Res je duševno življenje odvisno od telesnega stanja. Znan je rimski pregovor: Anima sana in corpore sano. Tako je hotel Bog, ki nam je pripravil v onostranskem življenju popolno prostost in neodvisnost od vsega časnega in minljivega., Ali bo ta neodvisnost v večnosti v našo srečo ali nesrečo, nas zadosti jasno uči sv. vera. Dasiravno je notranje življenje za- visno od zunanjega, je vendar velika raz­ lika med obema. Telesno življenje se konča ob naši smrti in se prebudi še le ob sodnjem dnevu našega vstajenja. Duša pa bo živela neprenehoma, kakor Živi sedaj. Je pa še druga razlika, ki je bolj modroslovnega značaja. Znano je, da s časom telesne moči opešajo in včasih po­ polnoma odpovedi'). Z dušo je drugače. V starosti in telesni onemoglosti so zmanj­ šajo tudi dušne zmožnosti. To pa zato, ker je delovanje duše, kot oživljajoče sile človeškega telesa, odvisno od telesnih udov, predvsem od možgan. Duša kot duh ne moro biti nikdar bolna in ne more izgubiti nobene svoje silo. Učeni bogoslovec Fr. Schleiermacher pravi: »Duša ima neizčrpljivo moč, ki nikdar no oslabi in no opeša, ki svoje sile po delovanju ne obrabi, ki no izgubi ničesar, ako deluje, in je po svojem delo­ vanju šo čistojša, bogatejša in močnejša tako, da se njeno notranjo življonjo, njeno veliko in sveto misli tudi tedaj no zmanj­ šajo, ko oslabijo čuvstva in izgine spomin.« Duša jo torej, kar povišuje človeka. In naj so šo tako trudijo nasprotniki pra­ vega pojmovanja o človeku, ostane njihov trud brez obresti. Ce so moti odon, so no motijo vsi. Človok ve in jo prepričan o svoji vzvišenosti, on čuti, da jo rojon za kaj višjega, no samo za to življonjo. l.opo jo izrazil to rosnico pesnik Medvod v posmi »Ded«: »Pijan od blažene omame iz slutenj zida zlati vok in vzdihom tvojim ne verjame, da sreča tu jo — prazen jek.« Nodin Sto rad. Sedmicn. Sedmica je bila pri Babi­ loncih in Izraelcih sveto število in jo po- monjala veliko obsežnost ali popolnost. Istotako pri naših narodnih pesmih ne smemo vzeti številke »tri« doslovno, ampak v pomenu množine, za katere natanko do­ ločitev ni bilo narodnemu pesniku mnogo ' mar, n. pr.: »Čez tri goro, čez tri dole, čez tri zelene travnike —« Pri Babiloncih je sedmica svetovno število in zaznamuje vesoljstvo. Mesta: Babel, Uruk, Kiš etc. se imenujejo sed­ mera, pa ne radi sedmerih zidov, ampak, ker so bila svetovna mosta. Znani babi­ lonski stolp Birs Nimrud, s polnim ime­ nom E-ur-imin-an-ki pomonja: Hiša sed­ merih nosivcev (lastnikov, vladarjev) neba in zemlje.« Ti vladarji pa niso sedmeri planoti, kakor se je navadno mislilo, mar­ več vsi bogovi. Sedmk'0, kot vso obsega­ jočo število, so Babilonci razširili na vsakovrstne razmere. Stopnjevanje jo pri njih sedmero. Ninih, bog boja, ima kačo s6 sedmerimi glavami in junak Chumlmba ima sedmero oklepov. Vrhunec češčenja jo, ako pade človek sedemkrat na svoj obraz. Naj večji greh je sedmeri in zahteva sedemkratno odpuščanje. Nato število na­ letimo pri različnih čarovnijah in navadah. še bolj razvita jo bila uporaba sed- mice pri Hebrejcih. Provoč bi bilo,- ko hi naštevali vso zglede. Navedem naj lo nekatere: V sv. pismu stare zaveze se go­ vori na mnogih krajih o sedmeri daritvi, o sedmerih oltarjih, o sedmerih bikih, o sedmerih koštrunih i. t. d. Samson jo imel sodom kodrov in jo bil zvezan s6 sedme­ rimi vrvmi 1.1 . d. Hebrejci imajo za pri­ segati glagol nlšba' »se osedmoriti«, | kar pomonja vso nebesno moči poklicati : za pričo. D. Otilljev. A ltinine. Pred tedni so jo peljal po Južni železnici mlad rodovnik. Mod vožnjo so jo razgovarjalo par »modernih« bistro- umnožev in razpravljalo — seveda po svojo — o rodovnem življenju. Eden od njih jo rekel: »Rodovnike jo troha a 1 1 - niiuo pognati.« Po kratkem času je vprašal najbližji potujočega rodovnika, kaj so pravi: a limino. Rodovnik »in priino li- mine vitao« je prijazno odgovoril: Kakor so vzame. V tem slučaju pomeni ,brlog hudobnežev*, kakor pravi Vorgilij.« M . St. &