od 59. Sel), Ciglar, Krajnc, R. Sagadin, Debevec, Kokot, Vtič, Horvat, Novak. Trener: Ivan Ornik.
1. LIGA MNZ PTUJ
HAJDINA - CIRKULANE 3:3
(2:0)
STRELCI: 1:0 Pacher (18), 2:0 Bezjak (43), 3:0 Bezjak (46), 3:1 Klajderič (53), 3:2 Mi-lošič (73), 3:3 Jurišič (81)
SLOVENJA VAS - APAČE 0:4
(0:3)
STRELCI: 0:1 Kraner (4), 0:2 Mlakar (25), 0:3 Bauman
(31), 0:4 Širovnik (47) BOČ - SKORBA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Ilek (12) MARK 69 ROGOZNICA -VIDEM 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kralj (35), 2:0 Bratec (40. z 11 m), 3:0 Dokl (45), 4:0 Bratec (56)
PODVINCI - GORIŠNICA 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Poplatnik (39), 1:1 Hren (60), 1:2 Kvar (66)
SREDIŠČE - BUKOVCI 2:4
(1:0)
STRELCI: 1:0 Rajh (33), 1:1 Bezjak (58), 2:1 Kolarič (64), 2:2 Rakuša (75. z 11 m), 2:3
Zemljarič (77), 2:4 Rakuša (85. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
MARKOVCI - LESKOVEC 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:1 Topolovec (63), 0:2 Kos (87)
TRŽEC - GRAJENA 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Golob (6), 1:1 Skrbinšek (40), 2:1 Krajnc (45), 3:1 Gabrovec (63), 4:1 Šeliga (68. z 11 m), 5:1 Fideršek (76)
PODLEHNIK - ZGORNJA POLSKAVA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Stres (29), 1:1 Pečovnik (44), 2:1 Murko (46)
LOVRENC - SPODNJA POLSKAVA 5:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Subotič (8), 1:1 Polajžer (31), 2:1 Kirbiš (33), 3:1 Kirbiš (58), 4:1 Vek (62), 4:2 Krančič (63), 5:2 Vek (69)
PRAGERSKO - HAJDOŠE 0:5
(0:1)
STRELCI: 0:1 Hentak (20), 0:2 Brodnjak (72), 0:3 Zagoran-ski (77), 0:4 Brodnjak (82), 0:5 Glažar (85)
Danilo Klajnšek
LIGA U-16 DEKLETA
REZULTATI 9. KROGA: ŽNK Škale - ŽNK Kisovec 9:0 (3:0), ŽNK Ljudski vrt Ptuj - ŽNK Slovenj Gradec 6:1 (2:1),
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - sobota ob 17.00: Nafta - Drava, Primorje - CMC Publikum, Anet Koper - Bela krajina; sobota ob 18.00: Maribor Pivovarna Laško - Domžale; sobota ob 20.00: Rudar Velenje - HIT Gorica
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - sobota ob 17.00: Aluminij - Svoboda; nedelja ob 16.30: Tinex Šenčur - Krško, Zagorje - Supernova Triglav, Livar - Factor, Koroška Dravograd - Dravinja Duol
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 19. KROGA - sobota ob 16.30: Tehnostroj Veržej - Zavrč, Čren-šovci - Pohorje, Kovinar Štore - Malečnik, Šmarje pri Jelšah - Tišina; nedelja ob 16.30: Holermuos Ormož - Paloma, Stojnci -Beltinci, Železničar
-	Mura 05
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 19. KROGA - sobota, 22. 4., ob 17.00: Oplotnica - Rogatec, Šentilj Jarenina - Brunšvik, MU Šentjur - AJM Kungota, Bistrica - Šoštanj, Gerečja vas Unukšped - Dornava, Tehnotim Pesnica - Zreče; sobota, 22. 4., ob 17.30: Get Power Šampion - Peca.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - sobota ob 17.00: Slovenja vas - Središče, Apače -Mark 69 Rogoznica, Cirkulane - Podvinci; nedelja ob 10.30: Videm - Boč, Skorba - Hajdina; nedelja ob 17.00: Gorišnica - Bukovci
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - sobota ob 17.00: Spodnja Polskava - Podlehnik, Zgornja Polskava - Tržec, Grajena - Markovci, Leskovec -Pragersko; nedelja ob 10.30: Hajdoše - Lovrenc
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA
PARI 10. KROGA - petek ob 17.30: Boč - Polskava, Hajdina - Lovrenc, Skorba - Apače, Pragersko - Prepolje. VZHODNA SKUPINA
PARI 10. KROGA - petek ob 17.30: Grajena - Dornava, Leskovec - Gorišnica; nedelja ob 10.30: Markovci - Tržec.
1. SML
22. KROG: Maribor - Aluminij
1.	SKL
22. KROG: Maribor -Aluminij
2.	SML
19. KROG: Drava - Bistrica (v nedeljo, 23. 4., ob 16.30)
2. SKL
19. KROG: Drava - Bistrica (v nedeljo, 23. 4., ob 14.30)
LIGA U-14
21.	KROG: Maribor - Aluminij, NŠ Drava Poli - Rudar Velenje (tekma se igra v sredo, 26. 4., ob 17.00)
UEFA REGIONS CUP
Združena selekcija MNZ Ptuj/MNZ Celje se bo v torek, 25. 4., ob 16.30 na Mestnem stadionu na Ptuju pomerila v kvalifikacijskemu srečanju s selekcijo MNZ Murska Sobota/MNZ Lendava. Zmagovalec se bo uvrstil v finale tega tekmovanja, ki v Sloveniji poteka pod okriljem NZS.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI - LIGA ZA PRVAKA
PARI 2. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Cimos Koper -Gold club, Prevent - Gorenje
1. A SRL MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka (sobota ob 19.00), Slovan
-	Rudar Trbovlje, Termo - Ribnica Riko hiše
1. B SRL - MOŠKI
PARI 21. KROGA: Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.30), Do-bova - Velika Nedelja, Mitol Sežana - Sevnica, Atom Krško - Cerklje, Pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola, Sviš - MIP Gorica Leasing
1.	B SRL - ŽENSKE
22.	KROG: Sava Kranj - Ptuj
2.	SRL VZHOD MOŠKI (od 9. do 15.)
PARI 8. KROGA: Drava Ptuj - Radovljica (petek ob 20.00), Chio Kranj
-	Arcont Radgona, Grča Kočevje - Aleš Praznik.
MALI NOGOMET
1. SFL - LIGA ZA OBSTANEK
Tomaž - Puntar (petek, 21. 4.)
Danilo Klajnšek
ŽNK Krka - ŽNK Livar Ivančna Gorica 2:0 (2:0), ŽNK Pomurje Davidov hram - ŽNK Kamen Jerič 4:2 (2:1)
1.	KRKA 9
2.	POMURJE 9
3.	LJUD. VRT PTUJ 8
4.	KAMEN JERIČ 9
5.	ŠKALE 9
6.	LIVAR I. GORICA 9
7.	SLOV. GRADEC 9
8.	KISOVEC 8
8 1 8 0 5 2
1 1 1 1 1 0
29:5 27:12 28:9 19:18 19:13 10:21 9:32 7:38
Foto: Črtomir Gozn
Utrinek s tekme med ŽNK Ljudski vrt (rumeni dresi) in ŽNK Slovenj Gradec, ki so jo prepričljivo dobile domačinke.
ŽNK LJUDSKI VRT - ŽNK SLOVENJ GRADEC 6:1 (2:1)
STRELKE: 0:1 Ana Golob (20), 1:1 Tamara Ramšek (35),
2:1 Doroteja Topolovec (36), 3:1 Mateja Arnuš (54), 4:1 Mateja Arnuš (55), 5:1 Martina Potrč (65), 6:1 Martina Potrč (79).
Ptujčanke so suvereno premagale ekipo Slovenj Gradca. Dva zadetka sta dosegli najboljša strelka lige in reprezentantka Mateja Arnuš in Martina Potrč. Zdaj bo v prvenstvu reprezentančni premor zaradi kvalifikacij za EP.
AČ
Padalstvo • Aleksander Čuš, AK Ptuj
»
Lani smo imeli 87 kandidatov za padalce
Ptujski padalci oziroma člani AK Ptuj so bili tudi v minuli sezoni uspešni in so v zelo močni, predvsem pa množični konkurenci dosegali dobre rezultate. Zelo pomembno dejstvo je, da ptujski padalci in padalke dosegajo uspehe v precej skromnih razmerah, saj nimajo urejenega profesionalnega statusa, kot ima to večina držav. Torej bi lahko rekli, da imajo uspehi potem še večjo veljavo.
Pred kratkim so pričeli tudi skakati in se pripravljajo na letošnjo sezono. Na kratki pogovor smo povabili padalca Aleksandra Čuša, ki ob tem v klubu opravlja še funkcijo vodje padalske šole in je tudi predsednik padalske komisije pri Letalski zvezi Slovenije. Na začetku pogovora nam je Aleksander dejal: »Sam sem v sezoni 2005 po dveh slabih letih spet skakal bolje. V prejšnjih dveh letih se je poznala menjava tipa padala, ki je name vplivala bolj, kot sem predvideval. Tako sem na tekmah evropskega pokala v skupnem seštevku prišel v prvo tretjino tekmovalcev, kjer sem bil pred leti. Na kon-
Aleksander Čuš, AK Ptuj
cu sem končal na 46. mestu od skupno 243 tekmovalcev. Z več treninga bi verjetno šlo še više, vendar sta finančna situacija in čas največja ovira temu. Tako sem na tekmah za EP dosegel naslednje uvrstitve: Altenstat 7. mesto; Lochen 21. mesto; Lesce 31. mesto; Reka 34. mesto; Belluno 51. mesto; Locarno 59. mesto. Bolj kot s samimi uvrstitvami pa sem
bil zadovoljen s kazenskimi centimetri. Je pa tako, da že majhna napaka pomeni slabše mesto. Zelo pa sem tudi zadovoljen z nastopi na tekmah nižjega ranga, to so tekme pokalnega tipa, kjer sem enkrat stal na stopničkah (2. mesto na Reki), dvakrat pa sem bil zelo blizu temu, saj sem bil na Ptuju 4., v Donerbachvaldu pa sem osvojil 7. mesto.«
«
Aleksander Čuš pa je nastopal tudi za ekipo iz Avstrije. O tem, ali bo še skakal za njih in kaj vse še opravlja v AK Ptuj, pa nam je Aleksander povedal naslednje: »Na tekmi v Doner-bachvaldu sem tekmoval za ekipo iz Gradca v Avstriji. Za to ekipo sem tekmoval že pred leti, nato pa je primanjkovalo tekmovalcev v domačem klubu, zato sem prekinil sodelovanje z Avstrijci. Najverjetneje s klubom iz Gradca ne bom več sodeloval, saj mi zmanjkuje časa. Zraven tekmovalnega dela padalstva na Ptuju sem namreč v klubu vodja padalske šole, kjer smo imeli lani 87 kandidatov, ki so se pričeli učiti in usposabljati za pridobitev licence padalca. Na Ptuju sem tudi vodja padalske sekcije v AK Ptuj in vodja ekip, ki sodelujejo na tekmovanjih. Na nivoju države pa sem predsednik padalske komisije pri Letalski zvezi Slovenije Dela je veliko, časa pa malo. Upam pa seveda, da bomo tudi v prihodnje tako uspešni, kot smo bili do sedaj,« je kratek pogovor zaključil Aleksander Čuš Danilo Klajnšek
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj organizira mednarodni turnir
1. maj - dan za nogomet
Nogometna šola Poli Drava Ptuj organizira v ponedeljek, 1. maja, 2. mednarodni nogometni turnir
za vse ljubitelje nogometa. Prijeten dan v dobri družbi bo na Ptuju preživelo več kot 500 otrok iz Slovenije in preko meja. V nogometnem znanju se bo tako pomerilo kar 32 ekip iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske ter Srbije in Črne gore. V selekciji U-8, za katero smejo igrati otroci, rojeni po 1. januarju 1997, bo na turnirju sodelovalo 16 ekip in prav toliko ekip bo tudi v selekciji U-10, za katero smejo igrati otroci, rojeni po 1. januarju 1995.
Slovenske barve bodo zastopale ekipe iz NŠ Poli Drava Ptuj, NK Primorje, NK CMC Publikum, NK Domžale, ND Mura 05 in NK Aluminij.
Kakšni nogometaši prihajajo iz naše sosede Avstrije, bo na nogometni zelenici pokazala ekipa FC Mureck. Nogometni
borci iz NK Varteks Varaždin, NK Međimurje, NK Slaven Be-lupo, NK Bjelovar, NŠ Fotex bodo zastopali barve Hrvaške,
Foto: Črtomir Goznik
1. maja bodo ptujski Mestni stadion zasedli najmlajši nogometaši, saj NŠ Poli Drava Ptuj organizira mednarodni turnir za kategorije U-8 in U-10
iz Madžarske prihaja FC Lorko ter iz Srbije in Črne gore FC Prijepolje.
Organizatorka največjega brezplačnega mednarodnega nogometnega turnirja, Nogometna šola Poli Drava Ptuj pa poleg tekmovalnih ekip v svojo družbo vabi tudi vse, ki ne bodo tekmovali na samem turnirju. Zanje pripravljajo svojevrsten turnir - tekmovanje v najbolje organizirani navijaški skupini. Za animacijo in pravo vzdušje med mladimi navijači bo poskrbela tudi navihana Poli, maskota našega generalnega sponzorja, Perutnine Ptuj. Letošnji slogan turnirja bo: »Z navijanjem do zmage!«
Vabljeni torej 1. maja na Mestni stadion Ptuj od 9. ure dalje.
BS
Športne novičke
Nogomet / Finale mlad. pokala MNZ Ptuj
NŠ Poli Drava - Aluminij 0:1 (0:0)
NŠ Poli Drava: Vesenjak, Mur-šič, Druzovič, Nežmah, Zorman (64. Belšak), Cingesar, Zagoršek, Novak, Benko, Kruščica, Osaj. Trener: Zvonko Hraš.
Aluminij: Rozman, Jus, Lah (49. Jevšinek), Medved, Fruk, Tement, Breg (79. Hajšek), Ljatifi, Toplak, Ma-rinič, Rampre (52. Veselič). Trener: Bojan Špehonja.
V finalu mladinskega pokala MNZ Ptuj sta se pričakovano pomerila večna rivala Drava in Aluminij. Ne glede na to, da podmladek Kidričanov igra v prvi, mladi dravaši pa v drugi ligi, je bil to derbi, kjer je bilo zmagovalca srečanja nemogoče napovedati. Solidno število gledalcev je spremljalo tekmo z veliko teka, borbe, taktične discipline v igri in nenazadnje tudi tehnično dovršenih potez igralcev obeh ekip. Srečnejši in spretnejši so bili na kon-
cu rdeče-beli, ki so z zadetkom Uroša Veseliča v 86. minuti srečanja osvojili prestižno lovoriko.
tp
Mali nogomet / Občinska rekreativna liga Majšperk
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Breg 2 - ŠD Medvedce 1:4, TD Naraplje
-	ŠKD Sestrže 1:1, ŠD Stoperce - ŠD Ptujska Gora 1 4:0, ŠD Ptujska Gora 2
-	ŠD Podlože 4:3, ŠD Breg 1 - prosta
VRSTNI RED: 1. Stoperce in Med-vedce 6, Sestrže 4, Ptujska gora 1 in Ptujska gora 2, 3, Naraple 1, Breg 1, Breg 2 in Podlože 0 točk.
Pari naslednjega kroga (petek, 21. 4.; organizator: ŠD Podlože -igrišče na Podložah): Naraplje - ŠD Breg 1, ŠD Stoperce - ŠD Medvedce, ŠD Ptujska Gora 2 - ŠKD Sestrže, ŠD Podlože - ŠD Ptujska Gora 1, ŠD Breg 2 - prosta.
Karting
Tekmovalci AMD Ptuj za uvod ekipno četrti
Pričetek tekmovalne sezone v kartingu je privabil na tekmovalno progo v Lucijo - Portorož veliko število tekmovalcev, saj je v šestih tekmovalnih razredih nastopilo 92 voznikov iz vse Slovenije. Organizator tekmovanja je bil AKK Sportstil, ki je brez večjih zapletov izpeljal dirko za državno prvenstvo in za Sportstil pokal. Za AMD Ptuj letos nastopa 12 voznikov v različnih razredih. S svojimi vožnjami so upravičili nastop na premiernem nastopu sezone ter se v močni konkurenci ekipno uvrstil na četrto mesto.
Rezultati posamezno: R-1: 1. Mark Kos (AMD Šlander); R-2: 1. Žan Pod-koritnik (AMD Šlander); R-3: 1. Marko Bembič (Sportstil), 4. Dejvid Nistor (AMD Ptuj); R-6: 1. Urban Stare (AMD
Moste), 4. Darjan Klobasa, 5. Damjan Švancer - Butinar, 15. Iztok Vonča (vsi AMD Ptuj); R-7: 1. Marko Sedmak (AMD Moste), 6. Zlatko Oman, 11. Jože Šeruga (oba AMD Ptuj); R-8: 1. Žan Lajkovič (AMD Lucija), 3. Saša Stamenkovič, 4. Blaž Božak, 5. Jaka Marinšek (vsi AMD Ptuj).
Ekipno je zmagalo AMD Moste 69 točk pred Sportstilom 69 točk (slabše uvrstitve posameznikov), AMD Lucija 65 točk, AMD Ptuj 55 točk, AMD Šlander 54 točk, AMD Gorišnica 49 točk, AK Lanko 30, AMD Racing 19 točk.
Naslednja dirka bo 13. maja v Čedadu, nato pa bomo tekmovalce pozdravili na Kartodromu v Hajdošah, 17. junija.
anc
Alojz Korenjak
Alojz Korenjak, 60-letnik
»Bili smo prava klapa, vedno skupaj«
Koliko nenapisanih nogometnih zgodb skriva Mestni stadion na Ptuju, koliko domačih junakov je polnilo tribune ob Ormoški cesti. Fotografije in časopisni članki z leti sicer bledijo, toda legende bodo ostale večne. Mednje nedvomno sodi Alojz Korenjak, znamenita igralska avtoriteta, desnokrilni napadalec iz najbolj cvetočega ptujskega obdobja. Mnogi strokovnjaki in ljubitelji nogometa prisegajo, da v modro-belem dresu nikoli ni bilo boljšega igralca na tem položaju. In najbrž ga še dolgo ne bo.
Starejše obiskovalce nogometnih tekem lahko vprašate, kako je igrala »zlata generacija« Ptujčanov, ki je od leta 1969 do 1977 nastopala v prvi slovenski ligi. In kako je igral napad v zasedbi Vlado Plajn-šek, Ivan Emeršič, Ivo Krnjić in Alojz Korenjak. Za njimi NK Drava še ni imela toliko odličnih napadalcev hkrati. »Bili smo prava klapa, vedno skupaj,« se spominja Lojze, igralec neustavljivega napadalnega kvarteta.
Z znanjem in pojmovanjem igre je bil Alojz Korenjak pred časom, v katerem je igral. Na igrišču je bil nepopustljiv od prve do zadnje minute - zanj ni bilo izgubljene žoge. Ni bil le hiter, borben in discipliniran, ampak je tudi odlično obvladoval žogo. Zelo radi se ga spominjajo privrženci nogometa v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Bil je na spisku amaterske reprezentance Slovenije, torej je jasno, kakšnega kova nogometaš je bil.
Kako čas hitro mineva. Marca je »Luigi« dopolnil 60 let, a so njegove igre žive, kot bi bilo včeraj. »Stanoval sem v starem mestnem jedru. Tam ni bilo nobenega nogometnega travnika. Na začetku sem telovadil in se ukvarjal z atletiko in rokometom, nogometne abecede pa se učil na ptujskih
»Ruševinah.« Brcati sem začel na igrišču Drave s trinajstimi leti in nadaljeval v mladinski konkurenci. Naš vzornik je bil trener Janko Strehar. Res poseben nogometaš in oseba. Iz vrst mlajših kategorij je prišlo veliko izvrstnih igralcev. In kar je najpomembnejše - bili smo domači fantje. Pri osemnajstih sem oblekel dres prvega moštva Drave, nastopal pa tudi za kranjski Triglav in Aluminij iz Kidričevega. Kariero aktivnega nogometaša sem sklenil v matičnem klubu leta 1977, po razglasitvi zloglasnih Elsnerjevih Portoroških sklepov, ki so takrat pomenili »pokop« slovenskega nogometa.
Za sedanji in nekdanji nogomet pravi, da nista primerljiva. Primerljivi so le nogometaši. »Počasni igralci veliko boljše 'barantajo' z žogo kot hitri, hitri pa lahko napake prikrijejo z veliko tekanja in borbenosti. Danes se igra za trenerje in predsednike klubov, včasih je bilo drugače.«
Leta so zbežala, ostali so spomini. Vsi, ki se spomnimo njegovih iger, mu želimo, da bi jih čim dlje obujal v krogu športnih prijateljev. Naj se mu uresniči skrita želja, da vnuk Jaka nadaljuje uspešno nogometno pot, ki jo je tlakoval on.
Ivo Kornik
Šahovski kotiček
Šahovska tekmovanja v aprilu
Šahovsko društvo Ptuj je v mesecu aprilu nadaljevalo prirejanje hitro-poteznih in pospešenih turnirjev v sklopu ciklusa tekmovanj, ki štejejo za društveno prvenstvo.
Na hitropoteznem turnirju za mesec april je sodelovalo le 13 igralcev, ki so zato odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu, kjer vsi igralci igrajo vsak z vsakim. Dolgoletni vodja in sodnik teh tekmovanj Boris Žlender je bil tokrat nepremagljiv in je z naskokom osvojil prvo mesto.
Rezultati turnirja so bili naslednji: Boris Žlender 10,5, Dušan Majce-novič 9, Anton Butolen 8, Jože Kopše 7,5, Janko Bohak in Ivan Krajnc 7, Martin Skledar 6,5, Leon Selišek 5,5, Martin Majcenovič in Aleksander Podkrižnik 5.
Po štirih turnirjih je v vodstvu Janko Bohak 54 (4) pred Igorjem Ilja-žem 42 (3) in Borisom Žlendrom 40 (4).
Nadaljevalo se je tudi tekmovanje v pospešenem šahu, ki postaja vse bolj zanimivo, saj je letos konkurenca izredno izenačena. Na aprilskem turnirju je zmagovalec Anton Butolen le za las prehitel drugouvrščenega Miloša Ličino, saj sta ob enakem številu točk imela oba tudi enake štiri dodatne kriterije in je o zmagovalcu odločil peti, to je večje število zmag s črnimi figurami!
Na aprilskem turnirju je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Anton Butolen in Miloš Ličina 5,5, Martin Majcenovič 5, Boris Žlender 4,5, Jože Kopše, Igor Iljaž, Tomaž Bajec, Janko Bohak in Anton Zagoršek 4, Ivan Krajnc 3,5 točke.
Na ciklusu turnirjev v pospešenem šahu je po štirih turnirjih vrstni red naslednji: Boris Žlender 49 (4), Martin Majcenovič 45 (4), Igor Iljaž 42 (4), Miloš Ličina 27 (3), Janko Bohak 25 (4), Anton Butolen 20 (2) itd.
Janko Bohak
Podlehnik • Občni zbor društva bolnikov z multiplo sklerozo
Letos še več aktivnosti
Velika večina od skupno 65 članov društva bolnikov z multiplo sklerozo se je v začetku aprila zbrala na rednem letnem občnem zboru. Kot gostja se jim je pridružila tudi dr. Liljana Tatalovič, ki je med drugim povedala, da je terapija zdravljenja te bolezni v zadnjem desetletju zelo napredovala, podala pa je tudi nekaj nasvetov mladim obolelim ženskam.
»Vedeti morate, da vam ta bolezen ne jemlje možnosti materinstva, vendar pa mo-
rate opustiti terapijo vsaj tri mesece pred načrtovano zanositvijo. Multipla skleroza
sicer ne vpliva na zanositev in tudi ne na porod, zelo občutljivo pa je obdobje takoj
po porodu, ko je potrebna takojšnja ustrezna terapija v dobi prvih šestih mesecev.« Tatalovičeva je zbrane obvestila tudi o novi možnosti obiska nevrološke ambulante v Mariboru ter pomoči mariborskega Rotary cluba, nato pa je odgovarjala na vprašanja posameznikov.
Delo prejšnjega leta je predstavila predsednica društva Jolanda Šoštarič, sicer tudi namestnica predsednika državnega Združenja bolnikov multiple skleroze: »V lanskem letu smo izvedli številne aktivnosti, poleg rednih torkovih srečanj smo obiskali naše nepokretne oz. manj pokretne člane, realizirali masaže in program obnovitvene rehabilitacije ter ohranjanja zdravja, nekaj strokovnih seminarjev ter tradicionalno prednovoletno srečanje.« Kot je bilo slišati, so se člani društva dobro odrezali tudi v športno-rekreativnih tekmovanjih in dogodkih, v letošnjem letu pa bodo aktivnemu športnemu udejstvovanju posvetili še več časa in rednih treningov.
Več težav ima društvo s
financiranjem, saj njegovo dejavnost sofinancira le šest občin: Ptuj, Ormož, Markov-ci, Gorišnica, Destrnik in Križevci. »Za letos imam razveseljivo novico. Združenje je namreč odpravilo varčevalne ukrepe in tako so podane večje možnosti za izvedbo različnih aktivnosti. V sodelovanju s ptujskimi Termami in direktorjem Klasincem so nam tako že na voljo vstopnice po izjemno ugodni ceni za kopanje, prav tako je s fiziote-rapevtskim oddelkom v Termah dogovorjena skupinska telovadba in hidroterapija. Sicer pa bomo tudi v letošnjem letu izvajali vse lanske programe in aktivnosti, v načrtu pa je tudi izlet za naše člane,« je še povedala Šoštaričeva.
SM
Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani društva bolnikov multiple skleroze
Velika Nedelja • Lovski pregled odstrela
Velike izgube zaradi prometa in psov
Minulo nedeljo dopoldne je v lovskem domu Lovske družine Velika nedelja potekal pregled odstrela in izgub divjadi v letu 2005 ter ogled odstrela trofej velike parkljaste divjadi pod pokroviteljstvom komisije za varstvo in gojitev divjadi Območnega združenja upravljavcev lovišč ptujsko-ormo-škega upravljavskega območja.
Prireditev so slovesno pričeli Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož. Prisotne lovce je nagovoril podpredsednik LD Velika Nedelja Janko Sovič in predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož mag. Emilijan Trafela. Pregled je bil organiziran v obliki lovske razstave, ki jo je skrbno pripravila Lovska družina Velika Nedelja ob pomoči Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož. Sodelovale pa so tudi lovske družine Kog, Središče, Vinski vrhovi, Tomaž, Ormož, Bres-nica - Podgorci in Ivanjkovci.
Predsednik komisije za varstvo in gojitev divjadi Janko Kolar je v enourni analizi predstavil pregled odstrela in izgub za leto 2005 in podal nekaj smernic za nadaljnje gospodarjenje z divjadjo. V razpravi je tekla beseda o velikih izgubah divjadi v prometu in zaradi nenadzorovano izpuščenih psih v lovišče. Zato so lovci posredovali tudi naslednje obvestilo javnosti: »Lovci opozarjamo lastnike
psov, da jih ne smejo nenadzirano spuščati v lovišče, s čimer psi vznemirjajo in gonijo divjad. V veliko primerih lovci najdemo pokončano divjad po psih. Izpuščanje psov v naravo je po 3. odstavku 35. člena Zakona o divjadi in lovstvu prekršek, za katerega je predpisana denarna kazen od 100.000 do 300.000 SIT. Lovski čuvaji bodo v okviru opravljanja lovskočuvajske službe dajali poudarek na tako izpuščenih psih. V obojestransko zadovoljstvo in v korist divjadi varujmo svoje štirinožne prijatelje in jih imejmo na sprehodih lepo na vrvicah.«
Skrbno pripravljena razstava v lovskem domu Velika Nedelja je bila na ogled še v ponedeljek, ko so si jo pod strokovnim vodstvom lovcev LD Velika Nedelja ogledali učenci osnovne šole in vrtca, nam je sporočil mag. Srečko F. Krope, ki je pri lovcih zadolžen za stike z javnostmi.
vki
%
LJUBLJANA IN OKOLICA: AVTOTEHNA VIS S^ Ljubljana, 01/ 581 85 31 ij^ AVTOTEHNA VIS in KOSEC S Domžale, 01/ 721 60 92 AVTOHI©A ZALAR Velike Lašče, 01/ 788 19 99 •i^ AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC
Sava pri Litiji, 01/ 897 48 88 jš AVTOTEHNA VIS in OMAHEN ÓS Grosuplje, 01/ 786 09 14
70.000 SIT
Uživajte v svobodi izbire! Prinesite kupon k pooblaščenemu trgovcu z vozili Opel in ob možnosti menjave Staro za novo ob nakupu Corse prihranite do 525.000 SIT* ali prenovljene Merive do 452.000 SIT* ter izberite še brezplačno dodatno opremo!
lie še brezplačno dodatno opremo!	■
Kupon velja do 31. maja 2006.	I
AVTOTEHNA VIS in URBAS Rakek, 01/ 705 17 25
AVTOHI©A MOSTE Ljubljana, 01/ 520 02 00 AVTOHI©A RUDNIK Ljubljana, 01/ 280 50 50 AVTOTEHNA VIS in SEVER Vrhnika, 01/ 750 63 30 SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/ 423 25 35
PREKMURJE:
AVTOHI©A KOLMANIC S DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA: SAWAL
Nova Gorica, 05/ 330 63 33 SAWAL
Postojna, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/ 668 23 00 AVTOCENTER TAVCAR
Sežana, 05/ 730 14 40 ISTRA AVTO in KALISTER Jelšane, 05/ 788 60 09 GORENJSKA: AT VIS, PE Kranj 04/ 281 71 77 AVTOTEHNA VIS in PI©EK ©kofja Loka, 04/ 502 40 11 POSAVJE:
AVTOCENTER RANN Brežice, 07/ 499 23 13 DOLENJSKA:
AVTOHI©A ADRIA Novo Mesto, 07/ 393 44 75 ©TAJERSKA, KORO©KA: AVTO CENTER CELEIA Celje, 03/ 425 46 00 AVTO CENTER CELEIA PE JAKOPEC,
Velenje, 03/ 897 14 60 AVTOHI©A HVALEC Kidričevo, 02/ 796 33 33 AVTOHI©A KOLMANIC S Co.
Maribor, 02/ 450 29 50
AVTOHI©A KOLMANIC S Co., podružnica KRAUTBERGER d.o.o. Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40
AVTOHI©A KOLMANIC S Co., PE Studenci, tel: 02/ 421 23 00
AVTOHI©A ODAR Slovenj Gradec, 02/882 95 25
*Prihranek velja za Corso Silverline 5-vrat 1.7 CDTI (75 kW) , z določeno dodatno opremo ali Merivo Cosmo 1.7 CDTI ( 74 kW), z določeno dodatno opremo, ob nakupu pod posebnimi pogoji prodaje. Kupon za brezplačno dodatno opremo lahko vnovčite pri pooblaščenih Oplovih trgovcih ob nakupu Corse ali nove Merive od 1.4.2006 do prodaje zalog. Pri nakupu	. .
Corse ali nove Merive je mogoče izkoristiti samo en kupon za dodatno opremo. Za podrobnejše informacije o ponudbi dodatne opreme in menjavi Staro za novo obiščite	WWW.Opel.SI
pooblaščene trgovce z vozili Opel.
Foto: arhiv LD
Predsednik komisije za varstvo in gojitev divjadi Janko Kolar ob podajanju analize odstrela in izgub
oto : SM
Nagradno turistično vprašanje
Začetek kopalne sezone in šova Tobogan
Zunanji termalni park Term Ptuj bo najbolj pogumne kopalce sprejel že to soboto, ko tudi uradno pričenjajo poletno kopalno sezono 2006.
Že zaradi napovedanega dogajanja, med katerimi je do konca junija v ospredju mladinski resničnostni šov Tobogan, novih pridobitev (največjemu toboganu bodo letos dodali še enega), številnih prireditev v amfiteatru in nekaterih drugih dogodkov naj bi bila letošnja poletna sezona rekordna. V avtokampu so povečali število ležišč s postavitvijo novih 14 montažnih hišic, skupaj jih je sedaj 25. Začetek šova Tobogan je napovedan za ponedeljek, 24. aprila, ko se bo v mestnem jedru zgodila tudi druga jurjeva tržnica v izvedbi Društva cesarsko-kraljevi Ptuj, kot osrednja spremljevalna prireditev že tradicionalnega jurjevega sejma na Ptuju. Na Toboganu bodo sodelovale tudi udeleženke letošnjega izbora za mis Štajerske. V ponedeljek bodo ptujske ulice in trge preplavili prodajalci od blizu in daleč. Stalna dovoljenja za prodajo jih ima že več kot 150.
29. aprila bo na Ptuju velika prireditev ob drugi obletnici vstopa Slovenije v EU, na kateri bodo sodelovali tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Doslej so svojo udeležbo napovedali Borut Pahor, Jelko Kacin in Miha Brejc. V Evro-parku, nastal je na pobudo Turističnega društva Ptuj, bodo ponovno izobesili zastave članic EU. S pomočjo
skimi majicami. Ob živi glasbi, več kresovih, jedači in pijači Brodarsko društvo Ranca pripravlja posebno presenečenje, ki bo vidno v celi sezoni, je za Štajerski tednik povedal predsednik Emil Mesarič.
V veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju je izobešena slika Ptuja, avtorja Aloisa Kasimirja. Nagrado bo prejela Živa Šuta, Slomškova 2, Ptuj. Danes sprašujemo, kolikšna je površina Ptujskega jezera?
Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kolikšna je površina Ptujskega jezera?_
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Ptujsko jezero bo tudi letos gostilo udeležence zdaj že tradicionalnega prvomajskega srečanja, rekreativce in zabave željne.
donatorjev pa bodo posadili več kot 7 tisoč cvetlic v obliki zastave EU, slovenskega in ptujskega grba. Pihalni orkester Ptuj bo dogodek obogatil s slavnostnim koncertom. Samo največji optimisti še pričakujejo, da se bo v dneh do prvega maja zgodil tudi temeljni kamen za gradnjo prvega hotela v Termah Ptuj, da bi bili priče vsaj "eni delovni zmagi" ob letošnjem prvem maju. Povsod ga napovedujejo, točnega datuma pa še ni noben izdal, hote ali ne nehote, še posebej zato, ker naj bi bil kmalu znan tudi izid (ne)uspešnega konkuriranja za evropska sredstva.
Brodarsko društvo Ranca Ptuj že nekaj časa v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj, športnimi društvi, LTO Ptuj in ZKd Ptuj pripravlja veliko prvomajsko srečanje s športom, rekreacijo in zabavo na Ptujskem jezeru, ki se bo prvega maja pričelo ob 11. uri in bo trajalo pozno v noč. Najprej bo že po tradiciji potrebno Ptujčane in okoličane zbuditi s prvomajsko budnico. Na Ranci se prvega maja tudi uradno pričenja sezona plovbe po Ptujskem jezeru. Vseh rekreativcev, ki se bodo udeležili organiziranih športnih aktivnosti, naj bi bilo okrog 500, najmanj 3000 pa tistih, ki se bodo prišli le zabavat. Rekreativce bodo organizatorji nagradili s posebnimi prvomaj-
Ptuja • Druga Srednjeveška jurjeva tržnica
Spoznajmo mestno zgodovino
V mestu bo kmalu prvi sejem tega leta, ki bo na dan, ko goduje zaščitnik mesta Ptuj, sveti Jurij, kar izvemo iz mestne zgodovine, kjer zapisi pričajo o sejemskih dnevih, ki segajo v čas srednjega veka. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je prav na ta dan pred letom dni pripravilo prvo Srednjeveško jurjevo tržnico. Te se je udeležilo petnajst rokodelcev in obrtnikov, ki so predstavili svoje izdelke. Člani društva, meščani in obiskovalci smo tako mestu za trenutek vrnili del njegove bogate zgodovine.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lanskoletne tržnice na jurjevo
Odločili smo se, da bomo tudi to leto pripravili srednjeveško tržnico, zato smo za bližajoči sejemski
Lef ^(yzd^
l\leim
5.900
Murter
Borovnik 3* 4.6.-18.6./1 POL gratis do 12 let 6.200
WbiW of TUl
Sončkov klub
Cvetenje mandarin 27.4./5 POL + 2 izleta
34.900
S:? n s
v iS ti'
S.if
OS.Š-
Bavarski gradovi
6.5./2D/bus
29.900
Rodos Erato 3* 21.5./7D/NZ
79.920
Turčija
Sun Heaven 3* 11.5./7D/AI
79.920
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUI potovalni center
dan v društvu pripravili ob tržnici še kratek spremljevalni program. Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj je v starih zapisih poiskala, kako so meščani postavili Roko pravice.
Zgodaj zjutraj je bilo na trgu postavljeno tržno znamenje, ki se je imenovalo Roka pravice. Med časom sejma, vse dokler je bila roka izobešena, so smeli prodajati izdelke le določeni trgovci, ko pa so jo po 12. uri sneli, so smeli trgovati vsi _
V času zgodovinskega prikaza si bodo obiskovalci lahko ogledali, kako je mestna oblast na mestna vrata postavila mere, ki so veljale na Ptuju v času sejma. To pomeni, da so votle in dolžinske mere (vatel, čevelj, palec in črtica) morale biti za vse trgovce enotne.
Tokrat se bo na tržnici predstavilo približno 20 različnih tržničarjev.
Za društvo pa je pomembno dejstvo, da razen domačinov in rokodelcev iz Slovenije sodelujejo tudi gostje iz Hrvaške in Madžarske, kar pomeni, da bo imelo dogajanje mednarodni značaj. Vabljeni so tudi gospod Ho-leneški in hauptman Klinc Spuh-ljanski, gospoda se bosta sejma udeležila skupaj s spremstvom.
Člani društva vabimo obiskovalce 24. aprila na Slovenski trg, da si ogledajo, kako je bilo na srednjeveški sejemski dan na Ptuju. Stojnice bodo postavljene že ob 8.00, ob 10.00 bo otvoritev (pozdrav grofov-skega para, prisega tržnega sodnika, izobešanje zastav in roke pravice ter postavitev ptujskega vatla), ob 11.00 sledi predstavitev tržničarjev. Zaključek bo ob 14.00, ko bo prebrana razsodba tržnega spora in zapiranje sejemskega dne.
Karmen Ivančič
Kuharski nasveti
Kostanjevi ocvrtki
Sestavine (za 4 osebe):
15 dag kuhanega in pretla-čenega kostanja 15 dag kuhanega in pretla-čenega krompirja 1 rumenjak
1 žlica sladkorja v prahu 3 žlice ostre moke olje za cvrenje Omaka:
2,5 dl sladke smetane 5 dag jedilne čokolade Potek priprave:
Iz kostanjev, krompirja, rumenjaka, sladkorja in ostre moke na hitro zgnetemo testo. Ko se sestavine med sabo dobro povežejo, damo testo počivat na hladno vsaj 15 do 20 minut. Nato iz testa oblikujemo podolgovate svalj-ke. Posebej v manjši kozici segrejemo maščobo in v njej na hitro ocvremo kostanjeve ocvrtke. Smetano vlijemo v manjšo kuhalno posodo in vanjo razlomimo čokolado.
Kuhamo tako dolgo, da se čokolada stopi in omaka zgosti. S pripravljeno omako prelijemo kostanjeve ocvrtke.
Slivova pita
Sestavine:
4	jajca
26 dag gladke moke 10 dag mletih orehov
5	dag grobo sesekljanih mandljev
Vi pecilnega praška
1 vanilin
20 dag sladkorja
10 dag margarine ali masla
1 dl vode
Nadev:
25 dag sliv
2-3 žlice slivove marmelade
sladkor v prahu Potek priprave:
Ločimo rumenjake od beljakov. Margarino penasto ume-šamo, ji dodamo rumenjake, polovico sladkorja, vanilin in vodo ter penasto umešamo.
Nato dodamo moko s pecilnim praškom, mlete orehe in sesekljane mandlje. Iz beljakov in polovice sladkorja ste-pemo sneg in ga s kuhalnico primešamo k rumenjakom. Okrogel model s premerom 30 centimetrov dobro namažemo z margarino, ga po-tresemo z ostro moko in vanj stresemo tri četrtine pripravljenega testa. Pito pečemo 20 minut pri 180 stopinj Celzija, nato še vroče testo premažemo s slivovo marmelado, na marmelado porazdelimo raz-polovljene slive, ki jih obrnemo z vdolbinico navzdol, in iz ostale tretjine testa nanje s pomočjo vrečke nabrizgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut pri 180 stopinj Celzija. Preden jo ponudimo, jo po želji potresemo s sladkorjem v prahu.
Skutini cmoki s slivami
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag skute 5 pesti ostre moke 1 rumenjak
3 dag na lističe narezanih
mandljev
sladkor
sol
30 dag sliv brez koščic Potek priprave:
Skuto pretlačimo, ji dodamo sol, moko in rumenjak in na hitro zgnetemo testo, ki ga damo počivat na hladno vsaj 10 minut (v hladilnik). Posebej na suho v posodi prepra-žimo mandlje. Polovico sliv stresemo v kozico, dodamo sladkor po okusu in dušimo. Ko se zmehčajo, jih pretlačimo ali prepasiramo. Od testa odščipnemo manjši kos in ga nadevamo s slivo, ki jo povaljamo v sladkorju in mandljih. Cmoke v slani vodi kuhamo 5 minut. Na krožnik damo slivovo omako in nanjo položimo cmoke, ki jih potresemo s sladkorjem in mandlji.
Beljakove rezine
Sestavine:
4 beljaki
10 dag sladkorja v prahu 12 dag gladke moke 10 dag različnega lupinastega sadja
(lešniki, orehi mandlji)
Potek priprave:
Iz beljakov in sladkorja stepemo trd sneg. Med mešanjem mu počasi dodajamo moko skupaj z lupinastim sadjem. Dobro pomešane sestavine stresemo v pekač iz pečice, ki ga obložimo s peki papirjem ali dobro namažemo z margarino in po-tresemo z ostro moko. Rezine pečemo najprej 20 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija, nato pekač vzamemo iz pečice, pecivo razrežemo na rezine ali poljubno velike kocke, damo v pečico, ogreto na 50 stopinj Celzija, in pustimo, da se rezine osušijo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Mokri smrček
Iskanje primernega samca
Vprašanje bralke Milene iz Ptuja: Imamo čistokrvno psičko terierko in jo želimo pripustiti. Zanima nas, kako priti do primernega, samca saj ima psička rodovnik. Hvala za odgovor.
Odgovor: Podatke o plemenskih psih določenih pasem dobimo v kinoloških društvih, v revijah, ki se ukvarjajo s to tematiko, velikokrat pa bo najbolje obiskati kar pasjo razstavo in se dogovori-
ti z lastnikom izbranega psa. Preden se odločimo za psa, moramo zbrati čim več podatkov o njegovem poreklu, značaju in predvsem možnih hibah, ki se lahko prenesejo na mladičke - še posebej, če
ste lastnik nove pasme. V tem primeru obstaja precejšnja nevarnost parjenja v sorodstvu (dedne napake, incesti). Ko izbiramo psa za parjenje, je najprimerneje poiskati vzreditelje, ki se že dalj časa
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
ukvarjajo s pasmo, kateri pripada vaša psička. Vzreditelji so zmeraj pripravljeni svetovati in pomagati, slednji so takšnih posvetov veseli, saj se prav resni vzreditelji čisto pa-semskih živali skoraj vedno zanimajo za nadaljnjo usodo njihove linije psov.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/771 00 82
V vrtu
Pomlad med cvetočimi češnjami
Toplejši pomladni sončni žarki so po slovesu od dolge in puste zime do srede aprila dovolj prijetno ogreli zemljo in ozračje, da se vrtna narava v vsej svoji živahnosti rojeva, raste in razvija v cvetove in plodove, za užitek in žetev med letom. V sredi pomladi je vrtna narava potrebna največ skrbne nege in opravil.
V SADNEM VRTU je v času brstenja in začetku cvetenja najprimernejši čas za rez breskev in nektarin. Breskve z razliko od drugih sadnih vrst obvezno režemo poleti, ko jim izrežemo in razredčimo mladike tako, da izrežemo približno do dve tretjini letnega prirastka, s čimer smo pospešili formiranje rodnega prirastka meseca avgusta in rast poganjkov v spodnjem delu drevesne krošnje, ki zaradi zasen-čenosti takrat v rasti zaostaja. Zimsko rez opravimo, ko je nevarnost zimskega mraza mimo. Takrat rodne šibe, ki so v bistvu dobro oleseneli poganjki debeline svinčnika in dolžine 50 cm s spiralno razporejenimi rodnimi brsti, razredčimo na 20 do 40 rodnih šib v drevesni krošnji odraslega drevesa, ne glede na njeno vzgojno obliko, ali je palmetna ali v obliki kotlja. V spodnjem delu krošnje režemo na čep z dvema ali tremi očesi, da s tem preprečimo golitev rodnih nosilcev. Iz čepov se bodo v naslednji rastni dobi razvile dve do tri rodne šibe, ki jih lahko uporabimo za rodnost, za nove čepe ali pa jih izrežemo. Ob zimski rezi izrežemo ob ogrodnih vejah vse nedorasle, bolne in poškodovane poganjke ter neprave rodne šibe, tiste, ki so obraščene le s cvetnimi brsti.
V	sadnem vrtu so v tem začetnem razvojnem obdobju, v drugi polovici aprila, najbujnejšega razvoja in rasti listja, poganjkov in plodov zlasti pri sadnih vrstah peškarjev jablan in hrušk, najsilovitejše okužbe in razvoj najnevarnejše glivične bolezni sadnega drevja sadni škrlup. Bolezen se razvija na zelenih delih sadne rastline: listih, mladikah in plodičih. V končnem razvojnem obdobju na listih povzroči poškodbe, zaradi katerih popolnoma preneha funkcija zelenega lista, na zelenem lubju in plodovih pa nastanejo kraste, ko mladike prenehajo rasti, plodove pa na povzročenih ranah napade sadna gniloba in jih naredi neuporabne. Proti sadnemu škrlupu je potrebno zahtevno varstvo za zdravo rast, razvoj in razvoj sadnega drevja. Preventivno smo na to bolezen pozorni že pri obnovi sadnega vrta, ko pri izboru sadnih vrst in sort sadimo le odpornejše na lege, kjer se ne zadržuje zračna vlaga, pri rezi in vzgoji pa smo pozorni, da so drevesne krošnje dovolj prostorne in zračne, da že v jeseni in pozimi poskrbimo za odstranitev okuženih plodov in odpadlega listja, kjer gliva prezimuje. Med vegetacijo pa pričnemo preventivno varstvo, preden se bolezen prične širiti, sadno drevje vsakih 7 do 10 dni škropimo s priporočenimi fungicidi, da ves novi prirastek listja in poganjkov sproti zavarujemo pred novimi okužbami. Za okužbe s škrlupom in njegov razvoj so potrebni dovolj toplo vreme, obilna zračna vlaga in mokro listje ter bujni razvojni stadij zelenih delov rastline. Za uspešno varstvo pred sadnim škrlupom budno spremljamo stanje in razvoj varovanih rastlin in vremena ter se ravnamo po nasvetih svetovalne službe. Varstvo pred vsemi ostalimi glivičnimi boleznimi in preprečevanje sadnih škodljivcev podredimo programu varstva proti škrlupu tako, da osnovnemu škropivu dodajamo pripravke, če so ti neizogibni v koncentraciji, kot je priporočena v navodilih. Med cvetenjem sadnega drevja nobeno škropljenje ni priporočljivo; četudi za samo cvetje ni škodljivo, pa je škropilna prha škodljiva za prelet čebel.
V	ZELENJAVNEM VRTU že lahko sejemo vrtnine, ki za kalitev semen potrebujejo nekoliko toplejša tla. Zgodnje posevke vrtnin že prvič dognojimo, predvsem pa sproti s plitvim rahljanjem tal uničujemo kaleče plevele, že vraš-čene pa odstranjujemo s korenino vred, pred kompostiranjem pa pustimo močno oveneti.
Miran Glušič, ing. agr.
EmhkMn 21 aplU - apila
21 Petek	22-Sobota S-	23-Nedelja	24-Ponedeljek
25-Torek	26-Sreda	27-Četrtek	
Sosedje mojega prijatelja živijo v levem trikotniku ...
Živijo v idilični vasici, na mestu katere je bilo pred nekaj deset tisoč leti jezero. In kot so stare pripovedke o tem jezeru, meni, da je staro tudi razmišljanje ljudi v vasici. Njegov sosed je bil pred leti direktor uspešnega podjetja. Bil je pošten in vesten delavec. Skrbel je, da je podjetje delovalo najboljše, kot je moglo. Imel je dobro plačo in bil je zadovoljen s svojim življenjem. Vozil je povprečen avto. Zgradil si je malo hiško, v kateri sedaj prebivajo on, njegova žena in njun sin. Vseh 40 let se je trudil zagotoviti družbi in ljudem okoli sebe varnost. Zagotoviti jo je hotel, a ni znal. Zgodilo se mu je ravno nasprotno od želenega. Ko je šel v pokoj, ni imel nič prihrankov, vrednostnih papirjev in seveda tudi nič pasivnega prihodka. Njegova veliko mlajša žena je še zmeraj hodila v službo in delala cele dneve za majhen denar. Avto je postajal star. Pokojnina je bila mnogo manjša od prejšnje plače. Hiša je postajala vedno starejša in je kar sama prosila obnove. Denarja ni imel. Ne za avto, ne za hišo. Si predstavljate - 40 let vestnega dela v zelo dobro plačani službi, pa človek nima denarja niti za osnovne življenjske potrebe?! No, za hrano je že spravil skupaj, vendar si ni mogel privoščiti novega avta. Kupil pa ga je na kredit. Čez več mesecev odplačevanja dolga je vrednost avta vztrajno padala, on pa je še vedno plačeval visoke obroke. Medtem se je njegova žena z avtom zaletela. Ona je bila kriva. Ker pri nas ni nujno zavarovati avtomobila kasko, če ga imamo na kredit, tudi onadva nista imela kasko zavarovanja. Bilo je namreč zelo drago. Avto je bil po prometni nesreči praktično uničen. Prijatelj je bil vesel, da se soseda ni poškodovala. Ampak, avto je bilo potrebno popraviti, popravilo pa je bilo zelo drago. Le stežka sta zmogla plačati popravilo. Tako jima je ostal star avto, ki je še dodatno zgubil vrednost zaradi poškodbe, ostalo pa jima je še odplačevanje kredita. Hiša pa je še naprej propadala. Stežka sta preživljala sebe in svojega sina, zato je gospod pri 70 letih začel dodatno delati na domu. Ker ni bil zanesljiv delavec, mu je delodajalec kaj kmalu odvzel delo. Problemi so naraščali in naraščali ...
Danes je tega že 10 let. Njegov sosed je še vedno zdrav in se vsak dan sprehaja okoli svoje hiše. Njegova žena še vedno dela na istem delovnem mestu. Sin odrašča in bo kmalu doštu-diral. Stroški so skozi leta seveda naraščali. Zamenjati je bilo potrebno avto. Kupili so novega na nov kredit. Zopet plačujejo visoke obroke za odplačilo dolga. Hiša pa jim še vedno propada in kaj kmalu se mi zdi, da se jim bo podrl dimnik. Še danes životarijo, pa so že pred desetimi leti vedeli, da je nekaj hudo narobe z njihovim ravnanjem z denarjem. Tako zgleda življenje človeka v levem trikotniku. Začaran krog, ki se ga ne da presekati. Sploh pa ne na tak način.
Pa veliko sreče pri pravih odločitvah!
Mitia Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Lev
(od 24. julij do 23. avgust)
Plemenita gospodarica
Ko boste šli po mestu in srečali žensko, ki bo zelo samozavestne drže, imela na sebi kaj zlatega in globok dekolte, ne boste zgrešili, če boste menili, da je rojena v znamenju Leva. Nima smisla pričakovati, da vas bo že na začetku kovala med zvezde, kajti izbire bo imela dovolj. Nekaj ji pomeni tako pohvala kot tudi priznanje in za ti dve vrednoti, ki sta ji pomembni, se je pripravljena tudi boriti. Že od otroštva je vodja svoje skupine in iskana, kjer se pojavi. Zdi se, da jo na takšen ali drugačen način prav vsi občudujejo in hvalijo. Seveda k temu pripomore prirojen temperament, videz oblačenja in da je rojena v znamenju, kjer se zmaguje. Oblast pa je nekaj precej močnega in osebno prepričanje. Energija se bo čutila na vsakem koraku, in ko bo osvojila partnerja, se mu bo posvetila z dušo in srcem. Toda nikar ne pozabite na pozornosti in na cvetje, kajti to je tisto, kar potrebuje in ji nekaj tudi pomeni. Njen izvoljenec bo tudi vitez njenega srca in pravi vitez se tudi bori, kar pa ji je všeč. Svojo čustvenost bo močno izražala in če ji ne boste hitro ustregli, bo lahko precej užaljena. Lahko pa je tudi zelo premišljena in potrebovali boste kar nekaj časa, da razvozlate labirint njene osebnosti. Pomembno vlogo bo igral prvi korak. To je ženska, ki je že od malih nog navajena zmagovati in bo poraze sprejemala s težavo, ampak morala se bo naučiti, da so sestavni del življenja. Veliko žensk, rojenih v tem znamenju, je tudi ljubiteljic športa in uspejo v atletiki. So pa ljubiteljice nastopov in javno nastopanje jim je naravna sprosti-
tev. Seveda pa tako pridobijo na samozavesti in le-to obdržijo do konca življenje. Znajo se pač ceniti in prav je tako.
Denar sveta vladar
Imajo pa močno razvito trmo in le-ta ima tako dobre kot tudi slabe lastnosti. Seveda pa je ponosna in bo pri svojih načelih vztrajala, ne glede na ceno. Denar je sveta vladar in če ga nimaš, si revež, je njeno prepričanje in zaradi tega se zvesto trudi služiti. Ima pa tudi svoje varno mesto, kjer nalaga denar. Pomembno je, da jo ljudje tudi kam povabijo, seveda ni za hitre variante, ampak prisega na uganjene restavracije, kjer strežejo vrhunsko hrano. Hrana je zanjo nekaj, kjer uživa in se predaja užitkom. Tudi ko sama poprime za kuhalnico, je iznajdljiva in ustvarja. Krožnike pa tudi rada okrasi in tako razvaja tiste ljudi, ki so ji blizu in ju nekaj pomenijo. Vedno se trudi, da je tista, ki vodi, ustvarja in poganja kolesje, v katerem je. Pri tem niti ni pomembno, ali je to v družbi ali pa doma. Pretirana čustvovanja jo motijo in ji niso blizu, po drugi strani pa rada priznava, da brez čustev človek tudi ne more biti in tako je potrebno izbrati zlato sredino. Razpoznavna pa bo še po nečem, in to je po močnih vonjih, ki jih ne boste hitro pozabili - saj so skrbno izbrani. Poleg javnega nastopanja pa jo sprostijo tudi dolgi sprehodi po soncu ali sončenje - kajti Sonce je njen naravni vladar.
Kdo nosi hlače pri hiši?
Ljubljenemu moškemu bo že zgodaj dala vedeti, da bo ona tista, ki bo vladala pri hiši, skrbela za gospodarstvo, seveda lahko tudi skupaj z njim in v nekem prenese-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nem pomenu besede nosila hlače pri hiši. Po tihem pa se zaveda, da je za svojo ljubezen pripravljena narediti veliko. Ljubezen je zanjo tudi pojem poštenja in vdanosti in zdi se, da to tudi prejema. Prevare pa bo hitro spoznala in pri njej ni milosti. Ne pozna ne polovičarstva in ne dvojnosti, za svojega partnerja pa se je pripravljena boriti. Družina ji je pomembna in z užitkom uživa v uspehih svojih otrok, tako pri malih kot tudi pri tistih, ki so že davno odrasli. Po literaturi je moč sklepati, da je to biser od žene, v smislu tega, da vedno spodbuja in motivira svoje bližnje. Energije pa ji ne bo nikoli zmanjkalo, ne v službi in ne doma. Oboje bo združila in se aktivno lotila svojih obveznosti. Borila pa se bo tudi za tisto čast, ki ji po njenem mnenju pripada. Levi-nja je pač tisti tip ženske, ki bo pustila pečat in se bo tako ali drugače zapisala v zgodovino, morda sveta ali pa le svojega kraja. Toda zanjo je pomembno, da se danes živi, ustvarja in da bo jutri uživala, ta jutri pa se zgodi morda šele v tretjem življenjskem obdobju. Tadej Šink, horarni atrolog
Duševno zdravje
Vzroki vandalizma
Čeprav smo se v rubriki Duševno zdravje že večkrat lotili teme o vandalizmu, bi Franceta iz Ptuja zanimalo, kaj se zgodi v človeku, da se mora zne-sti nad nagrobniki. Konec prejšnjega tedna so se vandali ponovno znesli nad večjim številom nagrobnikov. Ruvali so jih iz zemlje, prevračali in lomili.
Res je, da smo o vandalizmu že pisali in smo predvsem skušali že navesti nekatere možne dejavnike, ki soustvarjajo tako vedenje. Danes bi se poskušal dotakniti vzrokov, ki izhajajo iz osebnosti mladostnikov, ki tako neusmiljeno in nemoralno kršijo veljavne družbene norme.
Ena skupina takih mladostnikov so tisti, pri katerih se ni izoblikovala trdna vest. Taki mladostniki v sebi nimajo zadostnih zavor proti raznim impulzom, so v resnici nebogljeni, saj se nekateri med njimi sploh ne zavedajo, da je njihovo vedenje v nasprotju z veljavnimi normami. To pomeni, da jih ne "peče" vest, če so naredili kaj narobe in zato z začudenjem in nerazumevanjem sprejemajo reakcije okolice. V sebi nimajo izoblikovane orientacije, po kateri bi se ravnali, zato taka dejanja ponavljajo. Vedeti moramo, da kazen ne pomaga veliko, saj potrebujejo pomoč vzgojiteljev in postopen proces izgradnje zavor, to pa je možno le ob čustveni povezavi med vzgojiteljem in mladostnikom.
Druga skupina mladostnikov je pravo nasprotje te prve skupine, saj se je pri prvi skupini izoblikovalo premalo moralnih cenzorjev, pri drugi skupini pa jih je preveč in je njihova vest pretrda. Njihovi starši so prestrogi in preveč zahtevni, zato so tako mladostniki preveč utesnjeni. Ker je njihova vest pretrda, niso spontani in ker jim jemlje veselje do življenja, se proti njej borijo. V to skupino sodijo tisti mladostniki, ki so navidezno dobri, celo preveč dobri, mirni in razumni posamezniki, ki v izjemnih situacijah postanejo povsem drugačni in uničujejo ter razdirajo. Ti imajo torej podzavesten upor proti "pretrdim" staršem in "pretrdi" vzgoji. Vedenje mladostnikov v obeh omenjenih skupinah je pravzaprav posledica ali napačne vzgoje ali vzgojne zanemarjenosti.
Menim, da so pri bili tistih, ki so uničevali nagrobnike, prisotni mladostniki iz obeh omenjenih skupin in znova se moramo vprašati, kaj je z družinskimi vrednotami in širšimi družbenimi vrednotami.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
^^^azačunalniški kotiček
Dvojedrni procesorji
V bogati ponudbi računalniške opreme podjetja 4MAT d. o. o., s poslovno enoto diskontne ra~unal-niske trgovine COMPUTER DISKONT, vedno strmimo za tem, da smo v koraku z razvojem računalniške opreme, ki se bliskovito razvija iz dneva v dan. Zelo pomemben del računalnika je procesor. Na trgu se trenutno bije bitka v pro-
cesorski tehnologiji dveh velesil proizvajalcev procesorjev, in sicer AMD ter Intel. Oba proizvajalca sta pred nedavnim na trg poslala dvojedrne procesorje, namenjene osebnim računalnikom, delovne postaje ter prenosne računalnike.
Na kratko vam bomo predstavili zgodovino dvojedrnih procesorjev. Ta tehnologija je
^ www. computer^-i
% NA PTUJU, ^ V PAVILJONU » OB ROEČEM BLOKU! «
NAJSODOBNEJŠI PRENOSNI RAČUIMALKIIKI
i kont. E
ZE ZA MANJ KOT
149.900 sit!
OBROČNO ODPLAČILO:
14.99Q Sil pologa in
Sil i 5.397 SIT mesečno /
/íí^WíM-f// f f
4 MAT D. d . PT u J " " _ '^■F □ IStFiBUCUA Bû.CUNflL!3TSKE OPREME	----- -J
Tel.: 02 / 7777 007
bila dolgo v razvoju, nato pa jo je prvi predstavil IBM s Power 4 procesorjem, leta 2000, 5 let za tem pa je bil predstavljen prvi procesor namenjen osebnim ra~-unalnikom, AMD Athlon 64 X2, istega leta pa je tudi Intel predstavil svoje dvojedr-ne procesorje (Intel Pentium D core duo).
Procesor POWER 4 proizvajalca IBM je prvi, ki je imel ve~ jeder. IBM ga je dal na trg leta 2001, takrat je bil tudi najmo~nej{i procesor na trgu. Izhaja iz družine POWER (Performance Optimization With Enhanced RISC), kar pomeni optimizacija za zmogljivost z izbolj{anim RISC, RISC pa pomeni reduced instruction set computer, ki pomeni zmanj{ano {tevilo ukazov, vse skupaj pa naj bi pomenilo optimizacijo za zmogljivost z izbo-lj{anim okrnjenim naborom ukazov. Prav tako je POWER 4 64-bitni procesor, torej se ga lahko približno primerja s procesorjema AMD Athlon 64 in Athlon FX60.
AMD je svojo serijo dvojedrnih procesorjev predstavil leta 2005, imenuje pa se Athlon 64 X2 za osebne ra~-unalnike ter Athlon FX60 za
delovne postaje. Athlon 64 X2 ima dvoje jeder navadnega Athlona 64 ter dodatno krmiljenje. Ima dvakrat ve~ tranzistorjev kot navaden Athlon 64, zato so pri AMD imeli težave, kajti silicij, na ~emer temelji procesor, mora biti bolj ~ist in z manj napakami. Prav tako je narejen FX-60, le da je sestavljen iz dvojnih jeder procesorja FX-55. FX-55 je namenjen zahtevnim uporabnikom, predvsem igri~arjem, iz tega seveda sledi, da je FX-60 namenjen najzahtevnej{im uporabnikom.
Intel je svoje dvojedrnike predstavil maja 2005. Tako kot AMD so sprva združili dvoje jeder v en procesor, a z eno napako. Uporabili so jedra Prescott, ki se zelo grejejo in porabijo veliko energije, v tem primeru je to bilo 115 W. Pentiumi D, kakor se zdaj {nja serija Intelovih procesorjev imenuje, imajo dvoje jeder v seriji 8 (8xx, jedro Smithfield) ter v seriji 9 (9xx, jedro Presler).
Serija 8 je zgrajena na jedru Smithfield z 90 nm procesom izdelave, 16 kB L1 ter 1 MB L2 pomnilnika na jedro. Frekvence so od 2,8 do 3,2 GHz. Naslednja serija pro-
cesorjev je Pentium D 9xx, ki temelji na jedru Presler, ki je osnovan na jedru Cedar Mill, narejen pa je v 65-nm postopku. Serija 9xx ima frekvenco jeder od 2,8 do 3,4 GHz ter 16 kB L1 ter 2 MB L2 pomilnika na jedro. 9xx serija pa prav tako vsebuje virtualizacijsko tehnologijo Vanderpool. Vanderpool bo omogo~al hkratno izvajanje ve~ operacijskih sistemov, brez potrebe po emulaciji v katerem koli operacijskem sistemu.
Ker strojna oprema ni uporabna brez programske opreme, seveda morajo obstajati programi, ki podpirajo ve~-jedrne procesorje, sicer se lahko zgodi, da hitrost oz. zmogljivost ne bo kaj dosti ve~ja od ra~unalnika z enoje-drnim procesorjem.
Danes vam v trgovini COMPUTER DISKONT lahko ponudimo naslednje dvojedrne procesorje po ugodnih diskontnih cenah:
-	AMD Athlon FX-60,
-	AMD Opteron,
-	AMD Athlon 64 X2,
-	AMD Sempron 64 X2,
-	Intel Pentium D core duo,
-	Intel Pentium EE,
-	Intel M Centrino duo.
Info Glasbene novice
Pomlad je letni čas, ko se koncertno dogajanje prenese iz dvoran na prosto oziroma natančneje na stadione. Največji letošnji koncert v Sloveniji bo tako na stadionu za Bežigradom 14. junija, ko bo glavna atrakcija skupina Depeche Mode, kot predskupina bodo nastopili Placebo.
BLACK EYED PEAS dosegajo odlične prodajne uspehe četrtega studijskega albuma Monkey Buisness. Z njega so nam ponudili že naslednje komade Don't Phunk With My Heart, Don't Lie, My Humps in Pump It. Tokrat je ameriški kvartet združil moči z velikim aktualnim »frajerjem« ameriške rock scene JAC-KOM JOHNSONOM (ta ima trenutno v ognju filmski album Curios George in izvrstno pesem Upside Down) v atraktivni pesmi GONE GOING GONE (****), ki na precej inovativen ter svež način povezuje pop, rap, r&b, rock in ska glasbene prvine.
Ameriški trio JADE je v sredini devetdesetih zabeležil največjo uspešnico z naslovom Don't Walk Away. Ženske so se po dokaj uspešni karieri posvetile nekaj časa družinskemu življenju in sepo zares dolgem času vračajo sprefinjeno in lahkotno r&b zadevo LAY ME DOWN (****), ki napoveduje njihov novi projekt Banned In America.
Ameriška izvajalka TRINA je bila nekoč članica dueta Tri-na & Tamara, vendar je od leta 2000posnela že tri albume Da Baddest Bitch, Diamond Princess in Glamorost Life. Njen neposredni pristop je slišen v "vjugasti" r&b in soul temi HERE WE GO AGAIN (****), v kateri vokalno sodeluje tudi Kelly Rowland iz tria Destiny's Child.
Manekenka za očala ANASTACIA je trenutno v modi, saj skupaj z italijanskim pevcem Erosom Ramazzottijem izvaja balado I Belong To You. Odlična pevka je lani zaključila svoj prvi del kariere in ga zaznamovala s prerezom dela ali zbirko Pieces Of A Dream. Dodatek k temu projektuje tudi nova pesem IN YOUR EYES (***), ki pevko predstavlja v bolj rock luči, sicer pa gre za srednje hitro pesem z razburljivim besedilom.
SHERYL CROW je pred dobrim mesecem izdala v ZDA pesem Always On Your Side, v kateri sodeluje tudi Sting. Posebej za evropsko tržišče je rock izvajalka ponudila akustično rock, folk in celo malo country balado I KNOW WHY (****), sneto z zgoščenke Wildflower.
TEXAS so ob koncu osemdesetih v trenutku zmagali s hitom I Don 't Wanna Lover. Svojo kvaliteto so iz projekta v projekt nadgrajevali in tako je zajamčena kvaliteta na njihovi novi zgoščenki Red Book, s katere poznamo hite Getaway, Can't Resist in Sleep. Kvartet je v novi srednje hitri skladbi WHAT ABOUT US (****) združil elemente rocka, popa in soula.
Britanski duet JOURNEY SOUTH je bil na tretjem mestu lansko sezono v glasbeni televizijski oddaji The X Factor (zmagal je Shayne Ward). Pred tedni sta bila v »špici« otoške glasbene scene, saj sta prodala več kot dvesto tisoč izvodov albuma Journey South (gre za album glasbenih priredb in standardov). Kičasti in lepljivi pop sta proizvedla idola najstniške publike v klasiki THE FIRST TIME EVER I SAW YOUR FACE (****), kar je v originalu pela Roberta Flack.
SUNBLOCK sta skočila v vrh plesne glasbene produkcije s hitom I'll Be Ready. Duet je izkoristil svoj pozitiven trenutek, saj sta na »bum bum bum« način priredila komad FIRST TIME (***) in na novo ga je ponovno posnela izvirna pevka Robin Beck.
Ali je Michael Jackson in? V Veliki Britaniji že mesec in pol izdajajo ponovno pesmi kralja popa, ki naj bi poleti izdal tudi novo pesem I Have A Dream. Vzporedno pa DJ-ji tekmujejo, kdo bo naredili kakšen remiks klasike njegovega komada in največ uspeha je potegnil letos projekt HiTack s priredbo pesmi Say Say Say. Nova studijska skupina BEATFREAKZ nabija čez mejo v plesni priredbi komada SOMEBODY'S WATCHING ME (***) in ga je v končni podobi sestavil skupaj as pod imenom HiTack.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro
Kdo je režiser risanke Ledena doba 21
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Anica Senica, Cvetkovci 2,2273 Podgorci Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odgovore poiljite do torka, 2S. aprila, na naslov: Radio-TedmkPtuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Andrea Bocelli - Amore
(2006 - Universal - Multimedia)
Italijanski slepi tenorist Andrea Bocelli je docela presenetil s svojim desetim studijskim albumom Amore. Zakaj? Ves album je namreč popolnoma pop obarvan in za njegovo glasbeno podobo je poskrbel genialni producent David Foster. To pa še zdaleč ne pomeni, da ob poslušanju ljubezenskih napevov ne boste uživali ljubitelji resnejše klasične glasbe, saj ima skoraj vsaka pesem delno popolno orkestralno podlago. Aranžmaji na albumu so »pompozni« in sama glasba poslušalca popolnoma razbremeni. Štirinajst skladb zveni zares magično in je pravo darilo vsem zaljubljencem oziroma večnim romantikom. Amore je ljubezenski presežek in čudovito darilo ljubljeni osebi.
Mehka uvodna klasična tema Amapola vas bo nedvomno popolnoma »omehčala« in vokalno gospod Bocelli takoj pokaže svoje glasovne kvalitete. V Latinsko Ameriko nas popelje standard Besame Mucho, ki je narejen izrazito popovsko. Da ne bo nesporazumov, saj akustična španska kitara oziroma kastanjeta dela čudeže v tej klasični baladi. Da je
tenorist pravi poliglot, priča magična francoska popevka Les Feuilles Mortes, ki s svojo blagostjo prav boža poslušalca in njena prefinjenost daje poslušalcu občutek popolnosti. Mravljinci so zagotovljeni v žalostni pesmi Mi Manchi s prečudovito melodijo in vrhunskimi saksofonskimi solažami priznanega umetnika Kennyja G.-ja. Presenečenje albuma Amore je nedvomno gostovanje Christine Aguilere (trenutno gospa zaključuje snemanje novega albuma klasičnih napevov). Dobra pevka se je vokalno odlično ujela z gospodom Bocellijem in skupaj izvajata zasanjano popevko Somos Novios oziroma v angleškem podnaslovu It's Impossible. Nemogoče je, da bi omenjena pesem doživela podoben uspeh, kot ga je slavni tenorist zabeležil v duetu z Sarah Brightman v nepozabni Time To Say Goodbye, vendar bo popevka najverjetneje izbrana za pevčev naslednji single. Ko sem že pri gostih na albumu, ne morem niti mimo slavnega Ste-vija Wonderja. Prefinjena pop, soul in malo celo jazzy skladbo Canzoni Stonate Stevie obogati
Filmski kotiček
Ledena doba 2
Ko je Fox Animation Studios pred štirimi leti posnel animirano zgodbo o zabavni druščini ledenodobnih živali, se ni nihče nadejal večjega uspeha. A zgodilo se je prav to. Zgovorni Sid, razmišljujo-či Mani in premeteni Diego so sredi večnega ledu rešili izgubljeno deklico in se prikupili gledalcem. Prav zato ne preseneča, da so ambiciozni filmarji - ki so zatem ustvarili še risanke Anastazija, Titan A. E. in Robote - postregli z novim nadaljevanjem, ki povsem izpolnjuje pričakovanja.
Če vzamemo v obzir, da je Ledena doba 2 prikrajšana za izvirnost in navdušenje, ki smo ju doživeli ob prvem srečanju s prisrčno računalniško animacijo in duhovitimi junaki, je nova epizoda s podnaslovom Otoplitev sko-
Ice Age: The Meltdown
Žanr: animirana komedija
Dolžina: 90 min
Leto: 2006
Država: ZDA
Režija: Carlos Saldanha
Scenarij: Jon Vitti
Igrajo (glasovi): Ray Romano
(Jonas Žnidaršič), John Legu-
izamo (Jernej Kuntner), Denis
Leary (Sebastjan Cavazza),
Queen Latifah (Nina Valič)
s takoj prepoznavnim igranjem na ustno harmoniko. Ritmično pestrejša ali malo hitrejša je Juar-ne, vendar preprosti latino pop ima pravo energijo in osnovna ideja je povzeta iz glasbe ciganskih kraljev oziroma skupine Gipsy Kings. Prečudovite balade na albumu Amore so tudi So-lamente Una Vez (ta ima fantastične kitarske pasaže), Pero Te Extra No, Cuando Me Enamoro in L'Appuntamento. Toscanski zlati deček je projekt zaključil še z dvema mojstrovinama. Klasično pesem Because We Believe je zapel na zaključni slovesnosti le-
tošnjih zimskih olimpijskih iger v Torinu in ob poslušanju njegovega čudovitega petja boste prav gotovo dobili kurjo polt. Piko na i pa predstavlja še koncertna klavirska izvedba klasike Can't Help falling In Love, ki ima ob popu tudi nekaj country prvin.
Album Amore je ljubezenski in glasbeni presežek. Andrea Bocelli prepeva kot angel in povezuje pop ter klasično glasbo. Pesmi na albumu Amore so za glasbene sladokusce in za večne sanjače ali romantike!
David Breznik
mernega taljenja ledu, so se starim igralcem, ki so posodili glasove, pridružili še Queen Latifah (Frka v bajti), Sean William Scott (Ameriška pita) in slavni voditelj Jay Leno, sicer pa bodo vsi junaki po zaslugi Jonasa Žnidaršiča, Jerneja Kuntnerja, Sebastiana Cavazze in drugih spregovorili tudi v slovenskem jeziku. Pohvalno je, da bodo imeli slovenski gledalci (v Mariboru in Ljubljani) tokrat možnost izbirati med ogledom izvirne in slovensko sinhronizirane filmske kopije, kar bo gotovo pripomoglo, da bo to pohvale vredno nadaljevanje upravičeno navdušilo najmlajše in odrasle.
Damijan Vinter
rajda popolno nadaljevanje. Animirani junaki ponovno uspešno združujejo elemente disneyjevskega izročila in DreamWorksove (oziroma shrekovske) inovativnosti. S prvim jo povezujejo preprostost osnovnih likov in glasbeno plesni vložki, z drugim pa duhovitost, izražena predvsem v dialogih in številnih asociacijah, ki jih bo razumel odrasli del občinstva. Sama animacija je kljub računalniški osnovi (že v prvem delu) izgubila hladnost in mehaničnost, tako da ni zadržkov za otroško poistovetenje z najrazličnejšimi vrstami tudi manj znanih živali. Morebitno naveličanost ob že znanih junakih in pričakovanem zapletu oziroma razpletu zgodbe so ustvarjalci uspešno nadomestili z novimi liki, ki dinamično popestrijo dogajanje. Tukaj so v prvem planu Eli, baje edina preostala
samica mamuta na zemeljski obli, ter njena brata' Edi in Tresk, zafrkantska in gostobesedna pasavca. Seveda pa je med glavnimi liki ponovno tudi simpatično nevrotična veverica Scraty, ki se na lovu za svojimi želodi ponovno izkaže kot idealni povezovalec posameznih epizod (in krivec za nove katastrofe tektonskih razsežnosti!) oziroma kot vrhunski strokovnjak za situacij-sko komiko.
V novih prigodah, v katerih vesela druščina pomaga pri evakuaciji živali zaradi preko-
CID vabi!
Razstava fotografij Romska kultura
Razstava je rezultat natečaja, na katerem je sodelovala vrsta fotografov iz vse Slovenije. Na Ptuju je postavljena v dveh prostorih: v galeriji Magistrat v Mestni hiši in v CID Ptuj. Na ogled je do 3. maja.
Sobota, 22. aprila, ob 10. uri: turnir igranja z magic kartami Torek, 25. aprila, ob 14. uri: drugo zasedanje Medobčinskega otroškega parlamenta.
Sreda, 26. aprila, ob 20. uri: Koncert Nina Mureškiča. V CID Ptuj bo tik pred začetkom prvomajskih počitnic nastopil s solističnim bobnarskim projektom. Vstopnine ni! Natečaj za najboljšo fotografijo Ptuja
Turistično društvo Ptuj razpisuje natečaj za najboljšo fotografijo Ptuja, na katerem lahko sodelujejo profesionalni in amaterski fotografi, ki bodo na naslov Turističnega društva Ptuj, Poštni predal 2, Ptuj, do 15. maja poslali pet barvnih ali črno-belih fotografij, velikosti 20 krat 30 cm. Prejete fotografije bo pregledala tričlanska komisija, jih ocenila, najboljše pa razstavila v času osrednjega praznovanja 120-letnice Turističnega društva Ptuj, od 16. do 26. junija, v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Po dogovoru z avtorji najboljših fotografij bo Turistično društvo Ptuj le-te uporabilo tudi za promocijo Ptuja.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
UPORABNOST
GRŠKI BOG VETRA
SEDEMME-TROVKA
Štajerski TEDNIK
KITAJSKI VODITELJ ZEDONG
RIBONUKLEIN-SKAKISLINA
TIP DAIHATSUA
ESTONSKI PEVEC (GEORGI)
VETROBRAN-SKO STEKLO
ERIKA RAKUŠA
SLAVKO AVSENIK
LOJZE LEBIČ
PTICA PLENILKA
SKOČIR
NEMŠKI OS. ZAIMEK
ORODJE ZA KOPANJE
MESEC
ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE
DUBROV-NIŠKA PLAVALKA LIGORIO
NAŠ NOGOMETAŠ BLOUDEK
GLUMASTVO, POMP
CHARLES AZNAVOUR
ČEČENSKI POLITIK
HITER TEK
SLOKOST, UKRIVLJENOST
MESTO V FRANCIJI
TANZANIJSKI POLITIK
LITIJ
ERBIJ
BRAZILSKA TROPSKA PALMA
POPRAVLJA-LEC UR
ALENKA KEJŽAR
IRSKI POLITIK (BERTIE)
GRŠKI FILOZOF
ALBERT EINSTEIN
DARE ULAGA
POKLON, DARILO
DROGOVI ZA SUŠENJE OKOLI PEČI
LOPATICA PRI PLUGU
IRIDIJ
KLOBUK IZ BOBROVE DLAKE
KRVNE ČRPALK
KAREL VIDMAR
POKRIVALO
TONE ANDERLIČ
HUDA JEZA
DEBELA PALICA
ALFI NIPIČ
RAHEL VETRIČ
LAHKI MOŠKI PLESNI ČEVELJ
ŽIVALSKA RAVEN
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: strok, koala, Otter, krat, Publikum, sestrana, goslarstvo, Pregarc, gastanberra, lis, NK, pentada, Deak, Ostrc, RAI, Avi, cent, štrk, Avsenak, oltar, čižek, galij, Asinara, ekalux, nejaz, Asirka, kanjon, arara, Kek, AB. Ugankarski slovarček: APELIOT = grški bog vetra v človeški podobi; ARIHA = najnižje ležeče mesto na svetu, v dolini Jordana; CALAND = nizozemska klavirska pedagoginja (Elisabeth, 1862-1929); ESCARPIN = lahki moški plesni čevelj; EŠA = nekdanja dubrovniška plavalka Ligorio; KASTOREC = klobuk iz bobrove dlake, bobrovec; MKAPA = tanzanijski politik, predsednik 1995 (Benjamin, 1938-); MOVE = tip avtomobila daihatsu.
Zanimivosti
Roboti del družbe predšolskih otrok
Tokio, (STA/AFP) - "Konec igre, spat bo treba, " reče otroški glasek in pokrije srebrnega prijatelja. To je vsakodnevni pojav v enem od ameriških vrtcev, kjer se skupaj družijo roboti in otroci. Poskus vodi japonska korporacija Sony, znanstveniki pa želijo ugotoviti kaj je potrebno, da lahko človek in stroj razvijeta dolgoročen odnos. Zaenkrat so ugotovili, da lahko otroci s svojo odprtostjo razvijejo čustva do robotov, s tem pa raziskovalci upajo, da bodo znali s pridobljenimi spoznanji narediti stroje bolj pametne in prijazne, seveda v komercialne namene. »Otroke smo vprašali, ali gre za igračo ali za človeško bitje, ampak otroci te kategorizacije sploh ne poznajo,« je dejal raziskovalec Fumihide Tanaka.
Angelina Jolie bi svojemu otroku rada dala namibijsko ime
Johannesburg, STA/DPA - Hollywoodski par Angelina Jolie (30) in Brad Pitt (42) bi rada svojemu prvorojencu dala namibijsko ime. Otrok naj bi se rodil v Namibiji, kjer igralca letujeta, kot je zapisal južnoafriški časnik Sunday Times, pa naj bi zaradi tega tudi dobil lokalno ime. Par prebiva v strogo varovanem počitniškem naselju Walvis Bay na atlantski obali, doslej pa sta se zvezdnika že podala na nekaj safari izletov, Pitt pa je na
dopustu odkril tudi nov hobi - vožnjo z motornimi štirikolesniki.
Peking pokrit s peskom
Peking, (STA/AFP) - Milijoni prebivalcev Pekinga so se v ponedeljek zjutraj zbudili in presenečeni ugotovili, da jim je mesto prekrila tanka plast puščavskega peska. Pojav jih je znova spomnil, da se puščava vse bolj in bolj bliža kitajski prestolnici. Kitajska ima 2,6milijona kvadratnih kilometrov puščave, pekinška organizacija za varovanje okolja pa je že posvarila, da bi lahko bil omenjeni peščeni vihar, najhujši letos, škodljiv ljudem, še posebej dihalnemu sistemu. Vihar je s kitajsko-mongolske meje Peking začel ogrožati v nedeljo zvečer.
Srbski minister za naložbe Velimir Ilič navdušen nad Severino
Beograd, (STA/MINA) - Srbski minister za naložbe Velimir Ilič je navdušen nad privlačnostjo letošnje zmagovalke hrvaškega izbora za evrovizijsko popevko Severine. Ilič in Severina sta se srečala na Dnevih estrade v Čačku, kjer je Ilič navdušeno ploskal ob nastopu zvezdnice. »Če tudi kuha tako, kot meša, bi ji rade volje polizal krožnik. Vsaka ženska je privlačna in lepa, a Severina je več kot to. Poglejte samo kako pleše, človek bi kar eksplodiral. Moram oditi od tu, sicer se bom kar zaljubil,« naj bi dejal srbski minister. Ilič je poročen in ima pet otrok.
Lujzek • Dober den vsoki den
To je naš storipozdrov, ki pa glih za vsoki den ne drži in nam dobrota fali. Pridejo tudi dnevi, ki niso dobri, nam jezo in žalost kuhajo, sovraštvo bruhajo, mulo posejo, tak ke nam niti rastline ne rosejo
Toto pismo sem vam za-čeja pisati v torek, 11. aprila, ko že skoro celi den dež rosi in se vremen nasploh kislo po aprilsko drži. Mica v kuhji pri šporheti nekaj meša, malo diši, malo se smodi. Sploh je ne vujpan vprošati kaj ma jela, saj brenči kak hujda čebela, ki me bo glih zaj pičla, jaz pa kak trot in hujdi gospod. Vete, ko sem jaz še mlo-di in lepi bija, sem tudi čebele gojija in si poleg peja tisto lepo pesmico: »Čepristni je čebelji med, je prova to nebeška jed. Otroci se po njem rede in starši se po njem krepe. Vsoki med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti. Le kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča Pa še resen je tak, če ni, pa me naj
pohrusta vrag, če ga ne bom prej vrga čez prag..
Mica me glih zaj zove naj hejam pisati, naj grem nafoj-trat svijo in kravo in ji dam dobro otavo, da bo mlekeca dojila in telička napojila. Za živino je pač treba skrbeti, saj krave pri gobci dojijo, svije pa se tudi pri hrtolci debelijo .
Kaj pa pravite o Mečkatoro-vih delnicah in cirkusi okoli toga. Jankovič je provi ftič, ki zaj skubiperje vsem tistim, ki so ga doj z jegovega prestola vrgli, mu malo rebra natrli in se poleg potihem drli. Zgrabla sta se politika in kapital, neje pa še čista jasno, kdo bo koga nasral in več kapitala pobral. Nekak bo te že, saj nikol neje tak blo, ke ne bi nekak blo. Tak provi moja Mica, ki še fort naprej za šporhetom švica, se že malo boj veselo drži, pa še vseeno nič ne guči..
Gor na den se mrok spro-vla, dež še fort naprej dežuje, na termometri kože šest Cel-zijovih stopinj, boj je hladno in nič pomladno. Te pa dobro se mejte in veselo pejte. Vejka noč je za nami in še en štikl aprila pred nami .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 22. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 23. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 24. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija
Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
TOREK, 25. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 26. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na
današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 27. aprila:
5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 9.00. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PETEK, 28. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Bodite bolj prilagodljivi in z odprtimi rokami sprejmite spremembe v poslu. Spremembe so v življenju nekaj običajnega. Da boste lažje dihali in zadihali, pa si le poiščite družbo tistih, ki vam bodo pripravljeni nuditi nasvete, na katere se boste lahko zanesli.
BIK
Na poslu boste precej brezvoljni in le težko boste delali in se dogovarjali, predvsem glede zelo kompleksnih dogovorov. Če boste pobrskali po svoji preteklosti, bodo na plan prišle dolgo zakopane in zanimive skrivnosti, s katerimi si boste lahko pomagali pri poslu.
DVOJČKA
Na poslovnem področju bodite neposredni in takoj preidite k stvari, ne odlašajte. V jutranjih urah si vzemite malo več časa za sebe. Na ljubezenskem področju bo zelo pestro, pripravite se na prav zabavne viharje. Kar ste si želeli, bo prišlo.
RAK
Na poslovnem področju ne bodite tako negotovi in negativni. Če boste verjeli v sebe, bodo tudi drugi postali bolj uvidevni do vaših želja in mej, ki jih boste postavili. Zaradi trenutne izolacije, v katero ste se spravili sami, lahko izgubite dobrega prijatelja.
LEV
Reševali boste predvsem svoje finančne težave. Pri tem bodite previdni, da ne bi pozabili česa plačati. Glede zdravja si privoščite obilen zajtrk in lahko večerjo. Prineslo vam bo čudežne spremembe. Počutje se bo bistveno spremenilo.
DEVICA
Ohranite smisel za humor. Tudi če vam kdo kaj zakuha, si mirno recite, glej ga tepčka. Če bi se radi dokopali do ustreznega odgovora glede poslovnih zadev, morate spremeniti način iskanja. Sproščali se boste v krogu najboljših in zvestih prijateljev.
TEHTNICA
Ne naprezajte se in lepo ležerno korakajte skozi poslovni vsakdan. Razlogov za negotovost ni. Zahtevajte tisto, kar vam pripada. Ne bodite presenečeni, ko boste ugotovili, da se nova znanstva kar kopičijo. Glede spora med sorodniki ohranite mirno kri in se oddaljite.
ŠKORPIJON
Čeprav trenutno menite, da si ne morete privoščiti novih poslovnih podvigov zaradi manjkajočih financ, le naredite to, obrestovalo se bo. Sodelavce pa presenetite s svojimi nenavadnimi idejami, ob tem še malo spremenite sebe (pričeska, obisk pri kozmetičarki
STRELEC
Cel kup poslovnih zadev ste že postorili v tem obdobju, in to zelo pohvalno. Pred vami pa je še nekaj neizpolnjenih obljub, ki jih boste tudi s pomočjo vaših sodelavcev zelo uspešno realizirali. V vaši ljubezenski zvezi ni prostora za dvome in oklevanje, povejte, kar čutite.
KOZOROG
V službi ne bodite tako trmasti in neprilagodljivi, saj se vas bodo kmalu vsi naveličali. Ne začnite brezglavo zapravljati, čeprav bo na vašem bančnem računu več denarja kot običajno. Oglasil se vam bo nekdo, ki vas bo s povabilom, da se sestaneta, prijetno presenetil.
VODNAR
Na poslu se ne zaletavajte z glavo skozi zid, ker ne boste dosegli želenega učinka. S sodelavcem, ki vas ves čas izziva, se preprosto ne splača pričkati. Izognite se mu. Za preurejanje stanovanja vprašajte za nasvet prijatelje.
RIBI
V teh dneh boste morali sprejeti neko zelo pomembno poslovno odločitev in zelo prav se boste odločili. Sedaj imate kar veliko zalogo močne in pozitivne energije, ki ste si jo nabavili s poležavanjem in sproščenim klepetom. V domačem krogu ne zaupajte sorodniku.
Od tod in tam
Voličina • Postavili presmec
Člani društva Presmec vsako leto ob večjih cerkvenih praznikih poskrbijo za nekaj posebnega. Tako v ad-ventnem času postavijo velik adventni venec, k polno-čnici se odpravijo z baklami. postavljali pa so že tudi presmece velikane.
Člani društva Presmec iz Dolgih Njiv so se tudi letos lotili priprave presmeca. Tudi letos so v kulturnem domu v Selcih izdelali dvajset metrov dolgi presmec, ki so ga na cvetno nedeljo prinesli pred farno cerkev in ga po blagoslovu tudi pred cerkvijo postavili.
Kot je povedal predsednik društva Jože Vogrin, so letos imeli kar nekaj težav z zelenjem, saj še zaradi dolge zime narava ni ozelenela.
Zmago Šalamun
Križevci • Razstava velikonočnih izdelkov
Kulturno umetniško društvo Križevci je v prostorih župnišča v Križevcih pri Ljutomeru pripravilo že sedmo velikonočno razstavo. Pri postavitvi letošnje razstave z naslovom Darovi zemlje je z aranžerskimi nasveti pomagala Manca Sušec, asistirali staji Milena Jureš in Olga Lasbaher. Vključili so tudi širšo javnost, ki se je udeležila delavnice v osnovni šoli, razstavo pa so obogatile tudi Aloga Antič z več kot 100 ročno izdelanimi in oblikovanimi rumenicami, Marjana Rožman z ročno izvezenimi prtički, Tina Mertuk s poslikavami na steklo, Marija Jagodič s kvačkanimiprti, Vrtec Križevci in društvo kmetic Križevci - Veržej.
NŠ
Rodni Vrh • Pripravili pasijon
Foto: Zdenka Golub
Na cvetno nedeljo je med mašo pri Sveti Trojici dramska skupina Davidov stolp, ki jo vodijo p. Janez Ferlež, Zdenka, Tatjana in Milica, zaigrala pasijon, prikaz Kristusovega trpljenja, ki ga je doživeto uprizorilo 60 sodelujočih. Na igro so se pripravljali od pepelnice, ker so si zadali za nalogo, da storijo nekaj dobrega v postnem času in dokažejo, da tudi mladina še pristopi k delu in tako poglablja svojo duhovnost. Sodelovalo je tudi veliko otrok in odraslih.
Zdenka Golub
Ptuj • Vinsko potovanje z rumenim muškatom po VTC13
Arome muškatov prihajajo
iz jagodnih kožic
V Grajski kavarni Term Ptuj so na drugi marčevski grajski vinski zgodbi svojo zgodbo pripovedovali rumeni muškati z VTC 13, ene od dvajsetih slovenskih vinsko turističnih cest. VTC 13 začenja na Ptuju in se vleče kar skozi deset občin Slovenskih goric.
Druga marčevska grajska vinska zgodba je pripovedovala o rumenih muškatih VTC 13. Na fotografiji (od leve) Andrej Kiasinc, Mirko Pihier, Andrej Rebernišek, Smiljan Benkovič in Janez Vrečer.
V vlogi povezovalca je bil znova Janez Vrečer, glavni natakar je bil vinski some-ljer II. stopnje Smiljan Benkovič, za lepe trenutke pa je skrbel za klavirjem Boštjan Rihtarič. Udeleženci so pokusili suhe in polsuhe rumene muškate iz Ptujske kleti, Simona in Janeza Druzoviča iz Drbetincev, Marka in Simona Toplaka iz Juršincev, Sebastjana Rojsa iz Selc, Marjana Lovreca iz Jiršovcev, Mojce in Marjana Druzoviča iz Drbetincev ter Božene in Andreja Re-berniška z Mestnega Vrha. Okušanje vina je že od nekdaj užitek za telo in dušo.
Vinorodni okoliš VTC 13 ima 618 ha vinogradov, vpisanih v register, in 932 pridelovalcev vina, ki so v letu 2005 prijavili milijon litrov pridelka. Leta 2003, ko pridelku nista prizadejala mraz in toča, je bil skoraj enkrat višji oziroma 1,9 milijona litrov. Cela Sloveni-j a ima 16.684 ha vinogradov, vpisanih v register, in 24.915 pridelovalcev vina, ki vino pridelujejo v 39 tisoč vinogradih. Lani so skupaj prijavili 53 milijonov litrov pridelka. To je skoraj dve tretjini od tistega, kar se po oceni dejansko pridela v Sloveniji in tudi spije. Gost večera rumenih muškatov je bil Andrej Rebernišek, svetovalec za vinogradništvo v KGZ Ptuj, specialist za trs-ničarstvo, uspešno sodeluje s trsničarsko zadrugo v Juršin-cih, hkrati pa je tudi zelo uspešen vinogradnik na Mestnem Vrhu na Ptuju. Sorto rumeni
muškat so izbrali zato, ker je zanimiva in ker je doslej v okviru grajskih vinskih večerov niso kaj dosti srečevali, razen ko se je predstavljal koprski vinorodni okoliš. V podravski vinorodni deželi je precej prisotna. Sortno se je vinograde pričelo saditi šele po trtni uši. O rumenem muškatu je pisal že Plinij mlajši, rimska vojska je to sorto zanesla v Francijo in Španijo. Srečamo jo vse od Aži-rije do Armenije in do Bordoja v Franciji. VTC 13 ali Vinsko turistična cesta Srednje Slovenske gorice postaja iz leta v leto bolj prepoznavna po dobrih vinih, posebej po aromatičnih vinih in drugi bogati ponudbi na okrog 60 postojankah. To območje je poznano tudi po nekaterih odmevnih prireditvah, med drugim po postavitvi klopotca na Grajenščaku, po dnevu odprtih vrat. Želja ponudnikov tega območja je, da bi Ptuj bolj zaživel z vinogradniško branžo.
Večina potrošnikov oziroma ljubiteljev vina prisega na rumeni muškat na sladki podlagi. Ampelografi (strokovnjaki, ki se ukvarjajo s poreklom vin) trdijo, da je rumeni muškat najstarejša sorta vinske trte. Izvor ima v Mali Aziji. V Sloveniji odlično uspeva v Halozah, srednjih Slovenskih goricah in na Kozjaku (mariborskem vinorodnem okolišu). Rumeni muškat je tudi vinska sorta, pri kateri najdemo največ sinonimov, kar je na nek način povezano tudi z njeno razširjenostjo. Rumeni muškat prepoznamo po rastnem vršičku,
obliki lista, ki je podobna koprivi, obliki grozdja, ki je zbit, in ki je odličen za zobanje. Rumeni muškat je tudi sorta, kjer so primarne arome skrite v jagodni kožici. Zato je zelo pomembno, da pridelamo zdravo grozdje, je še posebej poudaril Andrej Rebernišek, da dobimo arome iz jagod, da to vinogradnik pozna in v tehnologiji pridelave tudi upošteva. Vonj muškatov je muškatni, po cimetu, po limoni, okus svež, prijetno poln in zmerno aromatičen.
Mladim približati kulturo pitja
Štajerska vina so na splošno znana po svoji pitnosti, to moramo ohraniti, sicer bomo izgubili tipiko vin, je prepričan Rebernišek. Po Janezu Vrečerju pa je tako, da gredo lokalna ku-linarika in lokalna vina vedno z roko v roki. Kulinarični aspekti samega rumenega muškata so precej široki. Vinski someljer II. stopnje Smiljan Benkovič je priporočil k muškatom tisto, kar imamo doma, tunko, namaz, sire, sladkovodne ribe ob uporabi začimb, ki so danes bolj dišavnice kot začimbe, dobro pa se muškati ujamejo tudi s korenčkovo potico, ki jo je nekoč pokusil na Dolenjskem.
Ptuj ima potencial in bi se lahko bolj ponašal s svojimi vini, je prepričan Janez Vre-čer. Upa, da bodo tudi Grajske vinske zgodbe prispevale kanček v mozaik prepoznavnosti Ptuja kot enega izmed mnogih središč vinorodne Slovenije. Društva z območja Srednjih
Slovenskih goric pa so pred tremi leti sprejela odločitev o organizaciji grajskega vinskega praznika z ocenjevanjem vin, lani je amforo za svoja vina prejel tudi Andrej Reber-nišek, ki je kot gost večera z rumenimi muškati, izkoristil priložnost, da je udeležence že sedaj povabil na tradicionalno vinsko prireditev, ki bo 17. junija na ptujskem gradu. Andrej Rebernišek je tudi eden izmed ustvarjalcev grajske vinoteke, ki naj bi dobila domicil v grajski kleti, ki jo bo potrebno v te namene šele urediti. Projekt je izdelan, z njim se potegujejo tudi na enem od razpisov, upajo, da bodo uspeli.
»Če se že razglašamo za vinski narod ali vsaj za vinoljube, potem bi to morali znati tudi primerno prenašati na mlade generacije. Včasih je bilo vino sestavni del prehrane, danes pa ju žal zaradi pomanjkanja časa ločujemo, kar ni dobro. Kombinacija obojega je idealna. Temu bi morali Slovenci, če želimo tradicijo obdržati, tudi slediti. Vzeti si čas, kozarec vina ob dobri hrani ni strup, ampak je primerno doživetje. Alkohol smo izrinili v margina-lo, temu primerno se obnaša mladina, alkohol uživa na pol ilegalno. Kdor pa vino pozna, ponavadi ne pada v ekscesne situacije,« je prepričan Janez Vrečer. Grajski vinski večeri niso namenjeni le spoznavanju vin, povezujejo se tudi s kulturo pitja in odnosom do vina.
Nocoj vabijo zakladi Radgonskih goric.
Foto: ZS
Foto: MG
Foto: NS
Prejeli smo
Nalijmo si čistega vina
Ptujska klet, ponos Ptuja in Slovenije, pojem dobrega vina, vzor uspešnosti nekega podjetja, kulture in še bi lahko naštevali (verjetno bi se večina bralcev z nami tudi strinjala), žal za nas ni več prepoznavna po teh kvalitetah.
Vemo, da je vse minljivo, da ni nič več tako, kot je bilo, pa vseeno ne moremo ostati tiho, ko prebiramo naš časopis. Nismo edini, ne zadnji, pa vendar, smo samo ljudje, ki si želimo človeškega odnosa, spoštovanja, ne glede na to, da nas več ni ali nas v kratkem več ne bo med zaposlenimi Ptujske kleti. Vredni smo verjetno vsaj opravičila, ne pa še naprej javnega zavajanja ljudi z netočnimi informacijami. Slišali smo vsi, na sestanku sindikata v avgustu govor direktorja g. Sajka, ko je jasno in glasno povedal, da, «odpuš-čanj ne bo, zmanjševalo se bo število zaposlenih le na račun odhodov v penzijo«, prav tako pa je na zaključku pred novim letom, ki se ga je udeležilo zelo malo zaposlenih, kar ni bilo v naši navadi, saj smo bili sposobni delati in se seveda tudi poveseliti nad našimi uspehi, isto poudaril še enkrat. Razumemo, da avgusta ni mogel reči nič kon-
kretnega, v decembru pa bi verjetno že lahko, saj je potem že takoj v začetku januarja (11. januarja 2006) izročil prva obvestila o nameravani odpovedi. Najbrž se mu ni samo sanjalo, koga naj odpusti, inje to na podlagi sanj naslednji dan uresničil. Vsaj nekaj časa je verjetno točno vedel, kdo je med »izbranci«, saj bi kot direktor to moral vedeti, ali pa je mogoče izbiro prepustil komu drugemu? Vsi smo bili ob izročitvi obvestila močno šokirani, še zlasti nad izvedbo samega postopka, ko je odgovorni delavec enega za drugim »vabil« v pisarno. Kaj se dogaja? Kaj smo storili? Kdo bo naslednji? Vsi smo bili prestrašeni.
Res nas je bilo leta 1992 zaposlenih 236, danes 57. Rečeno je, da procesi potekajo ves čas - sprašujemo se, kateri procesi: odpuščanja ali odhodi v penzijo? Ne vemo za primer, da bi kdo bil odpuščen na tak način kot mi, še tisti delavci, ki niso hoteli vzeti goric v najem, so ostali v rednem delovnem razmerju, prav tako še danes delajo ljudje, ki so prišli iz nekdanje Petovie Ptuj in iz Skupnih služb KK Ptuj. Po letu 2000je bilo nekaj delavcev tudi na novo zaposlenih. V letu 2004 in 2005 so štirje delavci »prostovoljno« prekinili pogodbe o zaposlitvi.
V odpovedih imamo navedeno, da se bodo posodobitve in reorganizacije šele začele, mi smo pa do-
bili odločbe že pred temi posodobitvami. Ugotavljamo namreč, da se še nič ni spremenilo. Še zmeraj je vsa proizvodnja na isti lokaciji, dela ostajajo, nepremičnina je sicer prodana, ampak nobene novogradnje na novi lokaciji še ni. Naša dela opravljajo ljudje, ki smo jih učili, saj nas je večina z več kot 20-letno delovno dobo v Ptujski kleti. Rasli smo s Kletjo, dihali z njo, marsikdo je pustil zdravje v vlagi, mrazu, žveplu, danes pa nismo več potrebni. Res da danes ni več sociale, pa vendar, marsikateri socialni problem bi mogoče lahko preprečili, v našem primeru mogoče s pravočasnim obveščanjem, da bi si lahko vsaj skušali poiskati delo, če ga že pri teh letih ne moremo dobiti, ampak zaradi premalo informacij, prehitrega odvijanja stvari, šokiranosti smo ostali nemočni in niti eden od odpuščenih delavcev si še ni uspel najti dela. Informacija, »nekateri so jo že« (op. našli zaposlitev), kot je direktor g. Sajko povedal, je netočna. Ne samo, da niti enemu ni našel primerne zaposlitve, nam samim z netočnimi informacijami to celo preprečuje in škodi.
Zahvaliti se moramo vsaj predsedniku sindikata g. Bogomirju Hlišu, ki nam je v dani situaciji še največ pomagal.
Sprašujemo se, koliko ljudi bo še odpuščenih? Mogoče bi bilo potrebno ^ Vemo, da to ni našproblem, ki nas
ne sme zanimati in nas več ne bo, ampak nismo stroji, ki nič ne vidijo, ne govorijo in se z vsem strinjajo, saj na osnovi lastnih izkušenj vidimo, da bi moralo biti marsikaj drugače. Kljub temu da smo vsi opravljali svoje delo vestno, smo morali biti prvi, ki smo, ali bomo, zapustili svoja delovna mesta. Z malo drugačnosti bi mogoče lahko kdo od nas celo ostal v delovnem razmerju. Čez noč žal niti eden od odpuščenih ne bo mogel pozabiti 20, 30 in več let. Vendar to nikogar, razen nas samih, več ne zanima.
Ne glede na to, da nismo vsi univerzitetno izobraženi, smo kulturni ljudje in si to ne samo želimo, ampak zahtevamo tudi od drugih, saj to pravico pa najbrž
imamo.
Odpuščeni delavci Ptujske kleti
(podpisi v uredništvu)
Plačilo položnic brez provizije - pojasnilo
V Štajerskem tedniku, ki je izšel 14. 4. 2006, ste v članku z naslovom »Plačilo položnic brez provizije« navajali napačne podatke, pridobljene od osebe, ki ni pooblaščena za dajanje teh podatkov. Z namenom pravilnega obveščanja javnosti prosimo, da objavite popravek z naslednjimi števili.
1. V preteklih mesecih leta 2006je bilo povprečno število plačil na blagajni OE Ptuj za 36 % višje od
povprečja v letu 2005 in ne za 60 %, kot je navedeno v članku.
2.	V letu 2006 je povprečno število plačil na blagajni na dan okrog 130 in ne 150, kot navajate v članku.
3.	V letu 2006je bilo med 14. in 22. v mesecu povprečno število plačil na blagajni na dan okrog 186, kar ni dvakratnik števila plačil na druge dni.
4.	Največ vplačil v letu 2006je bilo 15. marca, in sicer 342, kar je manj kot 400 strank, ki ste jih navajali v prispevku.
Hvala za sodelovanje in lep pozdrav,
Karin Zagomilšek, univ. dipl. kom.
Elektro Maribor - Služba za odnose z
javnostmi in marketing
Zavod Hrastovec - Trate • Dan odprtih vrat
Čudovita dneva za stanovalce in obiskovalce
V petek, 31. marca, in soboto, 1. aprila, je v Zavodu Hrastovec - Trate že tretje leto zapored potekal projekt Dan odprtih vrat, ki so ga v sodelovanju z zavodom pripravili študentje tretjega letnika Fakultete za socialno delo.
Projekt Dan odprtih vrat v Zavodu Hrastovec - Trate ni neznanka. Poteka že nekaj let zapovrstjo in je v študentskih krogih, predvsem študentov Fakultete za socialno delo, ki opravljajo v zavodu obvezno študijsko prakso, nekakšna stalnica, če ne celo tradicija. Zato so se tudi letos študentje skupaj z animatorko Andrejo Ivanušič odločili izpeljati ta projekt. Ker projekt vsako leto dobiva nove in večje razsežnosti, je posledično letos prijavljenih veliko večje število nastopajočih kot lansko leto in leta poprej, zaradi tega so letos izvajanje projekta raztegnili na dva dni. Sodelovali so predvsem študentje Fakultete za socialno delo, zaposleni v zavodu pa tudi obiskovalci, ki so se Dneva odprtih vrat tudi udeležili.
Kot je povedala animatorka Andreja Ivanušič, so cilji tega projekta razbiti stanovalcem monotonost vsakdanjika, na edinstven način prispevati k vključevanju stanovalcev v skupnost, prikazati njihove spretnosti in talente širši javnosti ter tako prispevati k odpravljanju stigme kot posledice psihiatrične diagnoze, razširiti socialno mrežo in predvsem informirati širšo laično in strokovno javnost o duševnem zdravju v skupnosti in na ta način prispevati k spremembi zavesti, kulture in govora o norosti in stigmatiziranih skupinah ljudi.
V sklopu projekta je bilo v obeh dneh organiziranih več kreativnih delavnic. Stanovalci so si s pomočjo frizerke urejali frizure, risali in barvali majice in rjuhe, tiskali s krom-
pirjem, izdelovali vetrnice, prerokovali iz kart, izdelovali nakit, organizirali so tudi športne igre. Najpogumnejši so se udeležili tudi plesnih delavnic, kjer so se preizkusili v orientalskih plesih itd. Nastopilo je tudi več glasbenikov in glasbenih skupin, in sicer: BU Ljubljana, Anita in DJ Rocca, Trkaj iz Velenja, Not'n'vun iz Maribora, Lady' s first z Bleda, Tratnik iz Maribora, Matej Kranjc iz Celja, Bohem ali Zgrešeni primeri, Any-1, Krema, Luka - bend, Tadej in the C.O.P.S.
Stanovalci Zavoda Hrasto-vec - Trate in tudi obiskovalci so preživeli dva čudovita dneva, ki ju ni moglo pokvariti niti slabo vreme v petek popoldan.
Zmago Šalamun
Utrinek z grajskega dvorišča ob dnevu odprtih vrat
				
Velika Nedelja • Na velikonočni ponedeljek		1	Ptuj • 15 let podjetja Tamara	
Praznovali krajevni praznik Lani prodali okrog
30 tisoč parov obutve
Na svečani osrednji prireditvi ob praznovanju krajevnega praznika v Veliki Nedelji so podelili plaketo KS Velika Nedelja, ki jo je prejelo Društvo upokojencev Velika Nedelja ob 30-letnici svojega delovanja.
Pri Veliki Nedelji tradicionalno praznujejo svoj krajevni praznik na velikonočni ponedeljek v spomin na leto 1199, ko je bila pri Veliki Nedelji bitka, kraj pa prvič tako poimenovan. Svoje najvišje krajevno priznanje, plaketo KS, so letos podelili DU, ki slavi 30 let delovanja. Do leta 1985 je DU Velika Nedelja združevalo tudi upokojence iz Podgorcev, ki so nato ustanovili lastno društvo. Društvo želi s programsko usmeritvijo in aktivnostmi doseči, da se člani počutijo čimbolj prijetno in aktivno. Imajo redne uradne ure v prostorih, ki jim jih velikodušno daje v uporabo KS. V društvo je včlanjenih okrog 335 članov. Med najpomembnejšimi dejavnostmi so šport-no-rekreativna, izletniško-družabna in kulturna. Člani si prizadevajo, da v društvu vsak najde svoje mesto in zadosti svojim interesom. Plaketo sta v imenu društva sprejela Ne-žika Strnad, ki je bila tudi ustanovna članica društva in je obudila spomin na čase, ko so društvo ustanovili, in sedanji predsednik Ivan Hržič.
Anton Žumbar, predsednik KS, je v svojem kratkem nagovoru krajanom čestital ob prazniku in jim zaželel predvsem zadovoljstva, saj le zadovoljni posamezniki lahko tvorijo zadovoljno skupnost. Opozoril je tudi na razcvet kraja, saj se trenutno živahno gradi, in izrazil je upanje, da bo ob številnih novogradnjah privekal na svet tudi kak nov Velikonedeljčan.
V prazničnem programu so nastopili domačini: Mešani pevski zbor DU pod vodstvom Konrada Kostanjevca, Cerkveni pevski zbor, ki ga
Plaketo krajevne skupnosti Velika Nedelja je letos prejelo Društvo upokojencev Velika Nedelja. Ustanovni članici društva Nežki Strnad in sedanjemu predsedniku Ivanu Hržiču jo je izročil predsednik KS Anton Žumbar.
vodi Renata Horvat, Tamburaška skupina, ki jo vodi Ivan Štuhec, pianist Tomaž Zamuda ter mladi zasedbi Svetloba in Melodija.
Pisane pisanke
Domače turistično društvo že nekaj let zapored pripravlja ob krajevnem prazniku tudi razstavo pisank. Predsednica Vanja Kvar je povedla, da je sodelujočih vedno več in da so z letošnjo razstavo zelo zadovoljni. Sodelovali so posamezniki, pa tudi skupine iz šole in vrtcev. Umetniki se niso zadovoljili zgolj z zanimivo poslikavo, ampak so pripravili kar cele aranžmaje z velikonočno motiviko. O zmagovalcu so odločili obiskovalci, ki so oddali svoj glas. Tretje mesto je zasedel David Žunec s Hardeka, drugo mesto je pripadlo 2. razredu podaljšanega bivanja na OŠ velika Nedelja, kjer so učenci ustvarjali z učiteljicama Teo Vernik in Aleksandro Ozmec, prvo mesto pa
Ptuj • Galerija FO.VI vabi
Marica Vicari, ki se v projektu pojavlja kot umetnica in kuratorka, je o njem povedala: »Prostor, pokrajina, videnje pokrajine in narava videnja so temeljne teme projekta. Krajina ni zgolj umetnikov estetski objekt ali
poetični jezik, ampak je tudi pokazatelj tega, kako lahko narava razpira lepoto kot rezultat človekovega dela in njegove kreativnosti.«
»S projektom o pokrajini in razstavo želimo ponuditi različna umetniška dela, ki bodo
je pripadlo Klavdiji Žuman iz Ormoža.
V prazničnih dneh so se Velikonedeljčani družili tudi na športnih tekmovanjih. V malonogometnem turnirju je slavila ekipa Veličan, drugo mesto pa je pripadlo ekipi Trgovišča. V hitropoteznem šahovskem turnirju je slavil Ormožan Janko Keček, drugi je bil Karel Žajdela, prav tako iz Ormoža, tretji pa domačin Mitja Skok. Tradicionalnega pohoda po krajih KS se je na velikonočno nedeljo udeležilo okrog 30 pohodnikov. Pred zadružnim domom pa so v ponedeljek popoldne v že skoraj pomladnem vremenu svoje jeklene konjičke predstavili ormoški motoristi.
Prireditve se bodo nadaljevale prihodnjo nedeljo po 13. uri s tekmo med ekipama duhovnikov in ekipo Velike Nedelje, zaključile pa se bodo 7. maja s streljanjem na glinaste golobe za pokal Velike Nedelje.
viki klemenčič ivanuša
Podjetje Tamara, d. o. o., Ptuj, praznuje letos 15-letnico uspešnega poslovanja na Ptujskem in v Ormožu. Prvo prodajalno so odprli na Cvetkovem trgu na Ptuju leta 1991. Začeli so na skromnih 15 m2 prodajne površine, danes jih imajo že okrog 300 m2.
Podjetje Tamara spada med večje prodajalce obutve na Ptujskem in v Ormožu, lani so prodali okrog 30 tisoč parov obutve, je v imenu podjetja povedal Vladimir Berger. Najprej so prodajali predvsem otroško obutev, danes v njihovih prodajalnah najdete obutev za vso generacijo. V poplavi cenene obutve iz vzhoda želijo ponuditi nekaj več in predvsem drugače, poudarja Berger. Sicer pa opažajo, da se nakupne navade v zadnjem času spreminjajo, vse več ljudi išče kvalitetno obutev po primerni ceni, manj pa je tistih, ki kupujejo obutev izključno zaradi nizkih cen. "S kvalitetno ponudbo in s primernimi cenami gradimo na zaupanju kupcev, naša želja je, da bi naše prodajalne zapuščali zadovoljni in da bi se vračali. Sledimo modnim trendom in zahtevam kupcem. Našo prodajno vizijo nam pomagajo uresničevati naši dolgoletni partnerji in lasten uvoz. Želimo ostati eden večjih ponudnikov obutve na Ptujskem in v Ormožu."
V novi prodajalni Tamara Trend v Trstenjakovi 5/a ponujajo trendovsko obutev, za tiste, ki hočejo še nekaj več.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Trend je nova prodajalna podjetja Tamara v Trstenjakovi ulici 5/a, ki ponuja trendovsko obutev za vse generacije.
Na Ptujskem in v Ormožu so največji prodajalec obutve Kopitarna in De Fonseca, na njihovih policah pa so še izdelki blagovnih znamk Via Pa-via, Flower Girl, New8steen, Skills, Ride and Glide, Astonic Sport in Active Kids.
Podjetje Tamara je eno izmed redkih, ki že celih petnajst let vztraja v mestnem jedru Ptuja, ki se zaradi ignorance potreb in zahtev podjetnikov in obrtnikov vse bolj prazni. Nekatere ulice in trgi v starem mestnem jedru so z eno besedo katastrofa, pravi Berger. Leta 1991, ko so
začeli, so bile ulice in lokali polni idej, kaj pa danes? "Prav bojim se prihodnosti v našem mestu ob poplavi idej vodstva MO Ptuj. Edino, kar jim uspeva, je razprodaja mestnega premoženja," je še kritičen Vladimir Berger, saj so nekoč obrtniško in podjetniško "polne" ulice - Cankarjeva, Jadranska, Aškerčeva, Prešernova, Cvetkov trg, Krempljeva, Slovenski trg in še nekatere - vse bolj prazne. Neurejena pa sta tudi Mestni trg in ena najlepših ulici na Ptuju, Mur-kova ulica.
MG
Ptuj • Kurentovanj'e 2007
Priprave že sedaj
V LTO Ptuj pospešeno pripravljajo program Kurentovanja 2007, ki ga bodo izvedli med 10. in 20. februarjem 2007.
Vizualni projekt o pokrajini
V Galeriji FO.VI v Prešernovi ulici 12 na Ptuju so 14. aprila na ogled postavili mednarodni potujoči vizualni projekt o pokrajini, v katerem sodeluje osem umetnikov iz petih držav v štirih evropskih državah.
Foto: Črtomir Goznik
razširila pogled na probleme narave, videnja pokrajine,« pa je med drugim povedal Kai Schupke, ki v projektu sodeluje tudi kot kurator. Kot umetnik in kurator sodeluje tudi Jernej Forbici, od ptujskih umetnikov je še zastopan Dušan Fišer. Mednarodni potujoči vizualni projekt je nastal zato, da zajame in predoči problematiko posameznih okolij: umetniki iz vsega sveta v več evropskih mestih. Vsi na delu iz enega razloga, pa je projekt na kratko predstavil Jernej Forbici (na fotografiji v sredini, ob njem Marica Vicari in Kai Schupke. Ogledate si ga lahko vsak dan od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure, do 5. maja.
MG
V tem sklopu bodo izvedli tudi veliko otroško in mladinsko pustno povorko, ki bo poslej tradicionalna. Na njem naj bi sodelovalo že več kot tisoč otrok iz osnovnih šol celotnega območja upravne enote Ptuj. Že prva v letošnjem letu je presegla pričakovanja, saj je pritegnila več kot 800 osnovnošolcev s širšega območja Ptuja, OŠ Kidričevo je v povorko pritegnila tudi partnersko šolo z Reke; o tem, da bi na Kurentovanje 2007 povabili svoje partnerske šole, razmišljajo tudi v drugih osnovnih šolah, udeleženkah letošnje otroške in mladinske pustne povorke. Te dni so vse prejele priznanja organizatorja z zahvalo za sodelovanje na letošnji prireditvi (na fotografiji ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc). Obiski v osnovnih šolah so tudi priložnost za pogovor o izvedbi otroške in mladinske povorke v letu 2007.
Predstavniki osnovnih šol se bodo z organizatorji po-
novno srečali prvi teden septembra, ko se bodo tudi dogovorili o konkretni izvedbi projekta, o temah, ki jih bodo "obravnavali", in šivanju pustnih oblačil, ki bo predvidoma potekalo v okviru projekta javnih del. Delo naj bi dobili dve šivilji. Mestno jedro pa naj bi v okviru Kurentova-nja 2007 postalo eno samo veliko razstavišče, v okviru
katerega se bodo z likovnimi in drugimi deli na temo kurentovanja predstavljale posamezne osnovne šole. V začasna razstavišča naj bi po predlogu ravnateljice OŠ Mladika Sonje Purgaj spremenili tudi nekatere lokale, ki že dlje časa samevajo, ker ni najemnikov.
MG
Foto: vki
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, akcijske cene mobitel aparatov ob sklepanju ali podalj{anju naro~-ni{kega razmerja, prehod {tevilk s Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.

NUDIM skupinske in individualne instrukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~ s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
KMETIJSTVO
PRODAMO VINO kvalitetno belo mešano pod 250 SIT/L za koli~ine nad 20L. Tel. 031 733 157 po 16. uri.
PRODAM TELICO brejo 8. mesecev. Tel. 041 485 113 po 18. uri.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BUČNICE-GOLICE ugodno menjamo za Framsko bu~no olje, prav tako za belo olje, in jih odkupujemo v prodajalni Polje-dom, Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 788 08 70.
PRODAM skoraj nov fergusonov plug, 12-colski predsetvenik 220 za 50.000 SIT in rotacijsko kosilnico 165. Tel. 790 53 21._
PRODAMO 150 kg praši~a. Tel. 753 52 61._
PRODAM tridelne traktorske brane in dvanajstcolski dvobrazdni plug. Tel. 02 777 98 41._
PRODAM odojke od 40 do 45. kg. Tel. 031 269 480._
PRODAM rabljeno opremo za vzgojo kuncev (zajcev). Tel. 041 559 882.
OBRAČALNIK PAJEK Sip širine 3,30 m, traktor Ferguson 75 KM, 4x4, in telico za zakol prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAM dobro mlado brejo kravo in dve manjši telici ter krmo v balah in koruzo v storžih. Tel. 031 476 548 ali 751 04 11.
PRODAM silažne okrogle bale in nakladalko SIP 25. Tel. 751 39 31.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, kletke za nesnice, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01._
PRODAM komunalno urejeno parcelo v Moškanjcih. Informacije na telefon 041 914 303._
RAZPRODAJA holandskih mese~-nih in enkrat rodnih sadik jagod. Katarina Zupani~, Sp. Hajdina 57, telefon 783 24 31._
PRODAM pujske od 50 do 60 kg, doma~e reje. Anton Kukec, Stojnci 113 a, 766 05 41._
PRODAM dvoredno Olt sejalnico za koruzo in traktorsko škropilnico 450-litrsko. Tel. 755 48 01.
NEPREMIČNINE
siriusi LUNA
DELO
KUPIM jugo, zastavo 101 in 128. Tel. 041 837 077.

DISPONENTA za organizacijo prevozov zaposlim - pogoj znanje nemškega in angleškega jezika, delovne izkušnje, izpit C-E-kategorije. Lamo-texpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž._
VOZNIKA C-E-kategorije za mednarodne prevoze EU zaposlimo. Lamotexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 78.
MOTORNA VOZILA
VW golf, 1,4, 16 V, l. 03, 38000 km, kov. rde~e, vsa oprema, dva kompleta novih gum, cena po dog. Tel. 041 378 393.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO
Inter (Dušan Zorko, Ljutomer, številka 4) je v ciljnem sprintu najhitrejše dirke uvodne leto{nje kasa{ke prireditve v Ljutomeru premagal Doxy Pan Vito (Matej Osolnik, Stožice Ljubjana).
www.tednik.si
LnrancnaDravskanPoju- KidncevD, pov: 72 iii2lelaii),9di|)t 1.1998,11111. 591 m,Mitra, paniki zadeHoii valo,citvdol«8,tilÉ>iviiiinvaniu, CK.pli,gaiÉartna;^ta,paK ograjen, naMikzaaiMiil,diMZ llalnaii, ceni 29 ni SIT IL 121.014«
Ptuj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
PRODAM zazidljivo parcelo 6 km iz Ptuja. Tel. 02 782 30 51 ali 040 122 759.
GARAŽO pri bolnici prodam ali dam v najem. Tel. 041 757 657.
KUPIM stanovanje, dvo- ali dvoinpolsobno na Ptuju. Tel. 040 354 168.
GRADBENO parcelo na odli~ni lokaciji v Novi vasi - bližina nove cerkve - prodam, cena za m2/80 EUR. Tel. 041 898 004._
1 KM IZ PTUJA oddam v najem poslovni prostor za katerokoli dejavnost, cca. 120 m2. Tel. 040 262 663.
PRODAM gradbeno parcelo na lepi son~ni legi v komunalno opremljenem obmo~ju. Tel. 031 637 620 ali 040 380 457.
MEDETAŽNO hišo, 145 m2, parcela 1150 m2, l. gradnje 85, v bližnji okolici Ptuja, prodam. Tel. 041 263 434.
2-SOBNO obnovljeno stanovanje, 65 m2, opremljeno, 2 balkona, mirna son~na lega, Kidri~evo, prodam ali dam v najem. Tel. 031 706 575.
DOM-STANOVANJE
DAM v najem polovico hiše, v pri-tli~ju, cca. 100 m2, neopremljeno, za 250 EUR/mesec. Tel. 783 12 11, po 14. uri._
TRISOBNO opremljeno stanovanje v CMD oddam v najem za dalj ~asa. Tel. 041 704 331._
NA PAGU oddam sobe in apartmaje pri obali. Tel. 00385 53 667 222, zve~er.
V NAJEM vzameva enoinpolsobno stanovanje z možnostjo odkupa v okolici Haloz. Telefon 031 727 690, 031 727 183.
Med gledalci tokratnih kasaških dirk na hipodromu najstarejšega in najuspešnejšega slovenskega kasaškega kluba je bila tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, ponovna združitev obeh slovenskih kasaških organizacij ter s tem skupno nastopanje na dirkah pa se je pokazalo kot edina prava rešitev za slovenski kasaški šport. Kasači iz klubov, ki so včlanjeni v Zvezo društev kasaške centrale Slovenije, so popestrili dirke, bili pa so tudi dostojni tekmec kasačem domačega kluba. V sedmih točkah sporeda so sicer gostitelji zmagali štirikrat, po enkrat pa so se zmage veselili tekmovalci iz Ljubljane, Komende in Krškega. Kasači so glede na dejstvo, da se je sezona šele začela, dosegli izvrstne rezultate, izstopal pa je Inter (Dušan Zorko, Ljutomer), ki je s kilometrskim časom 1:15,1 zabeležil najboljši dosežek dneva.
Naslednje kasaške dirke bodo 7. maja na ljubljanskem hipodromu Stožice, v Ljutomeru pa bodo najboljši slovenski kasači ponovno tekmovali 21. maja.
Rezultati; prva dirka za 3- do
4-letne	kasače z zaslužkom do 60.000 tolarjev, 1600 m: 1. Serena W (Ive Dovžan, Komenda) 1:19,3, 2. Hand Right (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:19,6, 3. April (Darja Jureš, Ljutomer) 1:20,5; druga dirka za 3- do
5-letne	kasače z zaslužkom do
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO prodam garderobno omaro. Tel. 031 418 542._
OBHAJILNO dekliško in fantovsko obleko po simboli~ni ceni prodam ali menjam za vino. Tel. 040 221 490.
DOBRO ohranjena vhodna vrata prodam. Tel. 040 380 457._
PRODAM dva lepljena lesena loka za nadstrešek za vozila (garažo). Tel. 041 764 426.
Ljutomer • Uspešen začetek
Veliko obiskovalcev ter odlični rezultati kasačev
Uvodna letošnja kasaška prireditev v Sloveniji, ki je minuli ponedeljek potekala na hipodromu v Ljutomeru, je privabila 52 kasačev iz sedmih slovenskih kasaških klubov, približno 2.500 obiskovalcev pa je spremljalo izredno zanimive boje ter odlične dosežke kasačev.
Foto: Miha Soštaric
150.000 tolarjev, 1600 m: 1. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:17,7, 2. Firston MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:18,7, 3. Su-riya Noble (Petra Retelj, Šentjernej) 1:19,9; tretja dirka za 3-do 6-letne kasače z zaslužkom do 300.000 tolarjev, 1600 m: 1. Apofis (Marko Jureš, Ljutomer) 1:17,6, 2. Cublai Kan (Jože Judež, Šentjernej) 1:19,4, 3. Feniks (Slavko Makovec, Ljutomer) 1:19,5; četrta dirka za 3-do 12-letne kasače z zaslužkom do 600.000 tolarjev, 1600 m: 1. Inos (Martin Frank, Posavje Krško) 1:18,7, 2. Anabel Crown (Jure Kobler, Stožice Ljubljana) 1:19,0, 2. Meadow Land (Peter Zadel ml., Komenda) 1:19,4; peta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, 1600 m: 1. Saxon MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,3, 2. Stella Noble (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:17,3, 3. Rose Marie Vita (Janez Horvat, Stožice Ljubljana) 1:18,0; šesta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 1.900.000 tolarjev, 1600 m: 1. Supersonic Vita (Matej Osolnik, Stožice Ljubljana) 1:16,5, 2. Iza (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:16,6, 3. Per-nila (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:17,5; sedma dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom nad 1.900.000 tolarjev, 1600 m: 1. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:15,1, 2. Doxy Pan Vita (Matej Osolnik, Stožice Ljublja-na)1:15,2, 3. Pinot (Silvo Bučar, Šentjernej) 1:16,4.
Miha [o{tari~
Petek, 21. april
9.00 Ormož, v prostorih Psihiatrične bolnišnice, seminar z go. Mojco Hvala Cerkovnik, dipl. soc. del
16.00 Markovci, v večnamenski dvorani, osrednja svečanost ob 7. občinskem prazniku občine Markovci
16.00 Ormož, dom kulture, Plesne migarije - območna revija plesnih skupin
16.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke
17.00 Cirkovce, v prostorih OŠ, otvoritev razstave ob 220-letnici šolstva in otvoritev razstave del nekdanjega učenca, sedaj novinarja, pisatelja in dramatika Zdenka Kodriča
19.00 Maribor, SNG, Attila - premiera, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven
19.00 Podlehnik, dvorana, predstavitev kasete in cedeja »Vse je veselo, kar živi« pevk Trstenk turističnega društva Podlehnik
19.00 Ormož, Mladinski center, literarno glasbeni večer, »Reciklirajmo besede«
19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer z dr. Antonom Jamnikom
19.30 Velika Nedelja, dom kulture, Letni koncert Ormoškega okteta, gost koncerta bo tamburaška skupina KD Simon Gregorčič Velika Nedelja
20.00 Ptuj, restavracija Zila v Termah, svečani zaključek projekta Term Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj, Vino se predstavi - Grajske vinske zgodbe
20.30 na dvorišču Ptujskega gradu, Pesem planetarnih gongov
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Romska kultura, razstava je na ogled do 3. maja
-	Ptuj, CID, organizirajo vam praznovanje otroških rojstnih dni, informacije na telefon 780 55 40
Sobota, 22. april
8.00 Videm, 10. čistilna akcija, »Očistimo rečna obrežja in poti«
9.00 Ptuj, Mestni trg, dan Zemlje, delitev humusa iz bioloških odpadkov s
ciljem Ptuj: lepo mesto - zeleno mesto 10.00 Ptuj, CID, Turnir igranja z magic kartami 10.00 Podgorci, kulturni dom, Ocenjevanje vina 18.00 Bistrica ob Dravi, dom kulture, Jubilejna prireditev ob 5. obletnici
delovanja ljudskih pevk KUD Svoboda Bistrica ob Dravi 19.00 Maribor, SNG, Attila, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven 19.00 Ormož, dom kulture, Od zrna do kruha (palenk), pripravlja KD Dobrava
19.00 Majšperk, v večnamenski dvorani, zanimiv in razigran kulturni večer
s Tonetom Partljičem 19.00 Slovenska Bistrica, Srednja šola, Območna revija odraslih folklornih skupin
19.00 Ormož, dom kulture, Od zrna do kruha 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Tukaj, za izven 20.00 Ormož, kulturni dom, Pokaži kaj znaš
Nedelja, 23. april
10.00 Podgorci, kulturni dom, Ocenjevanje vina 17.00 Maribor, SNG, Attila, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
19.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Zrcalo
Ponedeljek, 24. april
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, norway. today, za šole in izven 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, norway. today, za šole in izven 19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven -	Ptuj, po ulicah mesta, Jurjev sejem
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Okrogla miza o razvoju visokega šolstva na Ptuju. Prenovljena poslovalnica Nove KBM na Ptuju. Evropski poslanec Borut Pahor na Ptuju. 60 let esperantske sekcije DPD Svoboda Ptuj. Darja Pribožič doktor medicine je prejela naziv »Moja zdravnica 2006«. Fotografska razstava Romska kultura v galeriji Magistrat. Likovna razstava mednarodno priznanega češkega umetnika v Miheličevi galeriji na Ptuju. Pozdrav pomladi - območna revija plesnih skupin v Mestnem gledališču Ptuj. 26. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin Slovenije. Velikonočni čas z Mitom Trefaltom - prikaz velikonočnih običajev.
KINO Ptuj
Petek, 21. april, ob 20.00 9 orgazmov. Ob 22.00 Film za zmenke Sobota, 22. april in nedelja 23. april, ob 18.00 Robotki. Ob 20.00 Film za zmenke.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 21. april, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 in 23.40 Film, da te kap 4. Ob 16.20, 19.00 in 21.50 V kot vroče maščevanje. Ob 17.30 in 19.50 Karavla. Ob 19.45 Ko pokliče tujec. Ob 17.10, 19.20, 21.30 in 23.35 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.00, 16.50, 18.00, 18.50, 20.00 in 22.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.20 Osem ujetih. Ob 21.35 in 23.50 Požarni zid. Ob 16.30, 18.45, 21.00 in 23.10 Hiša debele mame 2. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Prvinski nagon 2. Ob 21.55 in 23.55 Brez povratka 3. Ob 20.50 in 23.25 Zadnji udarec.
Sobota, 22. april, ob 12.30, 14.45, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 13.40, 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 in 23.40 Film, da te kap 4. Ob 13.30, 16.20, 19.00 in 21.50 V kot vroče maščevanje. Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.50 Karavla. Ob 19.45 Ko pokliče tujec. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.35 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 12.40, 14.00, 14.50, 16.00, 16.50, 18.00, 18.50, 20.00 in 22.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 14.40 in 17.20 Osem ujetih. Ob 21.35 in 23.50 Požarni zid. Ob 14.20, 16.30, 18.45, 21.00 in 23.10 Hiša debele mame 2. Ob 14.15, 16.45, 19.15 in 21.45 Prvinski nagon 2. Ob 21.55 in 23.55 Brez povratka 3. Ob 20.50 in 23.25 Zadnji udarec.
Nedelja, 23. april, ob 12.30, 14.45, 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 13.40, 15.40, 17.40, 19.40 in 21.40 Film, da te kap 4. Ob 13.30, 16.20, 19.00 in 21.50 V kot vroče maščevanje. Ob 13.10, 15.20, 17.30 in 19.50 Karavla. Ob 19.45 Ko pokliče tujec. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 12.40, 14.00, 14.50, 16.00, 16.50, 18.00, 18.50 in 20.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 14.40 in 17.20 Osem ujetih. Ob 21.35 Požarni zid. Ob 14.20, 16.30, 18.45 in 21.00 Hiša debele mame 2. Ob 14.15, 16.45, 19.15 in 21.45 Prvinski nagon 2. Ob 21.55 Brez povratka 3. Ob 20.50 Zadnji udarec.
Ponedeljek, 24. april, ob 17.00, 19.10 in 21.20 Čez 30 in še pri tastarih.
Ob 15.40, 17.40, 19.40 in 21.40 Film, da te kap 4. Ob 16.20, 19.00 in 21.50 V kot vroče maščevanje. Ob 17.30 in 19.50 Karavla. Ob 19.45 Ko pokliče tujec. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.00, 16.50, 18.00 in 18.50 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.20 Osem ujetih. Ob 21.35 Požarni zid. Ob 16.30, 18.45 in 21.00 Hiša debele mame 2. Ob 17.00 in 21.30 Prvinski nagon 2. Ob 21.55 Brez povratka 3. Ob 20.50 Zadnji udarec.
30 .Šro/mib'TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. aprila 2006
Znamka	Letnik	fsm (e\		
VOiyOV70 2,0 T4WD	1998	1.370.000	5.716,91	KOV. ZELENA
SE/VrC0SIX)Ml,4KmV.	2001	1.360.000	5.675,18	KOV SREBRNA
OPEL VECTRA 1,816VCD KAKAV.	1997	990.000	4.131,20	KOV ZELENA
MTMAREAWEEKEND 1,9 TD	1998	860.000	3.588,72	BELA
CITROENXSARA 1,41 SX	1998	980.000	4.089,47	KOV MODRA
KENALIT MEGANE 1,416V EXPKESSION2002		2.350.000	9.806,38	KOV ČRNA
RENAUrr LAGUNA 1,616VRXE	1998	1.190.000	4.965,78	BELA
SKODA EABiA 1,4 MPI	2000	1.150.000	4.798,86	KOV MODRA
ŠKODA FEÛCIA 1,2 LXI	2001	780.000	3.171,42	MODRA
DAEWOO lANOS 1,5	1998	520.000	2.169,92	KOV ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001	2.130.000	8.888,33	KOV MODRA
OPEL CORSA 1,012V cm	1997	630.000	2.628,94	KOVVÈN[A
PEUGEOT 1061,1 IXR	1998	680.000	2.837,59	BELA
CITROEN HCASSO 1,816y	2000	1.799.000	7.507,09	KOV S. MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	790.000	3.296,61	MODRA
MA2DA323 1,51	1996	660.000	2.754,13	KOV ZELENA
TOYOTA ™iS 1,0	1999	1.140.000	4.757,14	KOV SREBRNA
PEUGEOT 1061,01	1999	830.000	3.463,53	KOV SREBRNA
ALFA ROMEO 1561,816V T. SPARK 1998		1.250.000	5.216,16	RDEČA
OPEL CORSA 1,012V cm	1998	660.000	2.754,13	ČRNA
MSSANMICRA1,4TEKNA	2003	1.880.000	7.845,10	KOV SREBRNA
AUDI A6 2,4	1998	1.980.000	8.262,39	KOV MODRA
RENAUrrCUO 1,2	1999	860.000	3.588,72	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4 JCBILLE	1998	780.000	3.254,88	RDEČA
RENAULT CnO 1,2 RN	1999	830.000	3.463,53	MODRA
PEUGEOT 3061,6 XRKARAV	1998	980.000	4.089,47	KOV MODRA
FORD BOCUS WAGON 1,6	2002	1.980.000	8.262,ii9	KOV ČRNA
RMEGANE 1,6 COUPE PRIVILEGE LUX 2005		3.170.000 13.228,18		KOV ČRNA
FfcaMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	3.254,88	KOV SREBRNA
FL¥rPlWr01,2SX	2001	1.090.000	4.548,49	RDEČA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.540.000	6.426,31	KOV SV MODRA
CITROENXSARA 1,41 COUPE	2000	1.230.000	5.132,70	KOVVÈN[A
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
OGRAJNE MREŽE
PROIZVAJALCA IZ METALKE PTUII
I
{Ï
(SIT)
1998 2001
1997
1998
m-
Cena
1370.000	5.716,91
1.360.000	5.675,18
990.000	4.131,20
860.000	3.588,72
,	1998
SKODA EABiA 1,4 MPI	2000
ŠKODA FfflCIA 1,21x1	2001
DAEWOO lANOS 1,5	1998
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001
OPEL œRSA 1,012V OTY	1997
PEUGEOT 1061,11 XR	1998
Cmî0ENHCASS01,8l6V	2000
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997
MAZDA323 1,5I	1996
TOYOTA ™iS 1,0	1999
PEUGEOT 1061,01	1999 ALFA ROMEO 1561,816V T. SPABK 1998
OPEL CORSA 1,012V OTY	1998
MSSANMICRA1,4TEKNA	2003
AUDI A6 2,4	1998
RENAIjrrCU01,2	1999
SEffl CORDOBA 1,4 JIBILLE	1998
RENAULT CnO 1,2 RN	1999
PEUGEOT 3061,6 XR KARAV.	1998
FORD BOCUS WAGON 1,6	2002 RMEGANE 1,6 COUPE PRIVILEGE LUX 2005
FfcaMAREAl,6l6ySX	1997
FL¥rPlWr01,2SX	2001
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001
CITROENXSARA 1,41 COUPE	2000
4.089,47 2.350.000 9.806,38 1.190.000 4.965,78
1.150.000
780.000	3.171,42
520.000	2.169,92
2.130.000	8.888,33
630.000	2.628,94
680.000	2.837,59
1.799.000	7.507,09
790.000	3.296,61
660.000	2.754,13
1.140.000	4.757,14
830.000	3.463,53
1.250.000	5.216,16
660.000	2.754,13
1.880.000	7.845,10
1.980.000	8.262,39
860.000	3.588,72
780.000	3.254,88
830.000	3.463,53
.	4.089,47
1.980.000	8.262,39
3.170.000	13.228,18
780.000	3.254,88
1.090.000	4.548,49
1.540.000	6.426,31
1.230.000	5.132,70
KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV ZELENA BELA
KOV MODRA KOV ČRNA BELA
KOV MODRA MODRA KOV ZELENA KOV MODRA KOVVÈN[A BELA
KOV S. MODRA MODRA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA RDEČA ČRNA
KOV SREBRNA KOV MODRA KOV SREBRNA RDEČA MODRA KOV MODRA KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SREBRNA RDEČA
KOV SV MODRA KOVVÈNIA
Informativni oreračun do centrainem oantetnem tečaiu 239.640 = 1 EUR
Nudimo vam napenjalno žico, ograjne stebre, napenjalce,... znanega proizvajalca BEKAERT
po konkurenčnih cenah PANTANET BASIC 100cm/tm..2,32 € 555 SIT steber vinogradniški 6x6x280cm..6,05€l45O SIT cev pocinkana 1", dolžina 6m..i5,40€ 3690 SIT
ZNAMKA LETNIK		eiT CENA CUP		BARVA
AUDIA61.BTXSEN0N	1998	6.634,95	1.590.000	DELA
AUDIM1.9TDI130	2004	16.649.97	3.990.000	TEMNO MODRA
FIATPUNT01.2 KLIMA	2001	4.548.49	1.090.000	KOV. ČRNA
FIATPUNT0 55S	1996	1.126,69	270.000	ZELENA
FORD GALAXY 1.9 TOI	1996	5.758,64	1.380.000	DELA
HONOAACCORD 2.01 KUMA	1995	2.462.03	590.000	KOV. SREBRNA
KIA PRIDE WAGON 1.3 GIXI	1998	1.627,44	390.000	KOV. SREBRNA
NISSAN TERRANO 2.7 TD USNJE, KUMA	2000	13.311,63	3.190.000	KOV.DORDORDEČ/I
OPEL VECTHA 2.2 Í.AVT KUMA. XSENON	2000	7.052.25	1.690.000	KOV. T. MODRA
RENAOLT LAGUNA 1.9 DCI USNJE. KUMA	2000	7.052.25	1.690.000	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9TĐ1110	1999	7.469,54	1.790.000	KOV. SREBRNA
VWGOLFV. 1.9 TD1105	2004	13.311.63	3.190.000	TEMNO MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI13DLIM0ZINA	2001	11.642.46	2.790.000	MODRA
VW POL01.4	1995	1.836,09	440.000	ČRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2004	17.0B7 27	4.000.000	RDEČA
www.tednik.si
oPmanuite a nami.
tSPoneSdiek ». avtil2006
%mek 11. april 2006
<éa&ilZafml2006
^Mnko, (£Pokkci>a, ^pibtjjatta
'^etaek i3. aptUZOOe
1988

0 wm
fiOTOVINSKAPOSOJIU
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00

P 2006 i realizacija takoji!

(Sb maanmaniu more volnoíetnosti voïïietie (javama QtíoUtex '^ompanu vsak dan enemu imetniku
KUPON: (orosimo, da Dodatke voiiete z veliMmi tiskanimi irkam»
v
e3.elite sodelovati?
S^xpokite kupon in aa na Sopisnia postiite i
^i»múkm>a 77, 23U =2». sPolskava
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ia _ ia _ ia _ i a	_ i a _ i a .»^^v»»« _ i a ^^^ _ i a	_ i a i^t _ i a _ is ^^^^ _ i a
tednik^tednik.si
Otročje lahko
še bolj preprosto do plina: uporabljate zdaj, plačate čez pol leta.
<ï) 02 228 43 Í35I. Í121. ffifil www nlinarna-manbor .<si
Q PLINARNA MARIBOR
SKUP/N/A(Q) ISIRABENZ
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Traionova 1, Ituj (ob Maribonid cHli), tel.: 02 780 671C
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrocnogo odpioalo

www.smigoc.si
SALON
POHIŠTVA
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČE1E UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, i\/l. Gubca 49, ordinira vsai< dan pc dogovoru. Vse informacije po s 0038549 372-605
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrsi
Ivan Arnuš s.p.
Hiariborsia cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Ptujslo C. 68, Mildavž (IVIaribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA s.r
BARVA
DAEWOO LANOS 1.5	1999	640.000	2.670.B7	KOV. ZELENA
FIAT PUNT0 1.2	2002	1.19B.000	4.999,10	KOV. SIVA
FORO FOCUS 1.6 LIMUZINA	1999	1.190.000	4.965,78	KOV TÏM. RDEČ
FORD MDNDED 2.0 TD CI KARAVAN	2003	2.290.000	9.598,38	SRE8RN
KIARiai.5LS	2002	1.040.000	4.339.84 KOV ZELENA
LAND ROVER FREELANOER 2.0 TD	1999	2.590.000	10.807,87	KOV ZELEN
OPEL IMERIVA 1.7 DTI	2005	2.890.000	12.059,75	KOV SIVA
PEUGEOT 206 2.0 RDI 8REAK	2002	1.990.000	8.304,12	KOV MODRA
RENAULT CU01.2 RN	1996	500.000	2.086.46	KOV MODRA
RENAULT CUn 1.6 i 16V	2001	1.298.090	5.416,46	RDEČA
RENAULT MEGANE SCEN. 1.6	1998	1.198.000	4.999,16	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1.9 OCI	2003	2.570.000	10.724,41	KOV ROR. RDEČ
TOYOTAAVENSISCOMBI2.0D4D	2003	3.750.000	15.648.47	KOVSRED.ZIATA
VE DORA 1.6	2000	1.690.000	7.052,24 KOV RDEČA
VW PASSAT 1.6 LIMUZINA	1907	1.280.000	5.341.34 KOV ČRNA
Na zaloai oreko 40 vozil.
Cena v EUR |e obračunana po centralnem naritsmnrn tei'aiii Rán
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
e-mail' »litn 7eherâ><sinl net
Ponudba rabljenih vozil
i
I s
7NaiUIKA
AU0IA61.BTXSEN0N
AU0IM1.gTDI130
FIATPUNT01.2 KLIMA
FIATPUNT0 55S
FORD GALAXY 1.9 TOI
HONDAACCQR02.0IKUMA
KIA PRIDE WAGON 1.3 GLXI
NISSAN TERRANO 2.7 TO USNJE, KLIMA
OPEL VECTHA 2.2 Í.AVT KLIMA. XSENON
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI USNJE. KUMA
VW GOLF 1.9TĐ1110
VWGOLFV. 1.9101105
VW PASSAT 1.9 TU1130 LIMUZINA
VW POL01.4
nrNáiiiTRnAijniinriiiiriann
LETNIK	SIT CENA EUR
1998	6.634,95	1.590.000
2004	16.649.97	3.990.000
2001	4.548.49	1.090.000
1996	1.126,69 270.000
1996	5.758,64	1.380.000
1995	2.462.03 590.000
1998	1.627,44 390.000 2000	13.311,63	3.190.000 2000	7.052.25	1.690.000
2000	7.052.25	1.690.000
1999	7.469,54	1.790.000 2004	13.311.63	3.190.000
2001	11.642.46	2.790.000 1995	1.836,09 440.000 7nn4	i7nR7 77	inonnnn
RARVA
DELA
TEMNO MODRA KOV. ČRNA ZELENA DELA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. BORDO RDEČA KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA MODRA ČRNA nnpňi
Pana u FUR id nhrařiinana nn PDntralnom naritatnom tařaiii RAÍI
DOBRODOŠU NA 3. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO. 20. MATA 2006
"niOFTUJ
Štajerski'_______
PTYAHpfïi
^^ Slovenske železnice
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76€	9,00 0,04€
z okvirjem	1.500,00 6,26€	9,00 0,04€
z olcvirjem In simbolom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04€
Pravne osebe In s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z okvirjem	1.760,00 7,43€	12,00 0,05€
z okvirjem In simbolom	2.420,00 10,10€	12,00 0,05€
z okvirjem In logotipom	3.080,00 12,85€	12,00 0,05€
Namčnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popusf na male oglase Vse cene so brez DDV. Inlonmlivnl preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR		
AKTALdoo.
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiDSD DDSD M m mO PÈÎOE^D^W
UGODNA POSOJILA'
ICO2/22 80110
SoliSdAo. Razlagova 24, Maribor
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za MIC 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem OllmoHe d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (Di»i..nnii.i<>dA)
T°Er^erKA:08018 i?
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
RADIOPTUJ
89,8 o 98.2 «>10473
fui^ áfiíetu www.radio-ptuj.si
Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve.
(T. Kuntner)
V SPOMIN
Danes, 21. aprila, mineva 7 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in dedek
Simon Lah
IZ PODVINCEV 101
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel in zlato srce si imel. Pomlad na zemljo se je vrnila, a tebe, dragi, ni več prebudila.
V	duši zaboli, oko se orosi, zelo je živ spomin na najine skupne srečne dni.
V	SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 17. april 2000, ko si nas za vedno zapustil, ljubi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
1940 - 2000
UL. 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Ne vemo, zakaj usoda je tako hotela, da najdražje nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo živela. Hvala vsem, ki prižigate sveče, poklonite cvet ter z lepo mislijo obudite spomin nanj.
Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji, ki so te imeli radi
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, prababice in tašče
Alojzije [terbal
S KUKAVE 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti.
Hvala g. župniku Štefanu Casarju, govornikoma Zvonku Zorcu in Ignacu Hrgi, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem, zastavonošem in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvalo izrekamo tudi družinam Plohl, Horvat in Hel.
Žalujoči: njeni najdražji
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AER(^IKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
PoŠta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	r RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubega moža, očka in dedka
Josipa Gasparovica
S POBRE@JA 166 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo in slovo na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala vsem in vsakomur posebej. Tako tiho in mirno kot si živel, tako si odšel.
Vsi njegovi najdražji
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
Sobota, 22. aprila, je dan, ko mineva 1
leto žalosti, odkar je brez slovesa in za vedno od nas odšla
draga žena, mama, tašča in zlata babica
Marija Kukovic
SOVIČE 1, VIDEM
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji posvetite lepo misel.
Z mislijo na tebe mož Franc, hčerka Marinka s Tonetom ter vnuka David in Anita
Delam poti na vse strani, iz tihe osame do ljudi. Do svojih ljudi, do bližnjih sosedov, da jih povabim h gostiji luči.
Tone Kuntner
ZAHVALA
Ob mnogo preranem slovesu naše drage mame, žene, sestre, prijateljice
Rozalije Ber
IZ UL. 25. MAJA 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu, nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Splošni bolnišnici Ptuj in vsem, ki ste ji pomagali in se borili za njeno zdravje, družini Winkler ter zboru Sv. Viktorina, patru Marjanu za cerkveni obred in ganljive besede tolažbe, Štefki Gunžer za molitve, govornici ge. Veri, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Hvala tudi Davčnemu uradu RS, izpostava Ptuj, ter Kager Hiši, d. o. o., za vso podporo.
Tvoji najdražji mož Zlatko, sin Boštjan, brat Vlado
z družino
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezplac obiskoVCêli^ aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
SUvo Kokol
Janežovci 18/b, 8853 Destrnik
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Središče ob Dravi • Renaturacija brez škode za naselja in kmetijstvo
Oživljanje potoka Trnava
V okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2003 v projektu Phare je bil odobren tudi projekt Trajnostno upravljanje območja reke Drave. Med 11 projektnimi partnerji so tudi Občina Ormož, Ribiška družina Ormož in Lovska družina Središče ob Dravi.
Namen projekta je zagotoviti dolgoročno ohranjevanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, ozaveščenosti in pripravljenosti vseh deležnikov za doseganje usklajenega in trajnostnega razvoja območja. Projekt traja eno leto do 26. julija 2006 in se v Sloveniji izvaja ob reki Dravi vse od Dravograda pa do Središča ob Dravi. Celotna vrednost projekta znaša skoraj 300.000 evrov.
Znotraj številnih dejavnosti, ki jih predvideva projekt, so minuli ponedeljek ribiči in lovci pričeli z revitalizacijo potoka Trnava, ki se pri Središču izliva v Dravo. Leta 1981 je bil z grobo regulacijo zadnjega kilometra močno prizadet najboljši habitat potoka tik pred izlivom v Dravo. Pred regulacijo je bil potok bogat z ribami, raki, piškurji, školjkami in dvoživkami. Regulacija je potok osiromašila, saj ob njem ni več nobene vegetacije. Regulacija, ki je pomenila tudi ekološko uničenje, je bila
Pri zasajanju brežin Trnave so združili moči domači lovci in ribiči.
popolnoma nesmiselna, saj potok v tem delu ni nikoli poplavljal, ampak je bil sam poplavljen od reke Drave v času velikih voda. Še bolj pa so nesmiselna vzdrževalna dela na potoku, ko v času največ-
je vročine vodarji kosijo bre-žine, pokošena vegetacija pa pada v vodo in gnije, tako da je iz tega dela potoka izginilo vse življenje, ki je bilo pogoj za obstoj vidre, je prepričan starešina lovske družine in na-
ravovarstvenik Boris Kočevar.
Potok je del habitata želve skledarice in vidre ter migracijski koridor med Dravo in Muro. V zgornjem toku je še vedno ohranjena naravna, meandrirajoča in bogato ob-
rasla struga, potok je reguliran le v spodnjem delu toka. Slab kilometer reguliranega potoka, ki teče skozi območje NATURA 2000, je po mnenju pripravljavcev projekta mogoče brez škode za naselja in kmetijstvo renaturirati.
Projekt je pripravil Vodnogospodarski biro v Mariboru, načrt zasaditve pa Uprava za varstvo narave, tako da lovci in ribiči sadijo v skladu z navodili. Zasadili so 1020 metrov brežin. Zasadili so daljše odseke, vmes pa so pustili prostor za vzdrževanje in košnjo. Posadili so 3200 sadik osmih drevesnih in desetih grmovnih vrst. Sadike so stale 960.000 SIT, financirala pa jih je Evropska komisija.
Pri delu pa so prostovoljci naleteli tudi na težave. Od obrežja potoka je štiri metre javnega dobra, dva metra so zasadili, dva metra pa so še pustili. Sajenje, ki je v dvo-metrskem pasu, je ekološka obogatitev območja in nikakor ne bo vplivalo na poplavno ogroženost. V trapez, ki je predviden za visoke vode, ki so v primeru poplav, pa bo besedah Borisa Kočevarja niso posegali. V prihodnosti bodo skrbeli tudi za to, da se grmičevje ne bo zaraslo v omenjen trapez. Vendar so kmetje zorali zemljo do same brežine, tako da na nekaterih mestih zemlja pada v potok. Če se zemlja obdeluje vse do brežine, se v potok spirajo tudi vsi strupi.
viki klemenčič ivanuša
Crna kronika
Otrok umrl ob igranju na traktorju
Pri kmetijskih opravilih je 8. aprila okoli 16. ure v okolici Lenarta prišlo do nesreče pri delu. 43-letni domačin je gnojil njive, pri tem pa pustil v pogonu traktor, s katerim je nakladal gnoj na prikolico. Še ne 10-letni sin se je v očetovi odsotnosti, povzpel na zadnji del traktorja, čez vezni drog, obrnjen v smeri ročic komand dvižne roke. Ob igranju s komandnimi ročicami je povzročil, da se je dvižna roka zarila v tla, pri pa se je dvignila roka s komandami nazaj, proti traktorski kabini, in otroku stisnila prsni. Zaradi poškodb je bil otrok z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je zaradi poškodb umrl.
Zagorelo v opekarni
V opekarni Wienerberger v Ormožu je 9. aprila malo po polnoči prišlo do požara. Policisti so ugotovili, da je zaradi tehnične napake prišlo do požara na transformatorju, zaradi česar je ta v celoti uničen. Požar so začeli gasiti že zaposleni, dokončno pa so ga pogasili gasilci. Materialna škoda še ni ocenjena.
Počitnice • Poletni mladinski tabor Veržej 2006
Z vrstniki na aktivne počitnice v Veržej
Za vse mlade, ki tudi letos ne vedo, kako preživeti prve dni poletnih počitnic, društvo za družinsko rekreacijo Hopla in ptujski Center interesni dejavnosti - CID pripravljata poletni mladinski tabor Veržej 2006.
Udeleženci lanskoletnega tabora v Veržeju.
Napoved vremena za Slovenijo
če je na Jurija (24.) lepo, vina dosti bo.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva precej jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla. Sredi dneva in popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah okoli 1, najvišje dnevne pa od 14 do 21 stopinj C. Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe.
11-dnevni tabor je namenjen mladim med 13. in 17. letom, tema letošnjega druženja pa je Življenjska pustolovščina - jaz v svojih očeh. Tudi letošnji tabor, potekal bo med 24. junijem in 4. julijem, bo v domu Veržej. Dom ima dvo- in triposteljne sobe ter šest apartmajev z velikim dnevnim prostorom. Vsak izmed apartmajev ima zunaj poletno hiško, v domu je velika telovadnica, zunaj pa je možno igrati tudi odbojko. »Na taboru se zberejo mladi iz skoraj vse Slovenije. Dopoldne imamo delavnice. Gre na primer za prijetne pogovore, ko sedimo v krogu in se pogovarjamo o temah, ki so najstnikom blizu. Seveda izmenjujemo tudi svoja mnenja in igramo razne igre. Za letošnje udeležence tabora pripravljamo delavnice o drogah, samopodobi, sreči, drugačnosti, nasilju, odnosih in spolnosti. Popoldnevi so namenjeni individualnim interesom. To pomeni, da lahko mladi izbirajo med športnimi igrami (odbojka, borilne veščine, namizni tenis, med dvema ognjema, aerobika in »ustvarjanjem po najstniško« (grafiti, ročna izdelava papirja, kreativne delavnice, mozaiki Možni so tudi izleti v naravo, kuharska in glasbena delavnica, body painting in make-up delavnica, učenje orientalskih plesov, vojna z vodnimi baloni _
Delovno-zabavni dan se običajno zaključi z druženjem in raznovrstnimi presenečenji ter zanimivostmi: igra Vzemi ali pusti, stilski izziv, plesi, potovanje po Avstraliji, lov na skriti zaklad, peka ob ognju, korak nazaj, športni večer, tematski ples, jaz sem ok, ti si ok, tajni prijatelj,simulacijska igra, zanimivi gostje, olimpijske igre, ogled filma, pižama parti, md stars, piknik, bivakiranje, večer smeha in še bil lahko našteval,« je o poteku tabora pojasnil vodja Franci Verdenik.
Za organizacijo tabora bodo tudi tokrat poskrbeli mladi prostovoljci: vodja Franci Verdenik, Matic Ber, Petra Hadžič, Jasmina Toš, Sašo Topolovec, Marjeta Čič, Bojana Orešek in Magda Strm-šek. Cena tabora je 32.000 tolarjev (možno poravnati v treh obrokih) in vključuje 11-dnevni polni penzion, piknik, kopanje, prevoz iz Ptuja
v Veržej in nazaj na Ptuj. Prijave zbirajo do 1. junija oziroma do zapolnitve mest, prijavnice pa je potrebno oddati na ClD-u na Osojnikovi cesti 9 ali pa na društvu za družinsko rekreacijo Hopla na Zavčevi ulici 19 na Ptuju. Več informacij o taboru se nahaja na spletni strani http://tabor-verzej.naspletu.com, vsi zainteresirani pa lahko odgovore na svoja vprašanja dobijo na telefonski številki 02/780-5540 (ClD) ali pa pri vodji tabora Franciju (041/569-370) oziroma njegovi namestnici Marjeti (041/590-981).
Mojca Zemljarič
^YKAIirOif
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela

PVC oima in vrata, dvižna garažna vrata po meri, panela nna od 210.000 sit dall«
Telefon 017411 SU,
Gsm 041 614 8», 041 691 S40
d.0.0, ; OENOŽ ^
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f
Foto: Arhiv