V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	, 6 for. 20 kr.
v pol leta	.	„ SO „
„ četert leta	V 70 „
„ mesec . .'	„ 60 „
t Po- pošti:
'0;Mo leto.-. . ;7 Ib?.- ■60. kr. ■„ >1 leta^^ .^, .-80 ,
četert leta mesec
! V ■
KI. 7».
*
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat,
8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat'iiatiskuje; veče pismenke plaču jejo po prostoru.
Za vsak list mora biti (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vrat /0?S
V Celovcu v sredo i3. septembra 1865.	TCCSlj 1»
II. Poglavje:
Dežela.
(Dalje.)
1.	Kaj je dežela ?
Dežela je precej imeniten del ali kos kake deržave.
2.	Koliko dežel šteje naša deržavaf Šteje jih 19 in so te le:
Imena tleiel.
te'"*-*
360 1734000
218	716000
130; 148000 408j 1100000 188! 338000 1811 518000
145
540000
532. 886000 944 4992000
1.	Nad voj vodstvo avstrijskopod Anižo (Dolenja Avstrija.)
Glavno mesto Dunaj s 552000 lj
2.	Nadvojvodstvo avstrijsko nad Anižo (Gorenja Av atrija.
Gl. m. Line z 29000 lj
3.	Vojvodstvo salzburško.
Gl. m. Salzburg s 17500 lj
4.	Vojvodstvo štajersko.
Gl. m. Gradec s 66000 lj
5.	Vojvodstvo koroško.
Gl. m. Celovec s 13500 lj
6.	Vojvodstvo krajnsko.
Gl. rn. Ljubljana s 21000 (
7.	Primorje (poknežena gro fija goriška in gradiška in mejna grofija ister-ska s Terstom in nja ob-mestjem.)
Gl. m. Terst s 66000 lj
8.	Poknežena grofija tirolska in predarelska.
Gl. m. Insbruck s 14300 lj.
9.	Kraljestvo češko.
Gl. m. Praga s 143000 lj.
10.	Mejna grofija moravska.
Gl. m. Berno s 60000 lj.
11.	Vojvodstvo slezijsko.
Gl. m. O pava s 13900 lj.
12.	Kraljestvo Galicija, Vla-domerija in Krakov.
Gl. m. Levov s 70400 lj
13.	Vojvodstvo bukovinsko.
Gl. m. Černovice s 26300 lj.
14.	Kraljestvo ogersko s serb-sko vojvodino in tamiškim Banatom.
(Buda	8	55000	lj.
)Pešt s	131000	lj
15.	Velika knežija erdeljska.
Gl.	m. Sibinj	z	18600	lj.
16.	Kraljestvo hervatsko in slavonsko.
Gl. m. Zagreb s 16700 lj.
17.	Kraljestvo dalmatinsko.
Gl.	m. Zader	s	7800	lj.
18.	Vojaška krajina.
19.	Kralj, lombardsko-beneško.
Gl. m. Benetke s 120000 lj.j
3. Vkterih deželah prebivajo Slovenci?
Prebivajo na Koroškem in jih 117.000 duš; —-na Kranjskem in jih je 482.000 duš; —• na Primorskem in jih je
350.000	duš; na Štajerske m in jih je
421.000	duš; tudi na Beneškem jih je 25.000 in na Ogerškem jih je okoli
404
1426
190
3897
1962000
477000
4959000
494000
10452000
998
350
232
609
457
2038000
935000
432000
1100000
2547000
50.000 duš. Vseh vkup je torej Slovencev 1 V2 milijon.
4.	Ali v teh deželah prebivajo sami Slovenci ?
Naka; po teh de/.elali prebivajo tudi Nemci, Italijani in Ogri pa tako, da se svet, po kterem Slovenci stanujejo, ne-pretergano vkup derži, le Kočevje na Kranjskem, — Naborjet, Terbiž, Čelov ec in V elikovec na Koroškem , —- Maribor in Ptuj na Štajerskem, so nemški ali ponemčeni, nektera mesta na Primorskem so pa talijanski ali potalijanceni otoki.
5.	Ali imajo vse te dežele en in tisti deželni zbor?
Ne, timvec vsaka dežela ima svoj poseben zbor in poslanci slovenskega naroda sedijo v šestih različnih dežel nih zborih: v Celovcu, Gradcu, Ljub ljani, Gorici, Trstu in Poreču, —- Slo vencev na Beneškem in Ogerškem še v misel ne jemljemo.
6.	Ali je to dobro ali slabo za Slovence ?
To je za nje neizrečeno slabo in škodljivo, zato ker so zavoljo tega ra-zun Kranjskega v vseh teh deželnih zborih v manjšini in ne morejo ničesar dognati, kar bi bilo dobro in koristno za Slovence, —> posebno kar njih narod nost in jezik zadeva.
7.	Ali bi se temu ne dalo pomagati ?
Sc ve da bi se dalo, — vse dežele,
v kterih Slovenci prebivajo, dajo se v eno deželno skupino združiti tako, da bi se po volji in po potrebi vsi poslanci imenovanih dežel snidli v enem zboru. Od tega pa bomo obširno govorili v III. poglavju; tukaj govorimo le od posameznih dežel in prašaino:
8.	Kdo pa deželam postave nareja ?
Kakor oktoberska diploma v odstavku III. pravi, narejajo posameznim deželam postave cesar in deželni zbori. Kar deželni zbor sklene in svitli cesar poterdi, to je za deželo postava, —• je deželna postava.
9.	Kaj pa je deželni zbor ?
Deželni zbor je družba, v kterej so zbrani vsi poslanci kake dežele.
10.	Kaj pa je to poslanec ?
Poslanec je mož, ki ga ljudstvo izvoli, naj ga v deželnem zboru zastopa , to je, za njegovo srečo in pravico se poteguje.
11.	Ali je poslancu biti kaj imenitnega ?
Jako imenitna reč je to; kajti ne samo le pravica in sreča posameznih
ljudi in krajev, ampak cele dežele in deržave leži v njegovih rokah. Kakor poslanec predloge nareja, jih zagovarja in brani, in kakor pri predlogih drugih poslancev govori in glasuje, od tega od-visi včasih kaj imenitna rec.
12.	Kaj se torej iz tega učimo ?
Da naj se za to častno mesto nikdo ne poganja in sili, kdor nima potrebnih lastnost. Tisti pa, komur je Bog potrebnih lastnost in sposobnost dal, naj se očitno oglasi in po tem, ko ga sosedje izvolijo naj to častno nalogo tudi prevzame. Slednjič pa še, da naj volivci dobro preudarijo, koga si volijo za deželnega po slanca.
13.	Koga bomo volili za deželnega poslanca?
Mož, ki ga volimo za poslanca, mora biti:
Pobožen in pošten:	Kdor Bogu
ne daje, kar je božjega, — kdor se Boga ne boji, ki vse vidi in sodi na vse večne čase, na tega se ne zanašajte, tudi vam ne bode dajal, kar je vašega, tudi vas se ne bode bal.
Neodvisen: ne sme torej biti v ta-kej službi, ktera bi ga znala in mogla ovirati v govoru in v sklepanju. Nevarno je zategadelj uradnike voliti, posebno odkar smo od Šmerlinga samega slišali, da je uradnik dolžen z vlado deržati: le neodvisen more brez strahu govoriti in glasovati, naj si bode to vladi všeč ali ne.
Izveden: naj pozna vaše potrebe in zadeve. Na svoje oči in iz zamosvoje skušnje mora videti in vedeti, kako se slovenskemu kmetu godi, ktera bremena ga najbolj tlačijo in kako bi se mu dalo pomagati.
Zgovoren in prebrisan: ki ve, kedaj in kako ima svoj glas povzdigniti, kako besedo staviti in sukati, da nasprotnike spodbije, pridobi si pa p rijatlov in podpornikov.
S v o b o d o m i s e 1 e n ali liberalen: znano mora biti, da je od nekdaj zavzet in vnet za pravi napredek v političnih in narodnih zadevah. Pravi liberalec ni ta, ki zoper vse kriči in graja, vpije in razsaja, temuč ta je pravi liberalec, ki je že v djanju pokazal, da mu je v resnici mar za poduk, za svobodo in avtonomijo, [za narodno ravnopravnost in za vpeljavo našega jezika v šolah in uradnijah.
Domoljuben: mož, od kterega vemo, da slovensko našo domovino in slovenski naš narod ljubi, da je to svoje ro doljubje že skazoval v djanju, posebno pa, da je .ravno zavoljo svojega ro
doljublja že marsikaj prestal in pre-terpel.
Tak mož je pravi mož , in on je pravi poslanec za vas: Slovenci, njega volite !
14.	Koliko poslancev se pa voli na deželni zcor 9
Kakor je dežela veča ali manjša, voli po svojej velikosti tudi več ali menj po slancev. Po sedaj veljavnej postavi je po slovenskih deželah tako le:
»Štajerski deželni zhor ima 63, —• kranjski 37, — koroški 37,— go riški 22, — isterski 30 poslancev, —• za Ter st in njegovo okolico je mestni odbor deželni zbor.
15.	Kako pa je to število poslancev sestavljeno in uravnano9
Tako, da ima deželni zbor štiri ver-ste poslancev. Perva versta je tistih poslancev, ki jih volijo veliki posest niki; druga tistih, ki jih volijo mesta in tergi; tretja tistih, ki jih volijo kupčijske zbornice in šterta tistih, kijih volijo kmečke občine. Šolskih, cerkvenih in narodnih zadev pa nihče ne zagovarja, —• tudi za te bi bilo dobro skerbeti!
16.	Kako pa se volijo poslanci 9
Po zdanji postavi je pri volitvah dvo jen razloček: Veliki posestniki, mesta in tergi pa kupčijske zbornice volijo naravnost, njih volitve se imenujejo naravne ali direktne. Kmečke občine si volijo najpred' zaupne može in ti še le volijo poslanca, njih volitve so tedaj nenaravne ali indirektne. Bolje bi pa bilo, da tudi kmečke občine naravnost volijo brez ovinkov.
17.	Kako pa zaupni možje poslanca volijo 9
Oni ga volitnej komisiji očitno po imenu povedo; kar pa ni dobro, ker si marsikdo iz marsikterih vzrokov |'ra vega moža imenovati ne upa. Naj se tudi za deželni zbor voli skrivši po lističu!
18.	Ktera opravila pa ima deželni zbor 9
Po oktoberskej diplomi obravnuje deželni zbor vse deželne zadeve, to je vse reči, ki se ne dotikajo cesarske rodbine, zunanjih zadev, vojništva, der žavnih financ in vesoljnih kupčijskih zadev.
19.	Kdo pa izpeljuje deželne postave 9
Kar je deželni zbor sklenil in cesar poterdil, to je deželna postava in to izpeljuje deželni odbor, to je, nekteri možjč, ki jih deželni zbor izmed sebe za deželne odbornike izvoli.
20.	Ali je deželni odbor hvalevredna. naprava9
Deželni odbor je čudna in nekako narobe naprava. Vsako postavo, ktera se naredi s pomočjo visoke vlade, izpeljuje povsod in vlada sama. Zakaj bi to ne veljalo tudi pri deželnih posta vah; naj jih torej izpeljuje vlada, ne poslanci.
Dnlje je deželni odbor tudi n ep o t rebrna naprava. Opravila nektera naj opravlja deželni namestnik (Landes-schef), — nektera za nje posebno iz-
— 278 —
voljeni odseki, ki se po potrebi zbi rajo in seje imajo, — predloge za prihodnji deželni zbor naj pripravljajo ali pozamezni poslanci ali pa izvoljeni odseki, kterim mora pa tudi vlada po odtrebi pod raine segati.
Deželni odbor je dalje draga na prava, ki stoji deželo več tisoč goldi narjev, ki bi se mogli na druge potrebne reči oberniti.
Deželni odbor je slednjič nevarna naprava. Skušnja priča, da so deželni odbori naše dni prava gnjezda tiste škodljive birokracije, ki jo je obsodil že vesoljni svet; in deželni odbori še celo motijo in ovirajo svobodno po svetovanje in sklepanje. Kaj hoče nam reč deželni odbor početi, ako so deželni odborniki na svojo pest že po pred kaj dovolili, kaj izpeljali, denarjev potrosili, itd.? Deželni odborniki imajo v deželnem zboru svojo stranko in drugim poslancem ne ostaja nič dru-zega, kakor z glavo kimati.
21.	Kako bi šepa dale deželne postave drugači izpeljevati 9
Deržavne postave izpeljuje c. k. mi-nisterstvo, ki je deržavnemu zboru odgovorno. Deželne postave naj pa izpe ljuje c. k. deželna vlada, ki naj j e pa tudi deželnemu zboru odgovorna.
22.	Kteri jezik naj velja v deželnih zadevah9
Na deželnem zboru in pri vseh de želnih uradnijah, ki so postavljene za celo deželo, naj veljajo skoz in skoz vsi jeziki, ki so po deželi v navadi in so deželni jeziki.
23.	Kdo nam pove, ktere pravice in svobode da ima vsaka posamna dežela 9
To nam pove ustava ali konstitucija vsake dežele.
24.	Kdaj so dobile dežele svoje ustave ?
Dežele unkraj Litave ali ogerske jih imajo že črez 800 let; dežele ta kraj Litave so jih dobile 26. februarja 1861. leta.
25.	Ali so dobile posamne dežele v svojih ustavah imenitne pravice9
Hvala Bogu in svitlemu cesarju! dobile so lepe in imenitne pravice, pa vendar jih je veliko dežel, ki z dano februarsko ustavo niso zadovoljne.
26.	Kako pa je to 9
To je odtod, ker te ustove niso prav osnovane v duhu oktoberske di plome.
27.	Kaj je torej storiti 9
Nič druzega ni storiti kakor to, da se ustave posmanih dežel popravijo v duhu oktoberske diplome.
28.	Kako naj pa se popravijo ustave posamnih dežel 9
Pred vsem drugim je treba, da se prenaredijo volilni redi za deželne zbore. Znano je, da je Šmerling čudno osnoval volilne rede. V danešnjem na šem članku ni prostora, obširno in določno kazati, kako neprijazno za slo venski narod (kako je na Koroškem,
bomo dopričali sami, za druge slovenske dežele naj pa storijo to drugi rodoljubi naši—lepo prosimo!) so napravljeni imenovani redi; danes tukaj le navajamo pravila, ktera bi imela za vo lilni red veljati.
a)	Naj dobijo kmečke občine tako število poslancev, ktero jim gre po številu glav in po številu dav kov. Po mestih pride na 4—6000 glav en poslanec, na deželi pa na 20.000 glav eden!
b)	Naj kupčija in obertnija ne voli trikrat. Ti volijo enkrat z dru giini prebivavci, drugič v posebnih mestih in krajih in tretjič po kupčijskih zbornicah.
c)	Naj veliki posestniki ne volijo to liko poslancev.
d)	Naj bi se na naučne in cerkvene interese veči obzir jemal. Naj bi, stavimo, vsi učitelji ljudskih šol, vsi učitelji srednjih šol in vsi duhovniki cele škofije, vsi advo kati in notarji itd. si po enega poslanca volili.
Daljo naj se prenaredi §. 4., po kterem se imenuje deželnemu zborupredsed nik in podpredsednik. Naj ju voli de želni zbor in cesar poterdi.
Tudi volilni okraji naj se prena redijo v tem duhu, da okraji ne bojo preobširni, da volilci ložej in raji pri dejo; — da volijo, kolikor se to dognati more, ljudje ene narodnosti skupej, da ne navstanejo prepiri in sovraštva; — da se denejo v en volilni okraj tiste vasi in kraji, kterili prebivavci večkrat med seboj občijo in se poznajo, da se zastran svojih poslancev pogovarjati morejo.
Volitev naj se tudi po kmetih po lističih, to je skrivši opravlja, da vsakdo voli po svojej vesti in vednosti brez vsega strahu, da se komu ne za meri. Kar se dovoli zastran volitve bolj izobraženim in značajnim meščanom naj se tudi privoli bolj boječim in plašnim kmetom.
6. naj se tako popravi, da se poslanci ne bojo volili na šest let, ampak le na t ri leta.
V §. 8. naj sc določno mesec po stavi, kdaj se mora vsako leto deželni zbor sklicati.
Ravno tako naj se v §. 10. pove, da, če se deželni zbor odloži ali razpusti, mora cesar vsaj v šestih tednih novi deželni zbor sklicati.
$>. 11. naj se tako prenaredi, da ne bodemo imeli deželnega odbora; ni ga treba in veliko denarja požre. Der žavne postave izpeljuje ministerstvo brez vsega deržavnega odbora; naj deželne postave in sklepe izpeljuje c. k. deželni namestnik brez vsakega odbora, se ve da mora deželnemu zboru za to svoje izpeljevanje odgovoren biti.
§. 18., v kterem so odkazane tiste zadeve, ki spadajo v oblast deželnim zborom, naj se razširi v duhu oktoberske diplome in naj se izroče deželnim zborom vsa opravila, ktera niso odločno imenovana v II. odstavku iste diplome: Več si dežela pridobi, bolji je za njo.
Še nekaj naj se pri volilnem redu popravi. Po 17 zgubi pravico voliti in voljen biti vsak, kdor je bil zavoljo kakega p r e g r e š k a ( Vergehen) obsojen. Ta nesreča po more človeka zadeti za voljo prave malenkosti; tako človek politično umerje, ne sme voliti pa tudi ne more voljen biti, ako ravno ima glavo in serce govoriti za svoje ljudi, in ljudje zgubijo včasih svojega najboljšega za govornika. To se naj prenaredi tako, kakor je v občinski postavi §. 11. Za občinskega odbornika ne more biti kdor je bil obsojen zavoljo pregre.ška zastran dobičkarije ali javne nravnosti.
Slednjič naj vsi deželni zbori no tranje avstrijanskih dežel sklenejo in visoki vladi pro'njo vložijo, naj se vse dežele notranje avstrijanske združijo v eno deželno skupino, naj dobijo vse te dežele vkup eno dvorsko kancelarijo in enega dvorskega kancelarja z dvema podkancelarjema, da ima vsaka narodnost na cesarskem dvoru svojega za govornika, in naj se napravi za vse te dežele en občen ali generalen zbor za nektere vsem deželam vzajemne zadeve; kajti združene moči več premorejo, —• morejo bolj moško pomagati deržavi, pa tudi bolj izdatno braniti pravice po samnih dežel. Zatorej govorimo spodej o deželnih skupinah.
29.	Kdo naj pa prenaredi in popravi ustave posamnih dežel?
Naj se to godi po ustavnem potu. Deželnim zborom posamnih dežel naj visoka vlada naštete prenaredbe in poprave kot vladine predloge poda. Ako Pa vlada tega ne stori, naj deželni po slanci sami povzdignejo v tem duhu svoj glas in tirjajo pravice in svobode, ktere jim podaja oktoberska diploma.
(Dalje prih).
Avstrijansko cesarstvo Dežele n že-avstrijanske.
--•la Dunaja. A'V (O ministerstvu kaj. Mariborska razstava.) Po dolgem čakanju kažejo se nam vendar ne-ktera znamenja, iz kterih nam je mogoče soditi, kaj da prav za prav naše minister-stvo, t. j. Beleredi hoče. Mi federalisti mu nismo nikdar nič hudega hotli, marveč smo mu od njegovega rojstva sem vse dobro želeli in da bi v vseh rečeh dober vspeh imelo, — le to nas je plašilo in deloma tudi še plaši, ker se proti madjarskim nameram nekako preveč obotavlja. G. pl. Majldth dela na vse kriplje za madjarsko reč in slavo, od grofa Belcredija pa pravijo, da še le snove snuje! Vendar pa, kakor se čuje, ni to kar si bodi. Bog daj, da bi se tudi vresničilo! Kar centralisti in dualisti in ž njimi tudi avtonomisti na vso moč žele, je to, da bi se namah oži zbor po Šmeriingovem kopitu sklical in z budape-štanskim porazumeval, kar bi bilo popoten dualizem. Gr. Beleredi je drugačnih misli. On je volje, vse zbore predlitavskih dežel še to jesen sklicati ter jim deržavnopravne zadeve predložiti To kaže,. da ni za dualizem, in zarad tega je tudi že glas počil, da je v ministerstvu hudo razpertje. Naj le bo, iu mora tudi biti, če se hoče vse po pravici dognati. Mi Madjarom in Nemcem vse dobro želimo, ali tega pa nikakor ne, da bi za naprej „z edin j enimi močmi11 nad nami gospodovali, naj pride, kar hoče! Tisto ministerstvo ima in bode imelo pri nas obstanek, ki je za enakopravnost vseh narodov, ki je v resnici avstrijansko. Ta- *
— 279	-
kega podpiramo mi, a brez nas naj gleda, kako bo shajalo in vladalo! Mislimo pa, da sedanje ministerstvo vse to dobro ve, in da ni prišlo samo „čnkat“, ampak tudi delat — za vse enako in po pravici! Drugo, kar zvemo, je to, da ministerstvo namerja povsod vpeljati okrajna zastopstva ali velike županije, kakor so pod ogersko krono, da bi se tako centralizaciji prej v okom prišlo in vse potitično življenje bolj oživilo. To je oči-vidna potreba, naj pravijo centralisti in birokrati, kar hočejo. Njim tako ni za dru-zega mar, kakor za nemški živelj in gospostvo nad drugimi,' Da bi pač ministerstvo srečno bilo! — Čudno se nam pa vendar zdi, zakaj da ministerstvo deželnega namestnika za Češko kraljestvo ne izvoli; zakaj da je tako tiho zastran galicijskih dežel in Dalmacije. Tu pričakujemo težko kakšnih določb, in tudi potrebe so take, da ne gre dalje čakati. — Tudi to ni za nas nič kaj veselo; ker se Beleredi ravno g. Helferta tako zelo boji, da ga menda ne misli več v službo djati. Ali je mar on hujši od Smerlinga, Heina, Mecsčry-ta itd., ki so vsi imenitne službe dobili in so celo prejpo-stavljeni? Na vsa usta jo povemo, da bi nam bil Helfert veliko ljubši od zgoraj imenovanih gospodov, ki jim nikdar prav zaupali ne bomo. H. pa je pokazal, da je pravičen mož. Grof Lariš misli novo posojilo napraviti. Vse ugibuje, kako? Nek-teri so zagnali glas, da se bode obernil do žlahtne gospode in višega duhovstva. Sam Bog ve, ali mu pa bodo tudi pomagati mogli ali ne, ker časi so na vse strani hudi in denarja vsem zmanjkuje. Vendar pa bi iz teh stanov lož i kaj skupaj spravili, kakor pa iz nižih, kterim že za davke neizrečeno terda hodi. Mi mislimo, da bi dobro bilo, prej vse deželne zbore zaslišati in se po tem ravnati. — Tudi tukaj se jako veselimo Mariborske razstave, nadjaje se, da jo bo še odtod marsikteri gledat v šel, zlasti ker bo tudi „beseda1* sijajna. Živili mariborski Slovenci!
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Šolske knjige; — paroh rod). Skorej pet let je gospodaril gospod Šmerling in v celem tem času je vlada za slovenske šole na svitlo spravila 2—3 knjige. Tako očetovsko je za nas Slovence skerbela, derže se znanega pravila: „Moremo čakati!“ Vendar pa je Šmerling v okrožnem svojem listu širokoustno zatrobil: „Vednost je moč“, pa zakaj so nam močni Slovenci, čemu torej vednost za nje? Tudi jo bivši deržavni minister večkrat terdil, da je prišel prižgat luč omike in svobode. Pa čemu omike in svobode tistim Slovencem, ki so le v ta namen na svetu, da jih ponemčimo in pritvezemo k slavni deržavi Velikonemčije. Tako se je godilo 4—5 let. Grof Belkredi še le komej toliko tednov sedi na stolu deržavnega ministra, in že je vsem vodjem srednjih šol (gimnazij in realk, — od drugih ne vemo za gotovo) dospel z Dunaja ukaz, naj do 15. sept. naznanijo vse knjige v slovenskem jeziku, ki so namenjene za srednje šole ali pa so že v rabi. Bodimo torej veseli, take reči se ne godijo zastonj — gotovo se nam v šolskih zadevah bližajo ugodnejši, boljši časi. Pri šolah začnimo, po tem ne bode nam skerbi za slovenske uradnike in uradnije. — Vožnja s parobrodom po celovškem jezeru se m. oktobra spet prične. V ta namen se kotel, ki je počil, že popravlja. Kaj pa g. Tonello, ki je parobrod po Dravi napovedal, misli, od tega pa se zdaj nič ne sliši. Morebiti si bo premislil.
Iz Pliberka. (Nekaj o šolskih pre-skušnjah pri fari na jezeru, v Prevalih in Gutsteinu.) (Konec.) V Prevalih uči spodnja dva razreda g. Wissiak (menda Bizjak). Njegova šola je pač res v tem okraju najboljša; njegova metoda pri uku vse hvale vredna. Da pa tudi ta sicer domorodni gospod malo preveč v nemški rog trobi, mu ni zameriti, ker reki nasproti
se težko plava, in v tem oziru so ubogi od vseh strani zavisni učitelji izgovora vredni. Počakajmo torej še malo, kaj kaj g. Beleredi poreče ter upajmo, da se bo sčasom na bolje obrnilo. Ravno to velja od 3. razreda. Po dokončani preskušnji pa so nas nekteri učenci pod g. Bizjakovim vodstvom še kako pičlo uro s primernim telo-vadstvom razveseljevali. Pravo! le tako naprej — sicer pa bolj v slovenskem duhu!
30. avgusta zjutraj ob 8. bila je so]jet šolska sv. meša v Uutsteinu in potem izpraševanje iz katekizma v cerkvi. O šoli a je škoda kaj pisati; zakaj skušnja uči, a je bob ob steno. Ako se prav domišljam, je že nek gospod v „Novicah" nekdaj to šolo, kjer so otroci zgoli slovenskih staršev, svetu kot skozi in skozi nemško obznanil. Ravno to mu moram jaz z žalostjo priznati. Otroci v crkvi molili so iz nalašč zato pripravljenega spisa po nemški — v šoli nadvladala je zgoli nemščina — povsod kraljevala ptujščina. Mislil sem, da spolnujejo se Šmerlingove besede, da smo se že snidli v — Frankobrodu! Učitelj se ve da je iz poprejšnjega veka, ki nam torej malo upanja po kaki bolji prihodnjosti obeta. Ali čudno je, da oba gg. duhovna, rojena Slovenca, so za svoj materin jezik nič nič ne poženeta. — Voienti non ht injuria! — Ako pojde v ljudskih šolah še dalje po teh kopitih, nikarte potem godrnjati, da nihče ni zmožen slovensko uradovati začeti, zakaj na ta način so šole v kvar vsakemu razvitku domačih stvari, in ako bodo domače svetinje še leta in leta v blatu ležale, potem se nikar ne čudite, ako nas bo tlačila ptujčeva petal
■z Preval. B. (Strašen mor.) 5. t. m. je nek hudobnež nad verlim kmetom Ra-kitnikom in njegovo ženo v naši okolici strašno moritev storil. Najdena sta bila zjutraj v postelji v kervi z razcepljenima glavama, ona čisto, on pa na pol mertev. Denarji, ura in, kar je bilo obleke, bilo je pobrano. Kolikor vemo, sta bila ta človeka poprejšnji dan na Pliberškem sejmu in sta precej pozno ponoči domu prišla. Moral je grozni morivec znan človek biti, ker sekira, s ktero je to hudobijo doprinesel — bila je domača in ležala na strani nesrečnih v postelji. Kmet je še do drugega dne zvečer živel. — Bog daj, da bi se taka nesreča več ne zgodila! Gotovo pride pa hudobnež pravici v pest, — ako kaj zvem, naznanim hitro.
Iz Celja. — ? — Grof, Strasoldo *) deželni naš poglavar je tedaj šel. Hvala večnemu Bogu, Bog mu daj srečno in veselo pot! itd. Take in še dosti lepših govoric se čuje tudi po celjskem mestu. Gotovo dosti žalostni dokazi o tem, kako je bil ljubljen in spoštovan Pa tudi ti preljubljeno mi Celje, tudi ti si tolikanj nehvaležno, da mi voščiš srečno pot?! Ti, ki sem do tebe toliko zaupanja imel, da sem se ti nedavno ponudil za kandidata v deželni zbor? — To je, kakor mislimo, bil poslednji naskok bivšega deželnega poglavarja, da pokaže javno svetu popularnost — priljubljenost svojo s tem, da se da izvoliti za deželnega poslanca, in ko bi ga izvolili Slovenci, bila bi to potem se ve da še očitnejša priča, da ga ta narod v resnici ljubi ko svojega očeta. Priporočilna pisma, drugo za drugim, so hitela tedaj že dosti mesecev pred vo-litvijo na Vransko, v Gornjigrad, na Laško, v Jelše in Konjice, posebno pogosto pa v Celje do gospodov okrajnih predstojnikov, da so agitatorji narod obdelovali in prepričevali , kolikanj blagohotnega poslanca bi dobili izvolivši si deželnega poglavarja. Pa šestnajsti dan januarja leta 1»65 je 223 Slovencev možakov v Celju enoglasno očitno izreklo in pokazalo, da jim kar nič ni mar za tacega poglavarja, ki za narod malo ali celć nič ne mara in sveta mu na-
*) Imamo »e vež dopisov zastran Strasoldo-ta; pa ta je poslednji; prosimo gg. dopisatelje, naj nam za zlo ne jemljo, da une odložimo. Vredn.
rodska prava zasmehuje. Strasoldova popularnost ostala je suha, g. Strasoldo, grof in deželni poglavar, ni dobil nobenega glasu ! — Le pojdite, visoki gospod, in bodite v srcu prepričani, da ga ni pravega Slovenca po vsem Slovensko-štirskem, ki bi za Vami le ene edine solzice prelil; kajti Vi ste po vsej moči tlačili narod slovenski, preganjali možake, ki so za njegove pravice stali in zatirali ste domorodne duhovnike. Za vsakim grmom ste iskali panslavizma, v vsakej čitavnici imeli ste svoje ogleduhe, imeli ste vsako čitavnieo za gnjezdo lusizma, ki iz Petrograda podpore dobiva. Narod slovenski, posebno pa narodne možake, imeli ste vedno na sumu; s kratka: zadnji čas je bil, da nas je Bog rešil tacega poglavarja! Dobro še vemo, zakaj da je moral preč. g. Kosar iz Maribora, zakaj d« je g. Ramor moral iz Celja. — Ne morem drugači, da o tej priložnosti tudi o našem škofu kaj rečem. Slabo za nas, da imamo tacega škofa, ki si v čisto duhovskih rečeh predpisovati daje od deželnega poglavarja. Cerkveno samostojnost že tako od vseh strani stiskajo; gorje, če je na vrh še škofje sami ne branijo? — Kaj bode? Zelo navaden je bil že pri nas priimek Strasoldov „daje nadškof lavantinske škofije.11 Nadjamo se za gotovo, da, v imenu sv. katoliške cerkve lepo prosimo, da se zdaj po odstopu Strasoldovem tudi v tem oziru na boljšo, na pravičnejšo pot zasuče! Da bi se vendar posnemati začel zgled nepozabljivega nam Slomšeka, ki je bil tolikanj vzvišen vzor kaloliško-narodnega vladike. Res je moral marsiktero grenko požreti, a zato si je pridobil neumrljivost pri hvaležnem mu narodu. *
Tedaj g. grofu Strasoldu še enkrat prav srčni „Z Bogom!11 lavantinskemu škofij stvu pa ponižno prošnjo, da zanaprej bolj skrb-ljivo pazi na cerkveno neodvisnost in svobodo, in saj sedaj, ko se nam na političnem nebu lepši dnevi obetajo, tudi v cerkvenih zadevah Slovencem pravice pustč, ki jim že po natornem zakonu gredč. Saj je sv. katoliška cerkev ravno s tem katoliška: da je za vse čase, za vse narode, in za vse kraje enako pravična — in le, če se tega pravila ostro drže njeni škofje, le tedaj so v resnici katoliški. Serčno želimo, da bi med škofi, med duhovniki in med ljud stvom cvetela in živela prava ljubezen in sloga, da bi se vsi serčno in zvesto poganjali, za časno in večno srečoj,
las Štajerskega. 6. sept. —k.— (Štajerski in kranj ski avtonomisti). V današnji „Tagespošti11 beremo tole čudovito novico: Zvedeli smo od znamenite strani, da mislijo kranjski deželni poslanci svoje tovarše na Štajerskem povabiti k shodu poslancev, da bi se dogovorili in pogodili o več državnih vprašanjih. Oni t j. kranjski poslanci so neki v govoru g. M. žl. Kai serfe Ida našli nektera pravil a (An-haltspunkte ), po kterih je dočakati pogo-jenja. Ko bi štajerski poslanci hteli priti na to povabilo, bode ta shod se najbrže v Celju napravil. Iz Koroškega se nikdo ni povabil, ker v tamošnjem deželnem zboru avtonomistična stranka nima prijatlov.11 — Tako „Tagespošta11. — Mi pa začudeni vprašamo, kteri kranjski deželni poslanci da so razposlali to povabilo? Kteriru se zdi Kaiser-felctov govor podlaga pogojenju? Narodnim gotovo ne; kajti Kaiserfeld ne pripoznava Slovencev, ni mu mar za njih pravične želje in pravice; pokazal je to v deželnem zboru, ko je hudo napadal našega edinega zagovornika Hermana; ni mu mar za narodno enakopravnost, njemu le gre za pogodbo z Ogri in za oži državni zbor. Njegov govor je bil skoz in skoz dualističen. Kteri kranjski poslanci tedaj vidijo v dualizmu blagostanje Avstrije? Naj se imenujejo ti gospodje, naj se pokažejo svetu? Dozdaj še nismo vedeli, da je razun centralistov in narodnih federalistov v kranjskem zboru tudi kaj dualistov. Dualisti pa so vsi, kteri se mislijo pogajati na podlagi Kaiserfeldovih
— 280 —
idej. Ali so morda stari Šmerlingovci, Brelihi, Kromeri in kar je še slavnih mož tega kopitapsvojo kožo slekli in iz' centralistov dualiBti postali? Najbrže pa je nemški liberalec g. grof Auersberg za shod z našimi avtonomisti. Od prihodnjih „Novic11 pričakujemo, da nam bodo razjasnile, koliko resnice da je v „Tagespoštinem11 naznanilu. Še nad nekaj se čudom čudimo in to je, da v slovenskem Celju mislijo napraviti ti gospodje svoj shod. Ali ni to strašna ironija, da se na naši domači zemlji bi snidli protivniki narodne enakopravnosti, zatiravci napredka in razvitka našega naroda?
Iz vsega se vidi, da vse sile napenja nemška stranka, da bi ne zgubila veljavnosti in oblasti, ktero si je po Bahu in Šmerlingu pridobila. Na vso moč hoče demonstrirati, da bi pokazala novemu ministrstvu, koliko veljave da ima. In mi Slovenci? Mi mirno gledamo, kaj se okoii nas godi in ko bo vse odločeno, — pa gotovo žalibože nam ne v korist, — potem bomo tožili in žalovali, da se nam krivica godi. (Jas bo> pretekel, mi pa ga ne bomo porabili. Nemški poslanci nam kažejo pot, kaj storiti, kako se obnašati. Kako zelo potrebno je, kako važno in koristno bi pač bilo, da bi se tudi slovenski poslanci in drugi veljavni in domoljubni možje siiidli in dogovorili v političnih'' vprašanjih. Pred vsem je treba odločnega programa, kajti vse delovanje je prazno, če vlečemo eni hi, drugi hot. Od vas, ki vas je slovenski narod poslal kot svoje prave zastopnike v deželne zbore, od vas pričakujemo, da ne zamudite pravega časa in brez odlašanja storite, kar je treba!
Dežele trojedine kraljevine.
■* Zagreba. §. (Belkredi, mi in Dalmacija). Zaupljivo srce smo novemu mi-nisterstvu naproti prinesli; pa upanje naše pada in srce nam se trese, kajti Belkredi ne nastopi srčno prave poti. Dvorski naš kancelar je nemogoč; zakaj da, povedal sem že večkrat. Zatorej ni čuda, da so njegove ure že doštete. Ni dolgo, kar je nekdo po mestu glas raznesel m so tudi časniki hrup zagnali, da bode b. Hellen-bach nastopil službo Mažuraničevo. To je bil potres po celem mestu med vsemi na-rodujaci. Prišli bi pač iz dežja pod kap! Iivala Bogu, da je ta vihar se vlegel in pripihljala je sapica bolj prijetna in bolj prijazna: Baron Ožegovič ali vladika Stross-mayer bobodoč naš dvorski kancelar. Srca so se pomirila in vse le težko čaka, da bi se ta glas vresničil! Da Belkredi nekako čudno tiho in plašno postopa, ne dopada se; med tem, ko Majldth dela na vso moč, bi Belkredi ne smel prerahlo in pretiho postopati, posebno pa še tudi zastran naše Dalmacije ne. Sedmograško hočejo Madjari s kožo požreti, — po tem pa pride Hrvaško na versto. Zatorej naj Belkredi, kteremu zaupamo, da ni dualist, postavi nam krepkega in značajnega kancelarja in naj skorej skliče dalmatinski zbor. Po tem merilu merimo njegovo rodoljubno srce do nas. Pa dalmatinski zbor sklicati, je res prava težava. Šmerling je napravil volilni red tako, da ima v deželnem zboru nekaj črez 20.000 Italijanov več poslancev nego 400.000 Slav-janov in slavjanski rodoljubi ne morejo ničesar opraviti. Kaj je torej storiti, porečete? Po naših mislih to le: Naj se sedanji deželni zbor razpusti in nove volitve naj se napravijo. Pa po kterem volilnem redu? Naj si bodi po Šinerlingovem volilnem redu leta 1861. Upamo, da bode pravica vendar le zmagala. Kar pa tirjamo, je to, da se pred volitvami odpravita znana gg. Mamula in Lapenna in da se po tem uradnikom ostro zaukaže, naj se v volitve ne vtikajo in nikomur na noben način sile ne delajo, fcivesti smo si, da naš slavjanski svet izvoli gotovo slavjanske poslance. In tako zbranemu deželnemu zboru naj vlada sama predlog naredi zastran združenja z našim
kraljestvom, ktero bode še le po tem v resnici „trojedino11, ne pa samo le po imenu. — Naj potem deželni zbor sklene, kakor mu ljubo, vsaj zvemo toliko, kako stojimo pri tej reči. Povemo pa vendar očitno, da se zanašamo na slavne dalmatinske narodjake. — Kar slišimo zastran homatij, ktere so se pri občinskih volitvah godile, kaže na to, da so žalibog bile žalostne. Trije so ostali mrtvi, 12 jih je pa ranjenih. Sestavljene so posebne komisije, ki to reč preiskujejo. Nekaj ljudi je že zaprtih in pri najslavnejših naših možčh so bile — izbe in omare uradno preiskovane. Od devetih do pozne noči so bila pisma pri gg. Ivamu Danilu, Dr. Klaiču, Dr. Pastroviču in Nodilu, vredniku „Nazio-nala“, vsa premetana in prestaknjena. Mi vsi pa vendar le mislimo, da se je ta kruh spekel iz druge moke. Ravno se čuje, da je tudi v Kninu v hiši Dr. Montia bila ostra preiskava.
Dežele galicijske.
Rusinski list >;Meta“ prinaša program ru-sinskih federalistov, iz kterega posnamemo to-le: Kraljestvi Galicija in Vladimirija, veliko vojvodstvo Krakov in vojvodstvo Bukovina se združijo v samostojno skupino, ki ima svoje posebno vkupno zako-nodajstvo v vseh rečeh, ki po oktoberslci diplomi ne pripadajo deržavnemu zboru ali starešinstvu, namreč u p r a v o, pravosodje in nauk. O vseh teh rečeh ima le v kupni zbor pravico posvetovati se in sklepe delati. Vse sklepe imajo odgovorni uradniki izpeljevati. Ta skupina naj dobi tudi svojega dvorskega kancelarja, najvišo sodnijo in posebno najvišo upravno gosposko, in pri vseh teh uradih naj se v službo jemljč uradniki vseh treh v tej skupini bivajočih narodov, t. j. Poljaki, Rusini in Romani. —
Razne novice*
*(Šmerlingavazdravica.) Gotovo še niso bravci naši pozabili Šmerlingove zdravice (toast) pri petstoletni svečanosti dunajskega vseučilišča in njegovih besed, kijih je takrat nekako fantastično govoril, rekoč: „Dvakrat nam j e že preuravanava nemške edinosti spodletela, vendar v tretje mora po sreči iziti. Da se zopet vidimo v Frankobrodu! Nek franko-brodski list pravi na to: Oh ne gospod Šmerling, Bog varuj, da se zopet kdaj vidimo. Mi smo vas že od' leta 1848 siti. Da bi se nikdar več ne videli! — G. Šmerling bo zdaj saj za-stopil, kam — pes taco moli in koliko da velja — on in njegove sanjarije.
* „Slovo11 piše, da se še to jezen prične na akad. gimnaziji v Levovu vse v rusin-skem jeziku učiti. — Kako in kdaj pa na Slovenskem ?
Duhovske zadeve.
Kerška škofija: Premilostljivi knezo-škof so č. g. Petra F u n d e r-a imenovali za stolnega korarja. Dalje so postali čč. gg. Janez Aichlburg Martin Kral in Anton Valentinič pravi dekani. Č. g. Karl Diirnwirth je povišan za knezošk. duhovnega svetovavca. G. Gotzl Ign. je dobil faro št. Štefan pri Velikovcu, g. Šket h Jož. faro Kerčanje in g. Krofi č Mih. ka-nonikat v Velikovcu. Čč. gg. gresta za provizorja: Alojzi Šacvv Labod in Sker-Dinc Jan. na Diekše. Č. g. Frid. Baeder iz škofije C h ur je prestavljen za spovednika čč. gg. Uršulinaric v Celovcu. C. g. Ign. Schopf iz škofije Briksen pride za zač. kanonika v Strassburg. Č. g. O. Virgil Peč gre v samostan št. Peter v Solnogradu nazaj in na njegovo mesto pride za kaplana v Vetinje č. g. O. Pij G rein z. Č. g. Jan. Globočnik gre ze kaplana na Peravo in č. g. Jan. L e d e r za kaplana v Kotmarovas. Č. g. Frid. Haderer je penzijoniran.
Dunajska borsa 12. septembra 1865.
Novi zlati Srebro
.	5.16
107.60
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom E. Bertsckinger-ja,