LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajaci ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. J^flgshga tlačjf ŠTEV. (No.) 5. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. JANUARIJA 1922. LETO (VoL) VIII. 5c VOŽNJE NE DOBIMO. Upanje, ki ga je gojila chicaška javnost že dolgo časa, da bojo znižali vozne cene na pouličnih železnicah, je sedaj izginilo. Na Thanksgiving day je bilo določeno, da seJ prične zopet s 5c vožnjo na pouličnih železnicah. Ljudstvo se je veselilo tega trenutka, vendar zastonj je bilo to veselje. Nastop sodnika Carpenterja je v zadnjem trenutku podrl vse, kar si je prebivalstvo Chi-cage tako dolgo želelo. Izdal je injunction — sodnijsko prepoved proti znižanju voznjih cen na pouličnih železnicah v Chicagi.^To je naredil sodnik Carpenter v zadnjem trenutku, ko bi imela odredba mestne prometne komisije priti v veljavo kot postava. Sedaj, po dolgem zavlačevanju te afere so lastniki .pouličnih železnic privlekli svojo zadevo pred razsodbo. Kakor pri vsakem slučaju nastopajo verižniki, tako tudi ti, imajo cele vrste po njihovem mnenju nepobitnih dokazov, proti znižanju vožnjih cen. Zatrjujejo, da taka na-redba bi minirala obstanek družbe itd. Značilno je to, da sodnik Carpenter stoji za to družbo s svojimi argumenti in trdi, da uvedba za znižanje vožnje je nemogoča za sedaj. Čudno ,da se sodnik Carpenter ni potegnil za pravice ljudstva tedaj, ko so družbe povišale vožnje cene, ker dokazov se ni dalo zakriti, da v tistem času niso bile še te družbe upravičene kaj takega narediti. Tedaj ni bilo sodnikov, ki bi se potegnili za ljudske pravice. Toda proti ljudski koristi se pa vedno nastopa, pa najsi bo to že upravičeno ali ne Človek mi mislil, da v državi ljudo-vlade ima vendar ljudstvo prvo besedo. Moralo bi jo sicer imeti, ako bi se možje, ki imajo v rokah oblasti in vlado držali Lincolnovega izreka, v katerem povdarja, da vlada ni ljudska vlada, ako ni taka vlada iz ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo. Vendar kdo se v^eh dnevih spominja njegovega izreka? ZAGOVOR SENATORJA NEWBERRY. RUSI POVABLJENI NA KONFERENCO. Angleška vlada je baje uradno povabila sovjetsko vlado na bodočo gospodarsko konferenco evropskih držav, ki se bo vršila v kratkem. Na tej konferenci se bojo bavili po ve-čipi z dolgovi, ki jih Rusija dolguje zaveznikom še izza-vojnih dni. VERY REV. MARCAS IMENOVAN ZA VOJAŠKEGA KAPLANA. National Catholic Welfare Council je imenoval Very Rev. M. Mar-cas vojaškim kaplanom, ki bo skrbel za dušni blagobit ameriških pomorščakov na Haiti. Dosedaj je bilo o-koli 400 katoliških vojakov na Haiti, za katere je bilo zelo sHbo preskrbljeno v dušnem ozira. Sedat se je tej stvari odpomoglo in katoliški voiaki na Haiti bojo imeli v svoji sredi svojega duhovnika. Washington, D. C., Jan. 10. — Senator Truman H. Newberry iz države Michigan se je včeraj zagovarjal pred senatom, radi obdolžitve, da je bila njegova izvolitev kupljena z denarjem. Kljub temu, da vsa javnost ve, na kak način je bil izvoljen, se je na spreten način hotel izviti včeraj pred senatom. Svojim nasprotnikom demokratom je baje pokazal vso svojo odločnost, s katero se hoče oprati madeža pred javnostjo, ki si ga je oprtil pri zadnjih volitvah. Pred njim je govoril skoro nad eno uro senator Trammell iz Fla., kateri je temeljito dokazoval pred senatom, kršitev zakona in moralne postave. Povdarjal je v svoji izjavi, da je bil sedež senatorja Newberry v senatu kupljen na najbolj zvit in drzen način, kar jih je še naša dežela doživela j->ri svojih državnih volitvah. Gotovo je, da senator Newberry ni brez. nobenega madeža pri tej aferi. Vendar, denar je dandanašnji gospodar tega sveta in zato se bo petični senator prav lahko izkopal iz zadrege, v katero se je zvrnil pri zadnjih volitvah. Kdor ima pri kapitalizmu zaslombo, ta danes lahko spletkari, kakor hoče in se mu zljubi. Pomniti je pa tudi treba, da je v senatu republikanska večina, katere vnet pristaš je senator Newberry. Raditega je razvidno, da se mu ni potreba bati posebnih posledic pri tej aferi. ALI PRIDE DO CIVILNE VOJNE NA IRS&EM. ZDR. DRŽAVE NISO ŠE SUHE. Po najnovejši statistiki, ki so jo sestavili prohibicijski uradniki Združenih Držav, je razvidno, da se nahaja v Združenih Državah nad 38, miljonov galonov še stare viške. Pri-tem ni všteto žganje, ki ga imajo razni kontrobantarji poskritega pred Po zadnjih vesteh je sklepati, da se Irci vedno bolj odaljujejo od sloge. Nemir in razkol v lastnih vrstah, jim bo škodoval in jih pahnil nazaj v sovražne kremplje oholih angležev. Kako krepko in» združeno je irski narod stal v boju za svojo neodvisnost in svobodo v najhujših viharjih, ko sta meč in puška ohole Anglije^gospodarila na irskem. Cel svet je obcudoval^ta narod, radi nenavadnega poguma. Zadnje čase pa so se jim zmešali pojmi in pričele so se lasati njih stranke med seboj Vendar, odkod ta domači nesporazum? Najbrže ima izvor ravno v krogu oficijelne Anglije. Z mečem ni mogla ukroti in uničiti hrepenenja irskega naroda po svobodi, sedaj ga hoče z zvijačo s korupcijo Na zvit način ie zanetila iskro sovraštva med domačimi političnimi stranka-_mi na irskem. Zanetila bo al>o le mogoče, tudi civilno vojno med njimi in konečno bo posegla vmes z orožjem, in pred svetom jih bo proglasila kot narod, ki ni žmožen- vladati samega sebe. To so najbrže skrivni načrti vladnih krogov na an gležkem ,ki bodo podpirali nemire na irskem finančno in materijalno. samo, da bi se uresničile njih želje. De Valera predsednik in predstavnik Irske, se je trudil na vso moč do zadnjega trenutka obdržati vse struje v politični slogi v odločilnem trenutku. Vendar zadnje slike irskega položaja kažejo, da če irski narod ne spregleda v odločilnem trenutku, od katerega je odvisna njegova bodoča usoda, tedaj bodo zastonj vsi boji, ki jih vodi irski narod za svojo osvoboditev že nad 750 let. Dal Bog, da bi sprevideli! ARBUCKLE SOJEN V DRUGIČ. San Francisco, Cal., 11. januarja. — Danes se bo vršila druga sodba postavo. Prohibicijske uradnike ča- proti morilcu Roscoe C. (Fatty) Ar- ka na tem polju še mnogo dela. AMERIŠKI VOJAKI ZADOVOLJNI OB RENI. Naši vojaki, ki prihajajo iz Nemčije domov, se jako pohvalno izražajo o življenju ob reki Reni. Za trideset dolarjev, ki se jih zamenja za nemške marke, se da tako udobno živeti, kakor v Ameriki za 100 dolarjev na mesec. Polegtega se dobi v Nemčiji fino pivo in dobro vino. katere stvari so vojaki dobri 'prijatelji. KONFLIKT MED RUSI IN FINCI. Londonska poročila trdijo, da so Finci pretrgali diplomatične zveze z sovietsko Rusijo. Finci in Rusi troncetriraio svoie čete ob meji in spopada ie pričakovati vsaki trenutek. Vladni sovjetski krogi v Moskvi dol že Fince krivim, da podpi-*"mo revolucijonarno gibanje, ki se širi v bližini rusko-finske meje. buckle. Razne stranke, ki pričajo proti Arbucklu, trdijo, da imajo pri rokah nepobitne dokaze, da je on Arbuckle povzročil smrt znane i-gralke Virginia Rappe. Sodna o-bravnava bi se baje imela vršiti že v pondeljek, toda na odločno prizadevanje tamošnjega okrajnega at torneja, se je obravnava predložila na danes, ker okrajni attorney želi, da bo Arbuckle sojen na podlagi po-rotniške obdolžitve in ne na podlagi policijske obdolžitve. kakor se je obravnava vršila v prvič, kjer se je -Arbuckle izgovarjal za nekrivega oroti porotniški obdolžitvi. Ta umazana afera, ki jo je povzro-čil razvpiti glumač Arbuckle. je na-iasne'*ši znak umazanega življenja no katerem gaziio nemoralneži, ka-Voršni je ta znani glumač. In vendar. to ie le ena zadeva, ki jo ima v rokah sodniia. Koliko se iih po-tena in skrije pravici, to vejo le kraii. ki so priča takih afer. STAVBENIKI ZASTAV-KAJO. Kar je bilo pričakovati se je zgodilo. Vsi unijski stavbeniki vseh o-brtov bojo zastavkali. Tako je skle-> nil vrhovni odbor unijskih stavbenikov na svoji seji v torek. Obrtniki za obrtniki bojo poklicani na stavko po posebnem odboru, ki bo priredil tozadevni načrt, po katerem se bo stavka vodila. Ta odbor bo imel svoje seje redno vsak dan in bo pa zil na vsake poizkušnje vposlovanja neunijskih delavcev. Prvi odpoklic gotovih stavbenikov na stavko, bo zadal hud udarec grajenju raznih stavb, ki so vredne kakor proračunano okoli $4,500,000. Ako pa ne bo prišlo preje do sprave in če se bo spravilo vse stavbenike vseh obrti na stavkos tedaj se bo prenehalo z delom, ki je baje prora-čunjeno nad 100 milijonov dolarjev. Neznosna trdovratnost delodajalcev je na svojem višku. Požrešnost, ki ne dovoli ubogemu delavcu niti potrebnega kruha, jih tira tako daleč, da znajo pri tem spraviti mesto Ch icago v resne posledice. In kdo bo odgovoren za to? Bomo videli na koga bodo zvrnili to odgovornost ! ZASTOPNIK AMERIKE PONE SREČEN. Cannes, Francija, 10. januarja. — Mr. George Harvey, ki zastopa Združene Države na sedanjni ekonomični konferenci zaveznikov, se je pred par dnevi ponesrečil na avtomobilu, ki je trčil ob drugega. Stanje se mu obrača na boljše in bo v kratkem zopet zastopal našo državo na konferenci. ŠTRTTF LIST "EDINOST" FRANCOSKI TIGER BO IZDAL TAJNOSTI KONFERENCE. Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau je baje pričel izdajati svoj časnik pod imenom Echo National, kjer bo baje objavljal vse tajnosti, pod katerimi so izdelali nesrečno Versaillesko mirovno pogodbo. Clemenceau ima že nad 80 let in kljub temu, ga je politika izvabila nazaj na svoje polje. SOCIJALISTI PROPADLI V NEMČIJI. Pri zadnjih krajevnih volitvah v Nemčiji so socijalisti strašno pogo reli. Zmagali so v več krajih pristaši koalicijske stranke. Kakor kaže položaj se socijalizma otresa ves svet. To vidi danes vsakdo, tako Za-vrtnik, Konda, kakor mi! Vendar pa, kljub dejstvom in resnici, se u-pa Zavrtnik trditi da socijalizem napreduje. Seveda, hudo mu je pri srcu, ker vidi svojo stranko obsojeno na smrt! "FLU" NA NEMŠKEM. "Flu" se je zopet pojavila v Nem-ciii. Vsaki dan število slučajev narašča. NAJNOVEJŠE VESTL GRIFFITH IZVOLJEN PREDSEDNIKOM. Irski voditelji so izvolili Griffith-a, kot bodočega predsednika Irske. Zmagal je s par glasovi napram De Valeri. Stem je baje tudi mirovna pogodba z Anglijo sprejeta, kakor trdijo zadnja ooročila.^^ Novi predsednik j^^e"ze"imefl£>-val svoj kabinet, ki bo vodil vse državne uprave Irske . IRSKA PRIZNANA KOT SAMOSTOJNA DRŽAVA. Iz Cannes, Francije poročajo, da so na konferenci kjer so pravkar zbrani evropski državniki priznali Trskp. kot samostojno državo. Priznana je kot Avstralija in Kanada in druge države pod angleško nadvlado. IRSKI POLITIČNI JETNIKI PROSTI. * Angleška vlada je baje amnesfi-rala- vse irske politične jetnike, ki so se nahajali po zaporih v Angliji. Nad štiri-deset jih je baje bilo obsojenih na smrt, še radi zadnjih ne^ mirov na irskem. _ V kratkem bi i-meli biti usmrčeni. Sedaj jih je rešila mirovna pogodba, ki jo je sprejela Griffith ova stranka na irskem. ANGLO-FRANCOSKA ZVEZA. Francoski ministrski predsednik Briand in Lloyd George sta baje sklenila med sebojno takozvaijo anglo-francosko obrambeno. zvezp, katere glavni namen bo, ščititi obe države pred napadom Nemčije. ŽIVLJENSKE POTREBŠČINJE SE CENIJO. — Radi ugodne zime, prihaja na trg mnogo več jajc, kakor druga leta v tem času. Vsledtega so padle cene včeraj za 5 centov in pol ducatu. 7- Cene žitu so padle včeraj več procentov. — Svinjskemu in telečjemu mtsu so se znižale cene. Poskočila pa je cena bravini. CESARICA ŽITA UŠLA. Bivša avstrijska cesarica Žita, kateri so dovolili obiskati njenega D-troka, ki je bil opasno bolan, je danes ušla in izginila detektivom, kj so jo stražili v Parizu. NAZNANILO ČLANOM "SLOV PODP. DRUŽBE SV. MOHORJA." Vsem članom se uljudno naznanja, da se vrši v petek, dne 13. januarja t. 1. točno ob pol 8. uri zvečer, izvanredna seja našega, društva sv.^ Mohorja. Vsi člani so najuljud-neje vabljeni, da se te seje zagotovo udeleže, ker na dnevnem redu bojo zelo važne stvari. Objednem sp prosi vsakega člana, da skuša pripeljati na to sejo, vsaj enega novega člana. Z bratskim pozdravom Leo Mladich, predsednik. EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. __Izhaja trikrat na teden. » - Slovenian 1849 W. 22nd Street, Telepha anciscan Press Franci hope: Can; Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. __-_under the Act of March 3, 1879. Zakaj jo je Etbinček odkuril? Kakor smo že poročali jo je Etbni Kristan kar po francosko odkuril iz Amerike sedaj drugič. Vse se je čudila, kako je to, da je tako tiho, da se ni nikjer oglasil. Naši rdečkarji so hodili prihuljeno, kakor politi kužki. Samo na ušesa so si šepetali in stiskali pesti in kletvice so jim sikale skozi zobe. "Goljufal nas je!" so se jezili. Hahaha! kako se jim sika. Pa je bila taka glorija.. Kristan, pa Kristan ! "Kunšten" je pa bil ta Kristan! Ko je skolektal milijonski sklad jo je pa popihal, svoje prijatelje pa v "župi" pustil. Lani se mu je pa zahotelo zopet po kakem ''fondu", jo je pa zopet primahal sem. Pa koliko razočaranje! "Slovenskemu proletarijatu v A-ineriki je zaaal sedanji čas .hud udarec" — je poročal doma. Tako hud udarec mu je zadal, da se je spametoval, da danes ni več tako "udarjen", kakor je bil preje in je za rdečkarske neumnosti zaprl svoj žep. Prole-tarca s zaprtim žepom, naka, takega pa še rdeči ata ne marajo in ko so videli, da s kakimi novimi fondi ne bo nič — pa se jim je "feržmahal", nos so zavihali, pa nazaj v Jugoslavijo za poslanca tekli, kjer čakajo, da bodo postali minister "šuma" — kjer se bo dalo kaj nagrabiti, kakor Tone. Živio rdeči voditelji! Živio Kristan! Živio milijon dolarski fondi! Živio pa tudi rdeča omejena pamet. Mi katoliški proletarci se jim pa v pest smejemo. Hahaha! Al' so vas ?! Iz slovenskih naselbin. Grattam, Minn. — Tukaj imamo letos prav lepo zimo. Nekaj snega je, mraza pa do zdaj še ni prav nič. —7 Dela se pa tudi tukaj slabo. Kom-panije nič ne sekajo lesa, kar je od prej posekano, to spravljajo. Tudi so postavili šolo nasproti naši hiši. Na sveto noč bomo imeli polnočni-co . Anna Plemel. Johnstown, Pa. — Pošiljam Vam malo božično, darilo v podporo lista A. M. Objednem Vas pa prosim, da nikar nič ne poslušajte tiste, ki lajajo nad Vami. Kar neustrašeno naprej po svoji začrtani si poti. Vaši nasprotniki so kakor tisti psi, ki ir majo "nagobčnike." Zaganjajo se in lajajo, ugrizniti pa ne morejo. Le krepko naprej. Mi smo z Vami in bomo z Vami! Naj Vas ljuba Marija podpira in naklanja veliko dobrotnikov, da boste postavili dobro finančno podlago podjetjem. Vsako podjetje pa, ki je naslonjeno na skalo sv. Petra, bo ostalo trdno. Jezus je rekel: Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala. Vsem naročnilom lista "Ave Maria" pa želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. A. B. (Ker list "Ave Maria" ne more sprejemati dopisov, smo priobčili te vrstice v "Edinosti." Oprostite! V listu "Ave Maria" je premalo prostora. Urednik.) leč daleč na okolu. Nikdar preje se nisem zavedala, da je Bog ustvaril tako lepo zemljo. V Chicagi se tega ne vidi. Palmina drevesa so nekaj veličastnega in nekaj krasnega. Po-marančina in lemonina drevesa so nekaj krasnega. V resnici, to je božja dežela. Pot sem je bila dolga in utrudljiva. Zamude smo imeli 14 ur radi velikih po voden j, ki so več mostov odnesle, da ni mogel vlak črez. Dežela tukaj se mi jako dopade. Vendar'Chicago je moj dom, pa če tudi ni tako lepa, vendar jo imam pa še raje. Miss Mary Gregorich. Los Angelos, Cal. — Pošiljam Vam najboljše pozdrave in vošila iz dežele poletja ,solnčnih žarkov in cvetlic. To je v resnici 6d Bogabla-goslavljena dežela in jaz mislim, da je najbližja nebesom na zemlji. Včeraj svi obiskali San Gabriel Mission. Nikdar ne bom pozabila tega, kar sem tam videla, dokler živim. Šli sva v zvonik in čuvaj je nama zvonil z zvonovi, ki so stari več stoletji. Glasovi teh zvonov so v resnici krasna godba za uho. Vide:-li sve debele stene, prvotne spdyed-nice in mnogo krasnih slikarij. Razglednice, katere sva Vam poslali včeraj, kažejo vse to. * Veliko sva obhodili po okolici. Bili sva na vrh hriba. Kako krasno je, ako človek stoji na hribu in vidi da- CHICAŠKE NOVICE. Chicago, 111. — Dolžnost me veže, da se še enkrat prav iz srca zahvalim kot potovalni zastopnik za vse tri katoliške liste Ave Maria, Edinost in Glasnik PSJ. Prišel sem domov navdušen in z veseljem, ker sem uidel po vsej Minnesoti toliko navdušenja in toliko požrtvovalnosti za naše tako potrebne katoliške liste. Tam sem še le videl, koliko in kako navdušenih prijateljev imajo ti listi, kako so v resnici to delavski listi, last slovenskega delavstva v Ameriki. Zato se še enkrat prav prisrčno zahvaljujem vsem čč. slovenskim duhovnikom, ki so mi vsi brez izjeme šli tako zelo in tako požrtvovalno na roke, da so me vsi navduševali za to delo in priporočali liste v cerkvi in mi tudi v župniščih ska-zali veliko prijaznost in slovensko gostoljubnost. Ti gospodje so bili, Rev. Al. Pirnat, Rev. John Schiffrer, Rev. Anton Leskovec, Rev. Mat. Bil-ban, Rev. J. Jerše, Rev. Jos. Ferjan-čič, Rev. J. Mihelčič in Rev. Fr. Se-dej. Vsem tem gospodom želim, naj bi jim Bog povrnil vse. to na pri-prošnjo Marije, patrone teh listov, in naj blagoslovi njih trudapolno delo. Nadalje se še enkrat zahvalim vsem našim zastopnikom po vseh naselbinah, ki so me povsodi in vsi tako prijazno sprejemali, da sem se čutil kakor doma. Tudi njim naj bo dobri Bog obilni plačnik na priproš-njo Marijino. G. urednik, naj Vam povem vso skrivnost Vašega napredka med ameriškimi Slovenci! Ta skrivnost je: vaši dobri in navdušeni zastopniki. Do solz sem bil ginjen velikrat, ko sem videl toliko požrtvovalnost in toliko navdušenje za dobro stvar. Ne, dokler bomo imeli veliko-*takih le mož in žena, kakor so naši zastopniki, tako 4plgo naši verski odpadniki še ne bodo vspeli med nami. In slednjič se zahvalim tudi Vam, vsi naši dobri naročniki ki po celi Minn. Tudi Vam sem dolžan hvaležnost, kajti povsodi sem bil sprejet ljubeznjivo in prijateljsko. Tudi tam, kjer se niso naročili iz katerega koli uzroka, sem dobil pa vsaj prijateljsko besedo. Da, rečem med takim ljudstvom delati za dobro stvar, je veselje. In koliko lepega sem videl po slovenskih hišah. Kako lep red in snaga in lepo življenja vlada po naših katoliških družinah po vsej Minn. Zato ni čuda, če sem opazil vidni božji blagoslov po teh hišah. V veliko hišah sem videl, kako redno se vsaki večer moli sv, rožni venec, tako na pr. v Soudanu skoraj v vsaki hiši. Cast in ponos v resnici Slovencem v Minnesoti! V svojem dopisu iz Eveletha sem pozabil omeniti Mrs. Gorjanc, kako sta tudi ona kakor tudi Mr. Gorjanec požrtvovalno hodila z menoj po hišah, .zlasti po Location. Bog naj jima plača! Enako se še enkrat zahvalim Mr. in Mrs. Gregorič, ki sta tako ljubeznjivo skrbela za me za časa moje bolezni, kakor tudi Mrs. Kastelc, ki je pomagala pri listih. Bog Vam plačaj in upam, da se še vidimo. Vsem skupaj pa vošim prav veselo in srečno Novo leto. Vsi skupaj se pa potrudimo, da bomo dobili veliko novih naročnikov. To naj bo naše geslo pa bo kmalu Edinost dnevnik, katerega smo Slovenci v Ameriki tako potrebn.i Toraj bratje, ker vspeh je zagotovljen! Postavimo si za nalogo tega leta, da ne bomo mirovali, dokler trije naši katoliški listi ne bodo zahajali v vsako slovensko hišo. Omenim naj, da mi je umrl brat Frank v So. Chicago. Naj skončam za danes, drugič zopet kaj več. Leo Mladič. Chicago, 111. — Še pred Božičem smo dvakrat ali trikrat objavili, da bomo o priliki nastopili z igro "Divji lovec." Prvotno smo jo nameravali prirediti za naše društvo sv. Jurija, toda pozneje smo morali to misel opustiti, ker je omenjeno društvo hotelo imeti svojo predstavo v cerkveni dvorani, "Divjega lovca" pa na tako majhnem odru ni mogoče vprizoriti. Zato je bilo takoj potem na odborovi seji Adrije sklenjeno, «od pravim vodstvom. Še enkrat prav iskrena hvala "A-driji" in vsem, ki so nam na ta ali oni način pripomogli do tako lepega uspeha. Za društvo sv. Jurija C. O. F., št. 960 Frank Avguštin, predsednik; Anton Kremesec, tajnik. Rice, Minn. — Tukaj smo se ta-ko pogovorili, da hočemo Pavleta Zagago preč. Ni mu treba tukaj hodit pridigat. Naj gre na Rusko tem rdečim >ridigovat. Take pridige niso za vse ljudi. Vaš naročnik. Cleveland, O. — Cenjeni gospod urednik. Upam, da te le vrstice ne bodo romale naravnost v Vaš nenasitni koš. ki toliko naših lepih dopr-sov požre. Vam priloženo pošiljam $300 za naročnino na list Edinost. Nadalje Vam pa povem, da se popolnoma strinjam z naročnico iz E-ly, Minn., ki Vam svetuje, da opustite Pavleta Zagaga. (Pavle, pozor!) Zato Vam tudi'jaz svetujem, prostora s svojimi čenčarijami v li-da naj ne najde Pavle Zgaga več stu "Edinosti". (Samo danes in za čas volitev mu dovolite še kako besedico v svojo obrambo. Saj še morilcu dajo priliko, da se zagovarja. Urednik.) Na njegovo mesto raj Še postavite kake lepe pravljice ali kaj primernega. Za katoliški list je veliko lepši, da je bolj priporočljiv in napeljiv k dobremu. Saj pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Priznati moram, da je res težko prenašati težke udarce od strani nasprotnikov. Ker pa morebiti drugače ne znajo, kakor kar jim narekuje njih slaba vest, pa naj stresejo iz nje, kar imajo na nji. Morebiti se bojo tudi njim kedaj oči odprle, da bodo mislili drugače. Saj po svojem delu bodo tudi prejeli svoje plačilo. To sem pisala, ker ste dali na prosto voljo naročnikom, ako hočejo Pavleta ali ne. Želim, da bi se jih še več priglasilo, pa proti zadirljivemu Pavletu. H koncu pustim lepo pozdraviti Vas vse in Vam želim v Novem letu velik6 novih naročnikov in veliko napredka. Johana Pust. (Pavle! Dobro to le pismo preči-taj. Tebe se tika! Urednik.) Berberton, O. — Ker ste dali takega fest fanta na glasovanja, kot je Pavle Zgaga, mu tudi jaz dam svoj glas.* Pa ne zanj, temveč proti njemu. Po mojem mnenju bi bilo bo- lje, ko bi ta prostor porabili za kako navodilo mladim gospodinjam* kako se okusno jed napravi ali s čim se kak madež izčisti i. t .d. A- ko pa na vsaki način Pavle mora ostati, da bo pri volitvah zmagal, pa naj svoje špase opiše v pravi slovenščini, ker mi nismo vsi vešči ribniškega, jezika. (Saj to ni ribniški jezik. Te je hribovski, pomešen z dolenjskim, bo Pavle bolj na jižan-sko vleče. Urednik.) Njegov jezik je pomešan z besedami, katere je težko razumeti. Z uljudnim pozdravom Jennie Ožbolt. Forest City, Pa. — Zopet moram sporočati žalostno novico, ki je zadela družino Perhne. Mr. Perhne je bil že dalje časa bolan in je 4. januarja preminul, pripravljen in u-dan v voljo božjo. Doma je bil blizu Ljubljane. Zapušča ženo in osem otrok, še vsi mali noben za delo, da bi mogel kaj pomagati materi. Bil je član dveh društev. V starem kraju je bil pek. Tudi tukaj se je pripravljal, da bi začel s to obrtjo, pa ga je Bog preje poklical. Zimo imamo milo in skoraj nič snega. Poročevalec* Joliet, 111. — ' ' . List "Edinost" se bo gotovo sedaj bolj razširil, ko je začel po trikrat n ateden izhajati. In to je potrebno, ker "Edinost" je edini list, ki takoj protestira £roti oskrunjevalcem naše najdražje svetinje sv. vere. To se je zopet pokazalo, ko ste se tako krepko pognali za čast Marijino proti G. N., ki je bogokletno napadel Brezmadežno Spočetje. Nič se niste bali, da Vas bodo za to napadli. Vam se je šlo res vse za vero ... In pravi katoliški listi morajo biti taki in take si katoliki želimo. Mi jih za to naročamo, da se za nas bojujejo in za katoliško prepričanje. Kar se javno pove, se mora javno oporekati, ako ni prav. Ako javno napadajo našo vero, se mora javno braniti, zato pa imamo katoliške liste. In pravi katoliški list nikdar ne bo trpel, da bi se njegova vera v blato pomandra-la. Kar je meni sveto, tega si ne dam sramotiti. Ako se pa kdo za mojo vero potegne, tisti pa meni u-slugo stori, ker za me naredi to delo. Mene in gotovo vsakega katoličana pa srce boli, ko čujemo tako bogokletno govorjenje ali pisanje o najsvetejših svatreh. Pa mislim, da mora to vsakega, ako je pravi katoličan. In kdor Sakserjev list podpira. mislim, da ima greh. — Tudi se zahvalim za poslani rožni venec sedem žalosti, katerega nam je neznani dobrotnik daroval za nas. M. P. "STE SE ŽE ODZVALI PROSE-ČEMU KLICU BEDN^ DECE MLADINSKIH DOMOV?" ŠIRITE LIST "EDINOST"! OOPOO-OOOOOOOOOOOOOfrOOOOfl YAŠ DENAR bo doma najhitrejše, ako ga po-j J šljete skozi naše podjetje. ]i[ Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko < prejmemo od pošiljateljev denar. . Ob izidu te številke smo računali : Za jugoslovanske krone: 500................$ 2.15 1,000................ 4.25 5,000 ...............20.00 10,000...............40.00 Za italijanske lire: 5°.................$ 2.75 100........T........ 5.10 5°°.................23.50 1000.................47.00 Vse .pošiljatve naslavljajte na: "EDINOST", I 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L ^^r-^^^rttt nonfioooooc oftftfloaa Pavle Zgaga. KANDIDAT. Škiljanje. Povsod je fajt. Na cajlem svejtu je sam fajt in nič druzga ket fajt pa fajt. Cajtengarji se med saba fajta-^te, narodi se med saba fajtajo, v Ju-gaslavij se vsi skup fajtajo drug čez druzga. Tako vidte de je sam fajt pa fajt. Teku se mjen pa prov nič «pasnu al funy ne vid, če sem še jest ubog rej vež, Pavle Zgaga, zašu v fajt. Nekterem ledem nej moč u-strec pa jim same pohane macafizel-lie kuhej. Če jih vi hvalte, sa hudi, in pravje, da se jem šmejhlate. Če jeh kej pakrejgate, sa hudi in pravje, de ste grobi in srovi. Vejste kaj, za kakšne editarje bet tla Vamerik med našem ludstvam, naka, skorej sem karajže zgubu. Zmirej sm se jem ponuju da bi mi pazišn dal v nehnem ofis in k me nej ste tli dat, sem biu hudu eksajtet in nerfez. Za^ to k sem jest sam sebe štemou. Za-tu pa tud nejsm mogu zastopt, za-"kaj se vani zmiraj fajtaje, de jeh vse napada. Zdej pa vejm. Zdej jih pa samu milvam in inak se mi stori, k sem tud jest taku naljetu. Tek zdej sa se nekter nehn abonenti peršve-ral, ,de sem za nič in de v nehne ka-tulške cajtenge ne belongam. Ja baj galek, kam pa belongam ket kriščen človek, kukr v katulšk paper? Ja, tolk jem p o vejm, de če me ne boja več dal plača v nehnih papirjih bom su pa prec ka salvejšn armi, bom pa pa štrit kornerji pridgovov, pa ha-leluje klicu. Pa to jem pavejm, da bom tam,, kjer krajnci žive, vsak večer na vsakem kornerju s svoja ban-da pršu, pa borna taku z rejnam tolkli in bubnal, da se je bola ja enkat ti krajnci mal zbrihatl, de boja takga učenga maža in takga fajtarja rad pašlušal kukr sem jest. Sevej tist mu j prsmojen brat tam v Naj jorki mi je ves kredit pr ludstvu vzev, k take neumne striže, da se rejs že sami I, A glasnu smejejo. Tk zdej ste pa elekšen dal, da boja vaš abonenti votal za me če me čje. Tek taku deleč sem pršu. Oh kulk sem feržmaga. Zato pa vsi k ste muj prjatelčki in frendsi, jest se vam dons lepu predstavim kut vaš kandidat. Lepu vas prosem, dejte men vsi suj rekomendejšen sujim frendsam, da boda votal za me. Če bom jest zmagu, de bom ostou pri mujmu papirji Edinast, tek jest vam bom taku lepu pisu, de se boste kar Rlasnu vekal, kadar me boste bral Če boste dost glasval za me, še nov frak se bom kupu, pa nove šuhe, pa nov overkout, pa nov mufler, pa nov klabuk. Tu vam rečem, de ga nej-mate več takga fejst fanta in takga kerelca v celji Amerik, kukr sem jast. Če bom še nov gvant dabiu, boste vsi stole na me in boste vsi tijali, baj ga 1 na vse zadnje je pa Pavle vender le fajst fant in zavber felav. / Tk vsem abonentom moj kopli-ment. Pa ga tov prec pište editarji, de me morja dat štetig pozišen per Edinast, de vi taku pagervate in vo-tate. Bajgalek, kdur po pa proti men, tega bom pa kar sfajtu! Pavle Zgaga. Piše Mih. F. Oman, B. S. Vseueelir Ščnik Minn. Vseuč. Gotovo ste že culi o nekem sodniku, ki je bil "škilast." Nekoč so bili predenj pripeljani trije obtoženci, ki so stali vsi v eni vrsti. Sodnik vpraša prvega: "Kaj odgovoriš na obtožnico ?" • Toda ker ježe drugi mislil, da njega gleda, odgovori mesto prvega: "Nisem krivi" "Kdo je pa tebe vprašal? Molči, dokler na te pride vrsta!" jZakriči sodnik. Toda ko je gledal drugega je tretji mislil, da njega gleda in njemu govori, odgovori prestrašeno: "Gospod sodnik, saj jaz nisem nič rekel!" * * * Redek je človek, ki bi bil telesno popolnoma brez vsake hibe. Vsak ima nekaj, kar ni popolnoma pravilno. Ena izmed najneprijetnejših hib je hiba oči, ako človek gleda "navskriž", ali kakor pravimo s tujko, ako je človek "škilast." V največ slučajih "škilastih" oči, je hiba od rojstva. Otrok se je narodil "škilast". Ko mati opazi to hibo na de tetu, jo vsako gotovo srce zaboli in žalostna vzdihne: "Škoda! Tako lepo dete drugače in tako krepko raz vito!" "Kaj pa, ko bi zdravnika vprašali ?" pripomni gotovo skrbni oče, katerega tudi boli otrokova hiba Mati pa misli le prepogosto, da bo to že "samo prešlo", ali pa da naj otrok bolj odraste? In res ga pustijo. Otrok se lepo razvija in raste Ko je morda star kakih šest ali se dem let, predno gre v šolo, še le sta-riši navadno vidijo, da treba nekaj storiti. Peljejo ga k zdravniku. Kako se pa začudijo, ko navadno čuje-jo, ko jim zdravnik pove, da ni treba operacije,temveč da so prišli k njemu prepozno, da se napaka ne da več popolnoma popraviti. Je že zamujeno Otrok bo videl prav dobro z vsakim posameznim očesom, z obema naenkrat pa nikdar več ne bo videl dobro. Zatisne desno oko, dobro bo videl z levim, zapre levega, dobro vidi z desnim, ko gleda z obema pa zato prav nič boljše ne vidi. Kako to? Oko je čudna stvar. Fotografični aparat ni nič druzega, kakor samo ponarejeno oko. V trenotku, ko je aparat odprt, ko fotograf slika, tedaj ta "kamera" vidi vse, kar je pred njo in je dovolj razsvetljeno. Slika vsega tega "pade" skozi stekleno -lečo" na "film" ali na fotografično ploščo, ki je nalašč tako pripravljena, da more sprejeti te svetlobne u-tise. Fotografu potem ni treba druzega, kakor da v temi vzame to stekleno- ploščo, ali pri "Kodaku", "film" iz aparata in jo dene^ v posebne tekočine, ki "razvijejo" to sliko, katero je kamera "videla" pred seboj in jo je utisnila v ploščo. Popolnoma ista stvar se zgodi tu-di v človeškem očesu ko človek gle- da. Ko človek gleda, odpre oko, vidi pred seboj stvari. Slika teh stvari se skozi očesno punčico prenese v oko prav skozi lečo, kakor pri fotografskemu aparatu.Razloček je samo ta, da ta slika ne ostane na kaki "plošči" ali "filmu" v očesu, kakor pri aparatu, temveč da ta podobica steče v tistem trenutku po veliki žili, ki pelje iz očesa v možgane,, tja prav kakor električna iskra po žici in se tam utisne. Iz tega sledi, da toraj pravzaprav ne "gleda" oko, dasi je oko potrebno sredstvo pri gledanju, kakor je potrebna leča pri fotografiranju, temveč da vidijo možgani. Toraj sprejme človek dve sliki ob enem ali ne? Da! Vsako oko za se "vidi" ali fotografira isto sliko, toraj sti dve slikici objed-nem, in ko ti dve slikici objednem pritečeti v možgani, kaj pa zdaj? Nič! Lepo padeti skupaj druga na drugo tako popolno, da se popolnoma pokrijeti in da celo, da druga drugo izpopolniti, da je skupna slika tako velika kakor je slika obeh očes. To je pri zdravih očeh. Kaj pa pri "škiljenju", ali gledanju "navskriž?" Tu pa nista obe o-česi obrnjeni na isto stran. Da, tu se pogleda križata. Ali se tukaj obe slikici spopolnita, ko padeti v možganih skupaj? Ne! Ni mogoče, ker sta dve popolnoma različni sliki. Posledica tega je "zmešnjava" v spravljanju slik v možganih. Toda počasi narava sama popravi in ure diti to zmešnjavo in se upre, da dveh slik ne bo objednem spravljala. Zato se otrok že v prvih letih privadi, da se možgani zavedajo vsik-dar samo ene slike. Druga slika se pa izgubi, ali, otrok vidi tako, kakor bi imel samo eno oko, pa naj poskuša gledati ali z levim, ali z desnim ali z obema. Možgani vsikdar sprej-mo samo eno sliko. Zato pa "škila-sti" človek vedno slabo vidi. Dve očesi ima, obedve dobri, pa mu služi vendar samo eno, ker se ne vje-mata. Ta hiba se pa da še popraviti, a ko se začne zdraviti pred petim ali vsaj šestim letom. Po šestem ali sedmem letu je pa neozdravljiva. Da se sicer tudi pozneje potom operacije naravnati oči, da gleda tudi "škilasto" oko naravnost, toda vidu se pa s tem nič več ne pomaga. Tak človek bo vemo slabo videl. Iz tega pa sledi, da se mora ta napaka takoj v prvem ali vsaj drugem letu starosti otroka popraviti, predno so možgani popolnoma razviti. Na to naj bi pazili stariši, ki imajo takega otroka, kajti otrok bo pozneje hvaležen starišem, ako mu pomagajo do popolnih zdravih oči, kajti to je napaka telesa, ki "bode jako v oči" in kazi cel obraz, objednem pa slabi vid. Zato naj bi se stariši ne bali ne truda ne stroškov, samo da pomagajo nesrečnemu svojemu detetu. Pismo iz Francije* (Za Edinost piše L. Kuhar.) Drugo je naš položaj kot narod. Jugoslavija smo mali narod in za nas velja izrek nedavno umrlega diplomata: "Strašno je biti mali narod." Hoces noces moramo biti naslonjeni nekam, na nekaj močnega in trdnega. Smejijo se nam drugi, veliki, ako nas slišijo vdarjati po mizi in go-vonti: nikogar ne potrebujemo. Hujše je, ako nas izberejo drugi za svoje satelite. Italija je postala velika z samimi vojnimi zgubami, ker je bila naslonjena. Grčija je dobila plačo, ki je nikdar ni zaslužila, zato ker je bila oprta. Mi rojaki v domovini vidimo, da je naš narod na važnem me. stu, na veliki svetovni poti iz Evrope v Orijent. In zato, ker je mesto tako važno bo mnogo oči na nas obrnjenih. Jugoslavija ima bogastva v svoji zemlji, vzrok, da bodo imeli v njo oprte oči tisti, ki iščejo boga-stvo m aenar. Vsa pacifistična stremljenja bodo povodenela in tisti, ki misli da nesejo h pogrebu ljubosumnost med narodi, se moti. Evropa se bo delila v dva velika tabora, v enem bodo anglo-germanska plemena, v drugem bo Francija in njenr prijatelji, zato bomo imeli za izbirati med tema dvema, ako bomo hoteli iskati zaslombe. Boj za te izbore se vrši že v naši zemlji doma. Mislim,,,da za tiste, ki so jim živo v spominu stoletja, ,ko smo služili germanstvu, ne bo težko izbirati. Naslanjati se tja, se pravi prostovoljno klicati nazaj komaj preživelo dobo, ker mi smo majhni in bi nas ta prijateljski val zadušil. Ako hočemo, da živimo kot svoboden narod, moramo iskati v Franciji svojo zaslombo, kakor jo morajo iskati i Čehi i Poljaki. In ako bi prišlo do splošne "pobratimije", potem je Francija med prijatelji najljubši prijatelj." Mi, ki smo tukaj' lahko trdimo, da nas Francija spoštuje in se za nas poteguje. Ako nam mir ni prinesel vsega, kar smo želeli in zahtevali, ne valimo krivde na Francijo, bile so v vrhovnem svetu tudi druge sile, ki so nam bile nasprotne in so zmagala. Iz teh dveh vidikov, iz čisto objektivnega premotrivanja pravice in če hočeti iz našega oportunističnega vidika bi mi radi videli tukaj, ako bi nas naši amerikanski rojaki podpirali, ter razdrli pravljice, ki jih tam med velikim narodonrseje nemška propaganda. Naj v svojem območju naši amerikanski rojaki pomagajo bodočnosti svoje prve domovine. Omenil sem to, ne ker bi hotel "Edinosti" s tem kaj očitati, ki zvesto dela za naš cilj in svetovna vprašanja gleda, kot jih gledamo mi. Ampak iz drugih jugoslovanskih listov se vidi včasih, da nehote, jaz mislim da nehote, dopisnik izreče besedo, katere globoki pomen ni prevdaril in ki med čitajočim ljudstvom vliva vodo na mlin nemške propagande. NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da v slučaju preselitve nam takoj naznanijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari naslov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku dostaviti vsako številko našega lista. Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato je važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava * Edinosti." Na potu v tujino. (Konec.) Za par dni me je sprejel v prijateljsko okrilje vedno postrežljivi stari znanec, Rev. A. L. Blaznik, ,slovaški župnik v Haverstraw, blizu New VT T° JC bl1 rCS °dih °d burnih zadnJih Na avtomobilu smo zdrknili po asfaltiranih cestah v divno okoHco, povsod sem srečal prijazne cbraze. Dne 20. avgusta, ravno mesec dni po odhodu, dospem v severo-dakotske prerije, na postaji v Zeelandu pozdravim in zahvalim za vse usluge vedno postrežljivega Rev. J. C. Smoleya, za nekaj dni se še bolj odahnem pri njemu. Konečno mi škof odkaža kraj novega delokroga še bolj v severnem delu države, kjer na nepregledni bleščeči se preriji "špi-lam sv Janeeza Krstnika v puščavi. Reči moram, dozdaj se mi je tujima izkazala prijazno. Ali bo vedno? KANDIDAT. Pa še an argument imam, zakaj me morate pestet. Un dan m je aden tam s Penslavenje pisu, da jest ne spadam v katulški papir k sem pre-neumem in pregrd. Bajgale k bi mi biu ta človek suj antres paslov, prov gatov b se tje pelu, pa k mu pakazu, če belongam v katulški papir al ne. Jest b ge samu tu vprašau, al nej še vidu, da ima še clu v našeh cerkvah Sv. Martin sujga kojne? Al nejma sv. Jurij sujga lintverna, al nejma sv. Anton še sujga prešička? Kaj? Al najma per jaslicah osliček in vo-liček suje mejsto? Če vse te živalce spadaje ino smejo celo v cerku, pa be jest ne smev katolišk papir? Pa b jesf ne belonogov v katoliške hiše! k sem dober človek? Če se pa komu muj dovh jezik na dapade, kaj si ga bom jest zato odrezu? Zakaj si pa tast k ima predolg nus ne odrejžejo ga mal? Tk vse tiste, k ste muj suvražniki, tu prosim pamislte! Al nejmam Prov? Pavle Zgaga. SLOVENCEM V CHICAG1! Tem potom naznajamo slovenski javnosti v Chicagi, da se je ustanovila na Silvestrov večer, dne 31. decembra 1921. na ustanovnem sestav ku chicaških rojakov "SLOVENSKA PODPORNA DRUŽBA SV. MOHORJA." Chicaški rojaki smo že delj časa videli potrebo take družbe med nami. Zato smo se tudi na Silvestrov večer sešli k posvetovanju, in ker smo bili vsi brez razlike za ustanovitev take družbe, smo isto ustanovili in spravili k življenju. Takoj ob ustanovitvi se je vpisalo v družbo nepričakovano lepo število chicaških Slovencev. Vpisavanje se nadaljuje in rojaki še vedno prihajajo k vpisovanju. Na ustanovni seji Slovenske podporne družbe sv. Mohorja se je sklenilo, da se bo do prihodnje seje ta mesec sprejemalo člane v društvo brez vsakih ceremonij. Plača se samo $1.00 kot pristop, in s tem postanete član Slov. Podpor, družbe sv. Mohorja. Ta ugodnost pa je seveda n4 razpolago samo do prihodnje seje. Potem se bo določila novo smer, za pristopovanje k družbi. Rojaki že dolgo smo govorili o takem društvu- Sedaj pa je ustanov-'jeno in ga imate v svoji sredi. Naš namen je podpirati člane v slučaji* bolezni. To je naš edini namen in tega se bomo držali, kolikor mogoče. Za 50 centev na mesec dobite ako ste bolni $1.00 dnevne podpore. Mesečni assessmentov bo 50 centov drugih naklad in prispevkov ne bo. S tem upamo da je dana prilika vsem tistim, ki bi bili radi zavarovani za slučaj bolezni za malo več kot so, pa jim ta prilika ni bila dana posedaj. Sedaj pa imate društvo, ki Vam nudi to priliko in Vas prisrčno vabi v svojo sredo. Vse kar je potreba je, da se zglasite pri družbenemu tajniku, mu javite svoje ime in plačate pristop. Kdor hoče kakih nadaljnih pojasnil, so mu vedno na razpolago pri družbenemu predsedniku ali tajniku. Na ustanovnem sestanku se je takoj izvolilo družbeni odbor, ki bd posloval za leto 1922. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Leo Mladich, 1929 W. 22nd Place. Podpredsednik Albin Zakrajšek, 1959 W. 21st Place. Tajnik John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Zapisnikar Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place. Blagajnik John Petrovčič st., 1920 W-. 22nd Street. Nadzorni odbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Michael Ko* ren. — Družbeni organizator Frank Auguštin. Društvo bo zborovalo vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Šte* fana ob pol 2 uri popoldne. rt i t t POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av:, Cleveland, O. wvwvww Neznani Bog. (Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) 4 + t A Kaligula mu ni privoščil nič časa za sanjarenje. "Zunaj sta? To se vendar ne pravi, da se vsega konec?" vpraša, ,ko je vsled iznenadenja zavladala trenotna tišina. Zdaj je pa zagrmel z vseh strani tolik vihar priznanja, da je vsakega pretresel do mozga in kosti. To je bilo najlepše spričevalo, najpravičnejši slavospev mlademu zmagovavcu. Deček se je čutil kakor ohromelega. Temu zgovornemu vskliku vsega ljudstva tudi on ni mogel ugovarjati. Molčal je. "O, princ! Kolika škoda, da niste mogli videti tega čudovitega boja. Nikdar mi več ne izgine iz spomina! Posebno krasen je bil zadnji jezd. Konj je plesal, jezdec je plesal, plamen je plesal po zraku. . To je bil čudovit prizor. Bogovom hvala, da se je tako izšlo in ne drugače." Zopet so zabučale trompete. Zadnja leta svojega življenja je kazal Avgust malo veselja do krvavih iger, zaradi tega je bilo sedaj na vrsti le nekaj ročnih borb, katerim je sledil ples z meči, pri katerem pa ni tekla kri,. pač pa so pokazali plesavci izredno izurjenost in vstrajvost. Klavdij je razlu^al, ko zvestni mentor vse te prizore, a ni več našel hvaležnega poslušavca. Komaj pa je končala zadnja bojna igra, že so se obrnile oči vseh gle-davcev proti vhodu. Že od daleč so spoznali jezdeca, ki je dirjal proti vhodu. "Glejte tam!" zakliče Klavdij globoko ganjen. "Vrača se, ukrotil je zver! Zdaj dirja skozi vhod. »Čujte, kako ga pozdravlja narod in pre-torijanci! Sedaj nima več bakelj, ampak jih je kot nepotrebne vrgel proč. Klobuk je izgubil. Njegovi lasje vihrajo in se blišče v zdanjih solnčnih žarkih. — Poslušajte, poslušajte! kako mu vsi vriskajo. On se priklanja na vse strani. Ali, oh, kaj je to?" "Pes, ali ti bom mar povedal jaz, česar ne vidim, ako mi ti ne moreš povedati, ,kar vidiš", kriči mali zlovoljno. "Krvavo progo ima črez čelo. Najbrže ga je oprasnila kaka veja —" "Kako pa izgleda drugače? Ali je bled? Ali ne omahuje na konju?" "Njegov obraz žari, kakor obraz junaka, žari od veselja, in ponosa, srčnosti in navdušenja! Kdo je še kdaj storil kaj podobnega in to zame?" — govori Klavdij bolj zase,' kakor dečku. 4'Kaj dela zdaj? Kje je?" "Obstal je sredi arene. Konj stoji kakor kip. Oba cezarja z svojim spremstvom jahata k njemu. Obstala sta kakih šest sežnjev od njega. Pogovarjata se ž njim- On se priklanja in se smehlja. O, bogovi, kako krasen smehljaj! Moram poljubiti prah njegovih nog, moram objeti njegova kolena. Množica ljudstva se drenja črez ograjo v areno. Sužnji se približujejo previdno, a žival se niti ne meni zanje. Navezujejo ji nagobčnik. Naval ljudstva je vedno večji. Vse se drenja okrog konja in jezdeca. Ta je skočil s konja, ni ga videti več. Izginil je med množico." Med tem se je oddaljil Avgust z svojim dvorom. Ljudje so se začeli splošno razhajati. Par ur po opisanem dogodku je bil cirkus popolnoma prazen in kjer je pred kratkem kričala razburjena množica, ni sedaj motilo nočnega pokoja nič drugega, kakor šepetanje drevesnih vrhov, enolično škripanje cikad in nejasen hrum, ki vedno naznanja bližino večjega mesta. Vrn imo se tudi mi k Krišpovi gostilni. Tu se je zbrala na znani ve-randi zelo mešana družba/katero je pa vendar najtesnejše vezala vez ljubezni. Tu je bila gospa Lea z obema otrokoma, Krišpina in njena hči, suženj Klavdij, ki je bil že oproščen, lanist Tel in nazadnje tudi Dionizij Atenjan. Razgovarjali so se o velikih dogodkih tega dne in poslušali pripovedovanje mladega viteza. Z nežnim občudovanjem je počivalo oko ljubeče matere na hrabrem sinu. Agata se je stisnila k svojemu bratu in se ga tesno oklenila. "Mati, najzanimivejši dogodek tega dne je pa vam vsem, razven Tela, še skrivnost. Tega vam moram povedati že zaradi časti skrivnostnega bitja, katerega moli Dionizij in sem trdno prepričan, da me je danes v areni še na poseben način podpiral. Tudi jaz verujem vanj in moj prijatelj tukaj ve, da sem sklenil edino le zaradi tega rešiti surove sile ta dva, katera spoznam, kakor tudi vse druge za sebi enake, edino le zaradi lega, da bi njemu dopadel. Iz varstva,,,katerega je ta v resnici dobri Bog naklonil, sklepam, da mu je namera dopadla. Pa poslušajte, kaj se mi je pripetilo. To zadnjo noč nisem mogel zaspati, čeravno sem bil trdno prepričan, da ravno spanja zelo potrebujem, če hočem dobro izvršiti težavno delo prihodnjega dne. Že je pretekla tretja nočna straža in prvo jutranje svetlikanje je napovedovalo na daljnem vshodu vstajajoči dan. Vstal sem se oblekel in se na tihem podal na vrt, kjer sem upal prosteje dihati in svojim mislim dati jasnejšo podobo. Mir in tihota vstajajočega jutra sta mi dela zelo dobro. Šetal sem ne. glede na pot ven črez polje in travnike. Reka je bila še skrita v temo, vendar sem slišal in čutil njeno bližino. Hodil sem sem in tja, dokler se spanec nenadoma ne- pojavi spo-dvojeno močjo. Sklenil sem tukaj par ur počivati. Poiskal sem si zato skrit prostorček pod vejami mogočnih dreves in sem takoj trdno zaspal. Kljub temu niso to, kar bom zdaj povedal, nikakoršne sanje. Čutil sem, kako se je mrzla roka dotaknila mojega čela. Zbudim se in vidim pred seboj visoko nekoliko črez mene sklonjeno postavo, žensko s kakor mleko belimi dolgimi lasmi, ki so se deloma skrivali -pod kapuco črnega plašča, ki ga je nosila. Poteze njenega obraza so bile lepe, častitljive, ostre in ob enem dobrohotne, ter so kazale na visoko starost. V levi roki je imelrj dolgo palico, desnico je pa stegnila proti meni. Skočim takoj na noge in jo začudeno gledam. Vsa njena zunanjost je ukazovala molk in spoštovanje. "Edino le z ognjem moreš strašno žival premagati", je govorila pomenljivo in se je zopet dotaknila mojega čela. Sklonil sem svojo glavo, ne da bi še dobro razumel pomena besedi in sem stal molče, kakor da bi čakal nadaljnjih pojasnil. A že se je obrnila in izginila pod drevesi.' Komaj pa mi je izginila izpred oči, sem že razumel, kaj je hotela reči. Še predno je napočil dan, vedel je prijatelj Tel o tej prikazni. Skupaj sva se posvetovala,, kako bi ta svet najboljše porabila. Tel mi je izgotovil iz starega orožja baklje, ki ste jih videli in njim se imam brez dvoma zahvaliti, da nisem postal žrtev te strašne živali." "V resnici čudovito, moj sin!" pravi Lea ganjena. "A kdo naj b' bila ona žena?" t "Najbrže je bila Sibila, presvetla gospa", pripomni Dionizij, "vedeže-vavka iz Kume. Moraš me enega teh dni spremiti v Kumo". se obrne k Pavlu, "morava poskusiti ž njo govoriti; ona nama lahko marsikaj pojasni in pove marsikaj zanimivega, posebno o glavnem predmetu prerokovanj AMERIŠKI SLOVENCI PODP1 RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! I KOSMAGH i8°4 W. 22nd St., Chicago, III Rojakom se priporočam prj nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje hiš zunaj in zn« traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! KOLEDAR AVE MARIA zajeto 1922. Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakoi tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino samrr-fiOc. za v stari kraj 75c. \ Koledar dobite pri k kalnemu zastopniku ali p i pišite na: "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicagro. 111. UVWVVlVVVWVVVTVt R. F. KOMPARE vseh Sibil — o prihodu velikega kralja in prenovitelja zašlega človeštva, ki ga pričakujejo vsi narodi. NAROČNIKOM V BLIŽINI! Vsem naročnikom, ki stanujejo v bližini naše tiskarne naznanjamo, da smo pričeli sedaj pošiljati naše liste po raznašalcih. Določena sta dva dečka, ki izvršujeta ta posel. Kdor bi lista ne dobil prosimo, da nam takoj naznanite, da se bo stvar popravila^ in list dostavljal na pravi naslov. Kdor se preseli naj blagovoli naznaniti svoj novi naslov razna-šalcem, ali pa upravi lista. Upamo, da bomo stem ustregli našim naročnikom v naši bližini, ker list se jim bo hitreje dostavljal kakor dosedaj po pošti. Uprava Edinosti. 'PODPIRAJTE MLADINSKE DOMOVE!" S SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago. Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599. Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: xxox-xg. Telephone: Central 8610. Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599. W. F. KOMPARE SLOVENSKI NOTAR Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino. ; 9206 Commercial Ave., Phone: So. Chicago 0599. So. Chicago, 111. * J i s GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KRlMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd^ Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t + 'i * * f s s 4 SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat pevsko društvo "Lin", Cle v eland, Ohio. — Predsednik: Anton Gf dina, 1053 E. 62nd St. — Pev »vodja 11 podpredsednik: Mataj Holmar, 1109 Nor wood Rd. — Tajnik: Ignacij Z«pan£k 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat jaiič, 6526 Schaifer ave. — Kolekto John Stele, ^713 Edna Ave. revske vaje so v torek, četrtek in •• boto ob pol 8 vi zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v sta H ioli sv. Vida. DR. JAMES W. M ALLY. SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Uradne ure: Phones: Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; Randolf 3711- zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. -Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res. m 5JE ■g« -j; 4 t t t 5 t t t + Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ibupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel If* s t + t + 4 4 Pripravite se za neodvisnost Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete- vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta baa-ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devtt& ivečer. <1 Varnn banka, kamor na-Ligate svoj denar«