Izhaja
vsako sredo in vsak petek.
Velja
za celo leto 4 krone,
Dopisi
Zijajo ___________
v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
naj se frankujejo in po-SMjajo uredništvu lista »Mir«
Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lsta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Oopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
^il volitvami — sami sveliti !
lJred vsakimi volitvami se nemškona-Jalnih svobodomiselcev prime čisto po-. 116 vrste bolezen, ki pa takoj ,sama iz-; lrie> kakor hitro so volitve končane. Ta bo-e^eh je tako nalezljiva, da se je ne u'branijo . 0 taki možje, ki so pred njo sicer imuni-tlrahi ali zavarovani. Ta bolezen se pojavi ,5°’ da začnejo pred ljudmi moliti taki, 1 se sicer
svet0 jluhc
ne morejo dovolj izpljuvati čez vero, Cerkev Kristusovo in katoliške lovnike, da šepečejo pričo katoliškega IMstva »goreče molitve« usta, ki so sicer
vsak
dan polna psovk čez pr........farje,
! a se začnejo ponašati s katoličanstvom ta-j,1’ ki sicer živijo in umrjejo za brezverski j^eralizem, da so polni spoštovanja do sve-verskih naukov tisti, ki jih prej niso .llogU dovolj smešiti. Čudna bolezen, samo da je pri nemških nacionalcih in tistih, Z' delajo za nemške nacionalce, tako —
kl‘atka !
Koroško ljudstvo, zlasti slovensko, je še P0 pretežni večini globoko verno. Zato za ,asa volitev vsi volkovi prihajajo k njemu ovčji obleki. Liberalec Lučovnik j,r e d ljudmi sklepa pobožno
v 0 k e , Schumy, ki vleče vozbrez-Ofskih nacionalce v, se hvali Ja shodih, da še moli, in celo ® J a s o v i t i p r o č o d r i m o v e c , ki v s a k o leto smeši nauke k a t o 1 i -in bi sicer s kato-s a m o še po »portu-
j'k^e cerkve 1Č a ni rad R a 1 s k o «
govoril, dr. A, n g e r e r “ a m r e č , molči na volilnih s h o -! 1 h o vsem tem in zagotavlja vatoliške volilce, da spoštuje v e r s k i čut.
. Že volilni oklic nemških nacionalcev v dtrovskih »Freie Stimmen« zagotavlja, da |lehiški nacionalci nočejo napadati vere kansko leto smo pa brali v istem listu razpne, surove napade na strogo katoliške Naprave, proteste, da se otroci udeležujejo ^fskih vaj in procesije na sv. Rešnjega Te-e.sa dan, proteste zoper večkratno prejema-kja svetih zakramentov pri šolarjih, čitali •'Pio ravnotam napade zoper dekret glede bi’Veg a svetega obhajila, čitali smo napade ^otesitantovskega pastorja Hegemana zo-?ei' nauke katoliške cerkve, čitali smo član-, za svobodno šolo (to je za brezverski (j°Uk v šoli) itd. Sploh se ne spominjamo, bi bili v nemškonacionalnih listih samo k k rat čitali kaj pohvalnega o katoliški ( ePi, pač pa v vsaki številki naznanila proč-^^•vimovcev in agitacijska poročila za »los °P Rom« (proč od Rima!) j Isti » d e u t s c h: f r e i h e i 11 i c h e r P h d e s w a h 1 a u s s c h n s s «, ki zago-k^lja, da ne namerava napadov na vero, I Pvno isti se zavzema za k and id a-J1 ro losvonromovca dr. Angererja in
<,'1 vno isti se zavzema za kandidaturo
v - Luischouniga in Šumija! Ali ni zoper ty1Clro> vsaj zoper katoliško vero, če je pro-asvil za >,taznik£
če
svojega kandidata najhujšega so-v —-«a katoliške cerkve in se zanj z vso eiho poteguje?
Sv .Kdo je ta dr. Angerer? Angerer je bil 0 °j čas v Marijanišču, potem pa je izstopil, sJmadel od katoliške vere in sedaj jo tako Jraži, da mu kar sline brizgajo na vse Pki, kadar govori v deželnem zboru zo-. katoliško Cerkev, da gleda tedaj čisto
Stl‘8
ber
J1'«
in udarja z roko po pultu. Ta Ange-
hodi hujskat tudi v slovenske kraje, ka
Celovec, 19. velikega travna 1911.
kor v Rorovlje, kjer je hujskal po poročilu samih »Freie Stimmen« proti »nestrpnim katoliškim duhovnikom«, ker po nauku katoliške cerkve ne pustijo protestante na katoliškem pokopališču pokopavati tako kakor katoličane, in je vabil boroveljske nem-škutarje k odpadu od katoliške vere k lute-ranstvu, zato ker mora biti Rož — nemški.
Pošten slovenski, veren Rožan nam je tedaj pisal sledeče pismo: »Že .stari ljudje so pravili, da Nemcem ne gre samo za to, da nam iztrgajo materino besedo, ampak tudi vero. Nemškutarija je samo prag, črez katerega se pride v kraljestvo brezverstva in luteranstva. In kar so prej ljudje slutili, to se zdaj godi! Lutrovski misijonar dr. Angerer je zbobnal skup ves nemški Freisinn iz Roža, da bi ga ogrel za za luteranstvo, ker so naš gospod župnik hranili pravico in rekli, da naj ima oni, ki v življenju noče biti katoličan, tudi po smrti prostor med svojimi. Tudi mi smo proti temu, da bi luterani ali pravzaprav verski odpadniki gospodovali na našem blagoslovljenem pokopališču; kajti ni nam vseeno in odločno se zavarujemo, da hi kdaj lutrovski pastor gazil po naših grobovih.« Tako je pisal mož, ki ni katoličan samo za časa volitev, ampak vedno in povsod.
O sveti katoliški Cerkvi je govoril dr. Angerer 12. sušca t. 1. v Porečah ob Vrbskem jezeru tako-le: »Ta rimska banda ni nobena verska organizacija, ampak to je največja in najhujša naša nasprotna politična stranka, kateri načeluje in ji daje navodila rimski papež sam in proti kateri se moramo mi z vso silo bojevati, da ne podležemo. In ta boj se imnuje kulturni boj, za katerega smo pa v prvi vrsti poklicani mi Nemci, posebno vsenemška stranka, ker ravno proti nam (to je pročodrimovcem! Ured.) je iz Rima naperjen boj in ravno papež je tisti peklenskivojsko-vodja, ki vodi proti nam poštenim, svobodoljubnim Nemcem ljut boj!«
Kristus je postavil papeža kot vodjo svoje Cerkve, dr. Angerer pa napoveduje papežu boj.
Nemški nacionalci podpirajo to hujskaško gibanje pročodrimovcev na celi črti. Njihovi časniki se zavzemajo za gibanje »proč od Rima«, hvalijo delovanje verskih odpadnikov, vabijo tudi k protestantovskim cerkvenim obredom in sramotijo katoliške organizacije in katoliške nauke. V deželni službi imajo verski odpadniki prednost, kjerkoli morejo u tihotapiti nasprotniki v javne službe protestante, d očim katoliškega Slovenca ne sprejemajo niti za zadnjega policaja v Celovcu.
Zategadelj je pa tudi več ali manj vseeno, kakšen je osebno ta ali oni nemškona-cionalni kandidat, ampak merodajno je le, da je kandidat brezverske, protikatoliške nemškcnacionalne stranke, katere program mora sprejeti in po katerem programu se mora v politiki ravnati, če bi osebno tudi deset rožnih vencev na dan zmolil.
In kandidati ene in iste nemškonacio-naine stranke so dr. Angerer, Schumy, Lučovnik, Nagele, dr. Waldner, Hofer, Do-bernig.
Ti hodijo zdaj med katoliško ljudstvo v ovčjih oblekah nabirat glasove. Toda noben pravi katoličan jim ne bo dal svojega glasu. Kar nas je vernih katoličanov, ne bomo poslušali teh verskih hinavcev, ampak svetega očeta v Rimu, namestnika Kristuso-
Št. 23.
vega, ki so naročili letošnje leto graškemu škofu sledeče važne besede:
»Povej svojim vernikom, da jih srčno ljubim in posebno v svoje srce sklepam. Vsem podeljujem iz celega srca svoj blagoslov, ki naj jim prinese od Boga milost in tolažbo. Reci jim pa tudi, da naj bodo trdni v veri na Jezusa Kristusa in ostanejo zvesti v ljubezni do Cerkve, katere otroci so postali pri svetem krstu. Zakaj čim mnogo-šteVjlnejši in predrznejši postajajo v našem času sovražniki Kristusa in njegove cerkve, tem odločneje morajo nastopati njeni pristaši v besedi in dejanju in ne smejo poznati nobenega strahu in polovičarstva. Saj tu veljajo besede Gospodove: Kdor ni z menoj, je zoper mene; kdor z menoj ne zbira, ta razdira.
Ne število in srditost sovražnikov je dandanes naša nevarnost, ampak neodločnost in plašljivost tolikih katoličanov, ki se komaj še upajo nositi in pokazati to ime. Reci jim, naj bodo srčni, zakaj Bog je z nami!«
(Slovenski volilci! Zato pa 13. junija oddajte glasovnice za sledeče katoliško-narod-ne kandidate v sledečih okrajih:
1.	V mestu Celovec:
Hloizti Terček,
knjigovez v Celovcu.
2.	Celovška okolica:
Ualentin Podgorc,
tajnik »Mohorjeve družbe«.
3.	Sodni okraji Borovlje, Dobrlavas, Železna Kapla in Pliberk:
Franc Grafenauer,
deželni poslanec.
4.	Sodni okraji: Velikovec, Svinec, Sta-ridvor;
Juri! Rutar,
župan v Št. Petru na Vašinjah.
5.	Sodni okraj Beljak:
filatila Vospernik,
župan vernberški.
Volilno gibanje.
Kako lažejo nemškonacionalni listi.
Beljaška Urša, drugače imenovana »Villacher Zeitung«, je 4. majnika objavila iz Marije na Žili dopis, v katerem je gosp. župnika Meško in cerkovnika tako-le laž-njivo napadla: »Velik trn v očeh župnika in cerkovnika je gostilna in trgovina »strammdeuitsch« vaškega gostilničarja Štefana Moserja v Mariji na Žili. Isti je miroljuben, delaven mož, toda evangelijske vere. Zategadelj se župnik in cerkovnik na vse kriplje trudita, da katoliške ovčice pregovorita, naj se ogibajo hiše tega antikrista. Posebno proti imenovanemu gostilničarju se je pošiljalo oblastim neutemeljene pritožbe, kojih neresničnost se je izkazala, ko se je o tem povpraševalo.«
■V št. 58. od 16. majnika pa je beljaška Urša bila prisiljena to svojo laž preklicati in jo je popravila tako-le:
»Ker smo bili od enega naših poročevalcev napačno orientirani, je prišla v naš list 4. majnika notica, ki je bila naperjena zoper župnika in cerkovnika v Mariji na Žili in je vsebovala več podatkov, ki ne odgovar-
jajo resnici. Na željo osebno k nam došlega gostilničarja Štefana Moserja v Mariji na Žili s tem popravimo, da ni res, da bi zgoraj imenovana gospoda delala javno mnenje za volitev in da tudi trditev, da se župnik in cerkovnik na vse kriplje trudita, da bi ljudi odvrnila od gostilne gospoda Moserja, ne odgovarja resnici. O tem smo se dovolj informirali in se zato ne branimo, to tukaj popraviti.«
Tako lažejo nasprotni listi o Slovencih, duhovnikih itd., navadno pa ne popravijo svojih laži, ker vsak ni Štefan Moser, ki je sam prosil, da se krivica popravi.
Prijateljska beseda iz Kranjske na Koroško.
Pred kratkim sem imel pri vas na Spodnjem Koroškem opravka. Tedaj sem imel priložnost, slišati tudi ugovore proti izvolitvi kandidata g. Fr. Grafenauer-j a. Do tedaj mi sploh na misel ni prišlo, da bi slišal kdaj kaj tako budalostega med poštenimi Slovenci na Koroškem. Zato brez zamere, če mi ni mogoče kar gladko tega pozabiti in če se stvar v naštetih točkah vsaj nekoliko javno ožigosa. Hujskači pravijo:
1. Grafenauer je kriv draginje mesa; 2. Grafenauer je kriv draginje sladkorja in drugih živil; 3. Grafenauer je kriv, da so meje zaprte živini in prešičem, in 4. Grafenauerja ne voliti, on je klerikalec. Kdo je bil oni prvi politični trep (bedak), ki je ljudstvu to natvezil, ne vem, vem pa, da je potrebno onemu in vsem, ki te ali podobne bedarije raznašajo, podati sledeče kratko pojasnilo. 1. Kdo je kriv draginje mesa? Temu je krivo pomanjkanje pobitne živine, govedi, svinj, ovac in dr., poleg tega pa tudi to, da je postalo meso, kar ni bilo nekdaj, nekaka vsakdanja jed, naj bo to že umestno ali ne. Draginja mesa pa nobenemu kmetu, živinorejcu ni v kvar; zato bo umestno, če slovenski in sploh vsak kmet o dragem mesu molči in bo hvaležen, če svojo nič kaj lepo, včasih še mršavo goved v tako lep denar spravi, pri tem pa še pomisli, da je živina isedanje čase edini vir, ki kmetu vsaj izgube ne nese. V slučaju nizke cene mesu bi posebno na Koroškem druga pela. 2. Kje je krivda, da ima sladkor, moka in nekatera druga živila tako visoko dnevno ceno, kateri poslanci, vštevši Grafenauerja, so tega krivi? Za časa mojih mladih let je večini ljudstva namestovalo sočivje (grah, bob, fižol), krompir, korenje, repa in drugo vsakdanji kruh, tudi isuhe hruške ali kaj podobnega mi je šlo večkrat k zajutrku v slast; kuhalo se je, posebno v zimskem času, le po dvakrat na dan, kruh pekel redke čase in še takrat večinoma črn. Sladkor, kavo, kdo je na kmetih poznal! In sedaj: skrajna pšenična, ržena moka pri nas na Kranjskem že marsikje zgublja veljavo, ječmen, proso se pa za moko še malokje melje. Sladkor kvari zobe že dojencem, kavo — če tudi nič vredno istvar — ti srka brez razločka vse, staro in mlado. Treba je torej neizrečno množino raznih živil več kakor nekdaj. Ni čudo, če živil leto do leta manjka in raste cena vsled družabnih in vremenskih razmer vedno višje. Če hočete brezmiselni hujskači potisniti »kandidate«, kateri delajo resnično draginjo, v kot, to je, da bo šlo vse poceni kakor nekdaj, pokličite nazaj stare običaje in one čase, ko je dobil siromak tudi za »božji Ion« nekaj. 3. Grafenauer je kriv, da je zaprta kupčija živine zaradi bolezni. No, ta je pa lepa, samaobsebi tako neumna, da ji sploh ni treba odgovora. 4. Pomena, da bi bil Grafenauer klerikalec in kot tak nesposoben za poslanca, ni mogoče najti. Saj je menda biti tudi na Koroškem pošten kristjan dovoljeno! Dovoljeno tudi možu svojega verskega prepričanja občevati s častito duhovščino, posebno med Slovenci, kjer ni pretiranosti, kjer se povsod uči in v dejanju kaže ljubezen do Boga in bližnjega.
Upam, da je v predstoječih, četudi skromnih vrsticah razumnim ljudem vsaj nekoliko pojasnjeno, da se ni pri bodočih volitvah ali sploh nikdar na take proti-agitacije ozirati. Sovražnik ima pri tem dva namena: prvi, da očrni v vseh ozirih do-
brega g. Grafenauerja; drugi pa, da zaseje razprtije in prepir med koroške Slovence. Bodite, dragi bratje, oprezni in zadostno čuječi! Ako se podaste ter postanete razdvojeni, raztrojeni ali celo na štirih delih kakor mi Kranjci, bo začela odnašati Drava vaše blagostanje in narodnost podobno, kakor plava že slovenska kranjska narodnost po »Ljubljanici« — proti »Reichu«! (Neumnim in od g. kandidata Grafenauerja na shodih izborno ovrženim lažem nasprotnikov bi lahko še mnogo dodali, pa smo hoteli pustiti samo razumnega kmeta iz Kranjske. Uredništvo.)	Š—f.
Volilne shode
priredi »Osrednji volilni odbor za Koroško«
v nedeljo, dne 21. majnika:
dopoldne v Kazazah ob pol 10. uri pri Neuwirtu, _ popoldne ob treh pri Čuku v Škocijanu in v Selah;
v torek, dne 23. majnika:
dopoldne v Klančah in na Obirskem;
na praznik, 25. majnika:
dopoldne v Kotmarivasi, v Šmarjeti v Rožu, popoldne ob treh na Trati pri Cingelcu.
Nasprotniki so povsod vabljeni, zlasti Schumg in Lučovnik!
Scfcumy v Pliberku. V nedeljo, 14. t. m., je imel naš vrli deželni in državni poslanec g. Grafenauer v Dobu pri Likebu svoje zborovanje, katerega se je udeležilo prav častno število volileev. Poročal je o svojem delovanju kot deželni in državni poslanec in nam povedal vzroke, radi katerih je bil državni zbor razpuščen. Po končanem govoru so nekateri zborovalci zahtevaj!, naj pove ka j o svojem protikandidatu S c h u -m y j u. Odgovor je bil: »Jaz oseb n o proti mojim političnim nasprotnikom ne bom govoril. če to kdo drugi hoče, naj se oglasi.« — Slučajno smo zvedeli, da bo tisti večer zborovanje v Pliberku pri Nemcu. Radovednost nas je gnala tudi na to zborovanje, Ali na tem shodu nismo videli kmetov, ampak samo pliberške purgarje. Prvi je govoril g. Dobernik. Tisti je pustil naše slovenske zadeve še precej pri miru, ali urednika »Mira« le ni mogel pustiti, ker menda biva v Ljubljani, da od tam lažje deluje za volitve. (Saj ni res! Dobernik, kaj lažete? Uredništvo.) Mislil sem si, taki gospodi pa že vedo, da mora biti Kranjska neka tuja država, v kateri se dela, kar hoče. Dobernik je pač sodil po koroških razmerah! Kot drugi govornik nastopi S c h u m y. Ni trajalo dolgo, že je imel g. G r a f e n a u e r j a v zobeh, da je samo dober agitator, da kaj višjega ni zmožen storiti, da je tak kakor gramofonska plošča in da pri njem ni nič drugega kakor šola in zopet šola in da so sedanje šole tako prav pripravne za nas, da je dobro, če zna človek dva jezika, (Medklic: To bi bilo tudi za druge dobro!) Saj je tako tudi. (Medklic: Zakaj pa potem Nemci nimajo takih šol?) Scliumy: Beweisen Sie mir das! Volilec, ki je naredil medklic, mu ni utegnil odgovoriti, ustal je, mislim, da najplemenitejši človek iz družbe, in se je zadrl nad njim: »Sind Sie stili, Sie haben da gar nichts zu l'eden, Sie Bauernschinder!« Ne vem, kaj je s tem hotel povedati, ker dotični še nikdar ni kakega kmeta odrl, saj je sam revež. Vemo pa, da so gosposki frakarji že marsikaterega kmeta odrli. Ali nekaj mora biti že res na tem, ker to je rekel olikani gospod Vitez pl. Metni c. Med drugim je g. Schu-my slovenske kmete psoval »die windischen Bauern« (Medklic: Die slove-nischen!) in »windische Dickschàdel« in da je g. G r a f e n a u e r z nujnim predlogom radi afere na kolodvoru v Celovcu državni zbor tri dn; zadržal in da se je s tem denarja potrosilo. Naj bi se to dalo kmetom in ti bi bili jako zadovoljni.
Schumy torej odobruje, da so aretirali v Celovcu poštenega slovenskega župana, zato ker je govoril v slovenskem jeziku. In
kako hinavsko je zavijal tu oči, češ, da je
Grafenauer s svojim nujnim predlogom J1*' žavni zbor tri dni zadržal. Ali meni re: negat Šumi, da smo slovensk1 kmetje poslali na Dunaj g. Grafe n a u e r j a zato, da bi molčal» ko nam Nemci ropajo pravice; ki jih ima celo vsak cigan? Al1 smo volili Grafenauerja zat°’ da bi molčal, če bi nas celovška fakinaža tudi pobijala? Kel pa se je g. Grafenauer potegnil za nas slovenske kmete in ker je šumi povedal, bi se on ne potegnil za nas, zato bomo vsi pošteni slovenski kmetje zopet glasovali našega slovenskega kandidata in kmet® Grafenauerja, Šumiju pa bomo dal1 »laufpos«. In kaj bo govoril Šumi o zapravljanju časa in denarja. Po nje g ove U bi moral torej vsak kmečki zastopnik m o Ič a t i in pustiti nemškona-cionalce, ki so naredili kot vladna stranka 12 milijard dolgov, pri miru, da bi še zana-prej delali dolgove, kmet pa bi naj še zana-prej plačeval in stradal in trpel in vse zategadelj, da bi državni zbor ne »tratil časa« in s tem ne trosil denarja. Za tak Šumijev program se slovenski kmetje zahvalimo. Kimali so predGrafenauer-jem že 40 let drugi, nemškona-cionalni ki m ovci, ki z a n a s n i s o ničesar storili, niti lepe bese; de za nas spregovorili, da nek1 »tratili časa«; zato pa ne bomo volH1 zdaj zopet novega kimovca Šumija-ampak Grafenauerja, ki ima v pe)1 več pameti, kakor Šumi v glavi, čeravno je Šumi na shodu rekel, da Grafenauer 111 zmožen. Ali ima Šumi nas slovenske kmete
za tako neumne? Slovenski kmetje dobf0 vemo, kako zmožen da je poslanec Grafenauer, ki se nikogar ne ustraši in je kos vsem nemškonaciO' nalnim dohtarjem v deželneU zboru, dočim se Š u m i b o j i c e 1 o n a S slovenskih kmetov in napravlja samo tihe shode, da zvemo zanje ponavadi šele potem, ko so že končani.
Kandidat rdečkarjev, Sitar, na Prevaljah-
Že v zadnji številki smo poročali, da ic n,oral kandidat socijev, debeluhar Sita1' prav potihem zapustiti Prevalje. Na shod11 je bilo somišljenikov S. L. S,, skoro gotove več kot socijev. Sitar se je jezil in zabavlja1 čez Grafenauerja in slovenske klerikalce-čez davke, in je rekel, da je on proti rhoih' n'm instrumentom ter je pravil, da se h° on potegnil za to, ker se zapoved »ne ubijaj*) premalo izpolnuje. Mi mu prav damo-, k®1 velekapitalisti ubijajo kmeta in delavca, llL> pa klerikalci. Zato, gospod Sitar, le don11) ostanite, to bo bolje za Vas, ker vse, kar ste povedali, je bilo prav malo »zastopno«, kakor je eden izmed navzočih mož volilcU) S. L. S. rekel. — Ko je Sitar videl, da nič he opravi, je njegov trabant Lahovnik za ključ1 shod, ne da bi se bila Sitarjeva kandidatni'11 vzela na znanje. — Naši somišljeniki so p°' tem zborovali takoj nato ravno- tam, kel sociji so odšli takoj poparjeni na vse stran1-odkoder so prišli. Na shodu volileev S. L. S-sta potem govorila še dr. Rožič in provizo1 Štritof. Dvorana je bila čisto polna našn1 vrlih mož in fantov. Provizor Štritof je govoril najprve o živinskem obnašanju rdečkarjev, ki so ga hoteli dejansko napasti» pokazal je njih svobodoljubnost, kater0 imajo vedno na jeziku, v pravi luči. Zborovalci so ogorčeno protestirali zoper podi0 obnašanje socialnih demokratov in njihovd1 žen, ki so se na shodu tako grdo obnašal6; da tega niti zapisati ne moremo. — Dr. Rožr’ je govoril potem o nalogah državnega zbor0; o pravih vzrokih draginje, o pomenu Jug0) Slovanov za Avstrijo ter o krivicah, ki na11 jih vlada dela na vseh poljih. Shod je k°) nečno soglasno izrekel zaupanje g. poslan01 Grafenauerju ter se je sklenilo enoglash0) da bodo vsi volilci šli na dan 13. junija P), volišče ter volili Grafenauerja. Navdušeni med pristaši S L. S. je bilo veliko.
Guštanj. (Rdeči shod.) V ppn|j del jek 15. t. m. zvečer so nenadoma skli0^ naši rdeči svoj volilni shod, na katerega .. vabili po Guštanju s slovenskimi leta1' :
tudi govorilo se je v slovenskem jez
iKdj
Ilfinfs SSOlfidUE ? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehaj0^! zdravilni in krepčujoči Kellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. lovatelj samo lekarnar Keller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško).
s ^es prebrisani so. S slovenskimi letaki in ^ s 0venskimi govori si hočejo priboriti gla-^e.slovenskega ljudstva, ker nemški do-ai niso nič izdali. Če pa kakšen naroden 0Venec pride v Guštanj in si upa govoriti st°vensko, tedaj je vse nemštvo v nevarno-jb sami rojeni Nemci bi hoteli biti nem-- rJ), ako bi se jim Judež ne vteoai v jt'zik. se je vršil v gostilni pri Kroni. Goje Ig. S i t t e r , njihov kandidat, in ravno iste budalosti kakor pri Kri-
Shod
Vorii
sicer
R anu na Fari kjer jo je moral tako sra-°tno odkuriti, pa ne pred pestmi ali pa-‘Canii, ker takih sredstev se naše krščan-, 0 ljudstvo ne poslužuje. Tukajšnji social-^ eniokratični voditelji so se zbali, da ne bi aa° imenitno pogoreli kakor so na Fari.
Zato
so sklicali shod koj v ponedeljek zve-
er- Seve so imeli na- shodu večinoma mla-,la°, pa tudi ženske, katere so baje znale '°lje govoriti kot Sitter in igrajo iste, po-v Guštanju pri agitaciji, veliko vlogo. drGidat Sitter je mnogo govoril o državi, vPjaštvu itd., skoraj tako kot bi že bil ^ Mister, a da bi bil povedal, kako storiti, I a Ih se država iznebila dolga in da bi se /!°ljŠe godilo, o tem ni črhnil niti besede.
Sic
so že fon Sc
er pa se ni čulo nobene hvale, ker ljudje
navajeni socialdemokraškega gramo-,a) ki igra vedno in isto melodijo. Sitter
I	K tudi izrazil, da so socialni demokratje )0|jši kristjani kot klerikalci; o tem pač jobenega ne bo prepričal. Saj imamo zgle-s°v dovolj v Guštanju, kako napadajo ',0cialni demokratje duhovnike in
0 r k e v, kako se drži post na veliki i t e k s salamami pri »drejarjih« v Ravnici kot potrdilo, da so socialdemokrati voditelji res boljši kristjani kakor 'klerikalci«. Sicer pa Sitter tudi v Guštanju
II	fazvil programa svoje stranke. Mi pa mu j’°Vemo, da bi mu takrat, ako ga razvije, j,1'1 pošteno mislečih delavcih tudi takoj
'fk^nkalo. Sploh pa socialdemokratični gorniki pri nas ne znajo govoriti drugega t0 to, kar jim predpiše kakšen njihov vl(fovski voditelj, kakor je na primer glavni /'jfja avstrijskih socialnih demokratov dr. 1 afer na Dunaju. Znabiti Sitterju dr. Adler Mu pošlje kak program; tedaj naj gosp.
m,
er le pride in ga nam razvije!
P Bilčoves. Iz Bilčovesa se nam poroča: i reie Stimmen« so napadle dr. Rožiča in , Sr- Podgorca, ker sta na zadnjem shodu hzkrila nemško-nacionalno krivično vlado ,a Koroškem. Gospodu učitelju Samesu ^'etujemo, da naj bo le miren in naj nikar ‘^e hodi preveč okoli agitirat za Lučovnika.
Sa
Mi
hies ni prav nič zavrnil msr. Podgorca dr. Rožiča, kajti njegovih čenč itak
tftje niso poslušali. Slab učitelj ste, če si , .^2 letih Vašega učiteljevanja v Bilčovsu j-Gte pridobili toliko ugleda, da bi Vas Vaši JGtni sosedje spoštovali. Kmetje iz Bil-j°vsa, ali veste kako vas je učitelj Sames Menoval v »Štimcah«. »Dumme«, ne-Mne, zabite vas je imenoval. Kmetje, ff^jte mu enkrat pošteno, kdo je der . Mirnme« v Bilčovsu. Tako vas Sames zadnje po nemških časnikih. Gospod učitelj j^hies, čez 20 let ste tam in jeste kruh iz jaših rok, zakaj pa niste nas nič podučili,
'K
nas sedaj zmerjate in grdite z besedo
n. Zavračamo izraz, ki ste ga f.1 Vam tega ne pozabimo! Zi
lil
^hrnm«. Ali ne pljujete sami sebi v skledo? zdaj Vas poznamo, kakšni ste. Slovesno
rabili za nas. Zato pa voci, vsi volite msr. Podgorca.
j, Rlošter pri Grebinju. V nedeljo, dne 0r‘ Majnika, .se je zbralo okrog 30 volilcev Pp 10. uri po maši v navadnem zborovalnem ^storu samostana na volilnem shodu. — lcatelj shoda gosp. K i n d 1 m a n je po ktkem pozdravu oddal besedo prvemu d)V°rniku g. dr. Jesenku. Voz državnega v M'a, tako je izvajal, se je zopet ustavil in (j 11 ci morajo mu zopet kolesa namazati, (ja ^0 šel. Slovani so dosegli velik uspeh, 5^ s° državni zbor pognali v zrak. Državni };, ?1' namreč, ki nasuva samo tista korita, Min erih naj hi jedli Nemci, ki pa Slovane Hlj 'o tedaj pozna, kadar jih kliče na vojsko, tu. hadar pobira davek, tak državni zbor kre spat. Posebno živo je govornik na-^5al) kako so Nemci iz koroških Slovencev rezali, ko so razdelili volilne okraje. Vtf° ?lai naš pošten slovenski, krščanski iz Grebinja voli skupaj z onimi kro-fihi Nemci pri starem Dvoru, ki živijo
Pralni ekstrakt „Ženska hvala“
za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo n bélenje perila.
Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek.
Pralni prašek je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo ob. varovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami!
^ Mat,
^ ž«Mtt :• ».o*v«

Ž
Ženska hvala

i
navadno vsi v divjem zakonu, da se nebo in zemlja čudi, ako se porodi v onih krajih -semtertja kak zakonski otrok. Drugi govornik je razvijal sledeče rrnsli: Nagele, velikovški brajar, snubi! Hoče stopiti z vami v divji zakon! On pa snubi v imenu nemško-nacionalne stranke O Nageletu je težko govoriti, ker je on sam v državnem zboru samo enkrat govoril, in sicer tedaj, ko je povedal na Dunaju, da je Grafenauer »orgelbauer«. Mislil je s tem reči, da pivovarne in brajarji bolj pašejo v državni zbor kot'kmetje in orgije — to pa zato, ker je Grafenauer državnemu zboru tako čudno pesem zagodel o koroških Slovencih, da so si vsi nemški koroški poslanci ušesa držali. Nemško-nacionalna stranka pa, ki jo zastopa Nagele, je podobna tistim ogrskim Židom, ki se sladkajo poštenim nedolžnim dekletom, jih zapeljejo v sužnost na Ru-munsko in Turško in tam prodajo nesrečne, nedolžne deklice kot človeško meso turškim surovežem! Ta dekleta so pokopana za vedno! Nobene svobode več! Samo en živ-Ijenski cilj imajo: služiti strasti poganskih surovežev ter potem umirati na duši in na telesu! Tako dela nemško-nacionalna stranka s slovenskimi kmeti. Zdaj pri volitvah snubijo ter pridejo celo na shode. Pomislite! Oklic so izdali v »Štimcah« 3. majnika, ki posebno grdo pljuva na Slovence. Pravijo v oklicu, da hočejo biti prh jatelji Slovencev, par vrst nato pa pravijo: Koroška mora biti trdnjava nemštva! Pravijo, da hočejo is Slovenci v miru živeti, v drugi vrsti pa zopet, da morajo biti vsi poslanci svobodni nemški možje. Slovenci bi morali hiti osli, ko bi potem s tako lažnjivo stranko držali! Ali torej Slovenec ni človek, ali nima razuma, talenta, da bi na Dunaju kot poslanec nastopil? Da. Turek živi z nesrečno svojo žrtvijo v miru. A ona se nahaja v peklenskih mukah. Tisti j ud, ki pa hoče nas Slovence prodati v nemško-nacionalni jarem, je Nagele. Zdaj se sladka in si trga podplate za slovenske glasove. A slovenski kmet iz velikovškega okraja bo storil vse, samo Nageleta ne bo volil. Še ovce in koštruni bi nikdar ne volili volka za poslanca! Še bolj neumni kot ovce in koštruni bi morali biti kmetje, ako Nageleta volijo. Soglasno je bila potem na predlog govornika sprejeta kandidatura domačega kmeta Jožefa Rutarja, župana v Št. Petru.
Važenberg. (Nemškutarska zagrizenost.) Kako je nemškutar hujši od pravega Nemca, naj pove sledeči vzgled: V vsaki župniji mora biti potrjeni stolni red, po katerem se računajo različna cerkvena opravila, tako pogrebi in poroke. Ker v naši župniji Šmarjeta še dosedaj ni bilo potrjenega Stolnega reda, zato ga je gosp. župnik napravil in predložil županstvu Važenberg, naj bi ono potrdilo, da so tarifi za razna opravila primerni, ne previsoki. Ker je naša župnija skoro izključno slovenska, se je vzel seveda slovenski formular. Ali kaj stori naše županstvo? Vrne gosp. župniku
dvakrat v potrjenje predloženi Stolni red s pripomibo, da ga ne potrdi, ker je nerazumljiv za naše prebivalstvo. To je seveda očitna neresnica. Stolni red je zelo lahko razumljiv in g. župnik se je sam prepričal, da so ga celo šolarji v Šmarjeti popolnoma razumeli. Kar torej že nezreli otroci razumejo, ali tega ne morejo razumeti občinski zastopniki? V občinskem odboru so razun enega Nemca sami rojeni Slovenci in ti naj ne razumejo več slovenskega jezika? Žalostno dovolj ! Imamo dva občinska tajnika, eden od teh je le na ta način postal nadučitelj, da se je izdal, da je slovenskega jezika popolnoma zmožen v besedi in pisavi. Ali bi ne mogel ta malo raztolmačiti, česar občinski zastopniki ne zapopadejo? Pa saj ni treba. Razume se že, če se le hoče. Pa noče se ne, noče. Slovenec ni vreden, da bi se mu dala le drobtinica pravice, tako mislijo. Tako se postopa s Slovenci v občini Važenberg, kjer je le malo pravih Nemcev, (ki so pa mimogrede povedano večidel prav pošteni ljudje in ne tako zagrizeni kot naši posili-Nemci). — Slovenci občine Važenberg! S tem dejanjem je pokazalo naše županstvo, da slovenskega jezika ne mara; kdor pa slovenskega jezika ne mara, tudi Slovencev ne mara Al; naj mi na ljubo našim nasprotnikom naenkrat pozabimo našo milo govorico? Ali si naj morda damo naše jezike izdreti in druge nemške noter postaviti? Slovenci! pokažimo pri prihodnjih državnozborskih volitvah, da še živimo, da nas nobena sila ne zatre in da Slovenci še ne bomo tako hitro izumrli, kakor si želijo naši nasprotniki. Slovenci so bili na tej zemlji in bodo ostali, če bo tudi še deset takih nemško-nacionalnih župan-istev zaporedoma vladalo v naši občini. Nemško-nacionalna stranka vabi zdaj Slovence, da bi glasovali za njihovega kandidata. Stranka, ki je Slovencem toliko sovražna kakor ta, ne zasluži, da bi jo Slovenci podpirali. Ne enega glasu našemu zatiralcu! Združimo svoje glasove na našega kandidata Jurija Rutarja, župana v Št. Petru! Ta je naš mož!
Šmarjeta v Rožu. Na belo nedeljo že bi nais moral posetiti gosp. Schumy s svojim obiskom a je baje hudo zbolel. Mi si pa mislimo, da je g. Schumy že takrat v zvezdah bral, da ga bodo postavili za državnozborskega kandidata. In zato je bilo treba počakati. — V nedeljo, 14. t. m., pa jo je priromal, da bi zbral okoli sebe svoje zveste jogre in Judeže. Tako tajnostno so se že sukali naši nemčurčki, da nismo vedeli, kaj da kuhajo v svojih umazanih piskrih. Oni, kateri se bahajo, da se bojijo samo Boga (? !), so se zbali tudi zavednih šmarjeških Slovencev, ker SO' otvorili svoj volilni shod pod krinko »Gauversammlunge« tajno in skrivnostno, — Kakor deseti brat. ki je zapustil svojo mater in svojo rodno zemljo ter šel v tujo deželo, kakor večni jud, ki ne najde več v svojem prekletstvu nobenega miru na svetu in kakor žid, ki prodaja svojo priznano slabo robo po svetu, tak se nam je zdel g. Schumy, ko je beračil pri naših šmarjeških kmetih za glasove za proč-odrimovski in nemškonacionalni liberalizem. V začetku je sicer govoril o gospodarstvu, toda kmalu je izpregel svojega konjička in zajahal političnega kozla. Postal je naenkrat iz »Gauversammlunge« volilni shod. Tako Schumy farba ljudi in vodi v svoje zanjke. — Hudo je smrdelo g. Schumyju, kar je pisal »Mir« o njegovem slabem gospodarstvu pri »Lagerhausu«, da jo vnebovpijoča krivica, ako ga »Mir« imenuje nevernega, neznačajneža in onega, ki vleče nemškonacionalni voz. Na dolgo in široko je razlagal, da je vse to laž in obrekovanje, se predstavljal kot dobrega katoličana, ki moli pred jedjo in po jedi, ki svoje otroke vsak dan križati uči itd. Tudi se ne more spominjati, da bi bil vlekel nemškonacionalni voz, kakor pravi »Mir«. K temu pa je v jasnem protislovju zopet rekel: da bi mi lahko v miru živeli, ko bi le Slovencev ne bilo. A tako! Torej vse Slovence pohrustati, da bo mir, potem pa še reči. da ne vleče nemškbnacionalnega voza. Rekel je, da mora vero vsak imeti v svojem srcu. Toda potegnite se za nos, g. Schumy, pri svojih naukih, ki jih dajete drugim. Imejte tudi Vi vero v srcu, v dejanju, ne pa samo na jeziku. Kdor je res veren, temu ni treba šele okoli praviti, kako da je veren. Zakaj
pa se g. Grafenauer nikdar ne baha in ne hvali s svojini verskim prepričanjem, in vendar ga imajo vsi za čisto »črnega«? — Da pa naši zavedni kmetje presladkem besedam njegovim niso verjeli, so1 pokazali z odločnim nastopom, da se ne pustijo farbati. Svetovali so mu, da naj raje toži »Mir« zaradi onih obrekovanj in ne bo treba ^zgubljati čsa za take čenče. Pokazali so naši zavedni kmetje, da oni drugače mislijo kakor gosp. Schumy. Hudoval se je seveda tudi nad g. Grafenauerjem, češ, da ničesar ni storil za kmeta, hvalil pa je samega sebe, kako bo on skrbel za potrebe in koristi kmetskega stanu, znamenje, da se gre bolj za njegovo osebo, kakor za ljudstvo. Jasnega programa nismo slišali. Vse je bilo v megli farizejskega in potujčujočega liberalizma. Kar se osebe tiče, je Grafenauer stokrat boljši katoličan, kakor g Schumy, ne toliko^z jezikom, kakbr z dejanjem, on tudi ne vleče nemško-nacionalnega voza, ampak ga še celo zavira, vrhutega pa stopa pred svoje volilce z jasnim programom in ciljem pred seboj in z velikimi boji in zaslugam, za seboj. Zato poj demo vsi za g. Grafenauerja po novem boju k novi zmagi!
Šmarjeta V Rožu. (Kaj pa, je tebe t r e b a bilo?) Te besede Prešernove pesmi so se nam vrinile v glavo, ko smo videli, da je prikoračil v nedeljo, 14. t. m., v pomoč liberalnemu protikandidatu tudi zloglasni in neizogibni g. Kiršner, podomače Razaj iz Žihpolj. Kar nam je pa ta mož vedel povedati, to ni bilo več farbanje, ampak klobasarjenje. Vsi kmetje so bili kar razočarani ob njegovi globoki in temeljiti neumnosti ali zlobnosti. Pravil je, da bi bil g. Grafenauer vzrok vojske s Srlnjo, da on hoče, da bi koroški Slovenci kranjski deželi pripadali, da g. Grafenauer hoče vse slovensko imeti, in javka, kaj bo z ubogimi Nemci, ako dela ne bodo več dobili in kaj bo šele z ubogimi nemškimi šribarji. Potem je tudi modroval, da Slovenec ni nič kaj vreden, da se s slovenskim jezikom ne pride daleč naprej, medtem ko z nemškim jezikom po celem svetu. (Gosp. Kiršner pa še navzlic njegovemu posili nemškemu jeziku ne pride več v državni zbor.) Ljudje so bili že tako zbegani, da niso več vedeli, kaj da so. Ali ni to velika krivica, s katero nam bijete v obraz še celo tedaj, kadar beračite pri nas glasove za svojo, nam itak sovražno' stranko? Mi ne damo s seboj pometati in se tudi ne damo s takimi neumnimi bajkami za nos voditi. Mi ne bomo plesali tako, kakor boste Vi godli ampak mi že sami znamo tudi Vam zagoditi kak lušten marš, morda ob času, ko bo Vam najmanj prijetno. No, pa zdravi in ne pridite več! Ni Vas treba bilo!
Dnevne novice in dopisi.
Za »Slovensko Stražo« sta darovala Jožef Torkar z Otoka 2 K in Rupert Hauptman z Otoka 1 K. Živeli zavedni slovenski mladeniči!
Nenadoma je zbolel v torek, 16. t. m. zvečer č. g. Ignac Millonig, katehet v Celovcu ha. srčnih krčih, ki so povzročili, da ista mu ena noga in leva .stran tilnika za dalje časa otrpnila. V celovškem sanatoriju se nahaja tudi-podkrnoški prošt, milostljivi g. J. Wieser in se bo najbrž moral podvreči hudi operaciji. Duhovni sobrati se prosijo za memento.
Iz sodne službe. Za deželno-sodnega svetnika je bil imenovan okrajni sodnik in sodni predstojnik Egon pl. Rauscher v Zgor. Beli; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika za Borovlje sodnik dr, Herman Lorber iz Brežic, za sodnike avskultanti dr. Oton Pellischek za Šmohor; dr. Jožef Me-schitz za Pliberk in dr. Karol Poleschinski za Stari dvor. Prestavljeni so dr. Blaas iz Trga v Celovec, dr. Gunter Ohrfandl iz Št. Vida v Beljak, dr. Pavel Stornik iz Starega dvora v Št. Vid, dr. R. Hofbauer iz Pliberka v Breže, dr. E. Proboscht iz Šmohorja v Trg in Rudolf Krizek iz Borovelj v Celovec.
Izpremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: Janez Lang iz Sinčevasi v Patér-nion, asistent Franc Rozman iz Spitala v Ribnico, asistent Jožef Jenko iz Spitala v Pliberk, asistent Daniel Zancanella iz Pliberka v Spital, Bertold Rotter, iz Ribnice v Spital.
Nabor v Celovcu. Pri naboru v Celovcu dne 16. t. m. je bilo izmed 186 fantov iz občin
Št. Peter pri Celovcu, Trdnjava«, Pokrče, Grabštanj, Gospa Sveta, Otmanj in Št. Tomaža potrjenih samo 37. To so same nem-škutarske občine!
SLOVENSKO KRŠČANSKO - SOCIALNO DELAVSKO DRUŠTVO V CELOVCU
priredi
v nedeljo, dne 21. majnika 1918
na svojem novem odru
v veliki dvorani hotela Trabe-singer v Celovcu
prvo gledališko predstavo igre
Miklova Zala.
Narodna igra v štirih dejanjih, — Po dr. J .
Sketovi povesti spisal Jakob Špicar.
Osebe :	Serajnik, premožen kmet. —
Serajnica, njegova žena. — Mirko, njiju sin.
—	Mikla, kmetica. — Zala, njena hči. — Tresoglav, židovski trgovec. — Almira, njegova hči.—Strele, kmet. — Davorin,kmečki hlapec v turški sužnosti, pozneje berač. -Janez, kmečki sin. — Micika, kmečka hči. -Žalnik, kmet v Svečah. — Vinko, njegov sin.
—	Župnik v Št. Jakobu. — Korajman, Maček, kmeta v Št. Jakobu. — Štefan, njegov sin. — Rutar, kmet v Dolinčičah. — Besednik. — Iskender-paša, poveljnik turške vojske. — Sulejman-aga, poveljnik turškega tabora. — Baharij-beg, pobočnik,. — Mujo, častnik. — Hanum, častnik. — Hasan, vodja straž. — Marko, Zalin stric v turški sužnosti. — Dekla pri Serajniku. — Kmetje, kmetice, fantje, dekleta, svatje, godec, turški vojaki In stražnik, ujeti kristjani, berači.
Vsak Slovenec, posebno vsak Korošec, pozna krasno povest »Miklova Zala«, ki opisuje, kako so pred 450 leti enkrat Turki iz staroslavnega Št. Jakoba v Rožu odpeljali v sužnost blago nevesto- rožeškega junaka Mirkota, kako je vzdihovala v turški sužnosti sedem dolgih let v trpljenju in molitvi, kako se je vrnila na svoj dom ravno v istem trenutku, ko je hotela Almira, ki je prodala vse Rožane turškim divjakom, stopiti z Mir-kotom pred oltar in kako je zmagala slovenska poštenost in zvestoba, nad zlobo in izdaj alstvom.
V	s t o p n i n a : Za sedeže : prva vrsta 1 K 50 vin., druga vrsta 1 K, tretja vrsta 70 vin.;
stojišča 30 vin.; sedeži v ložah 2 K Ker je naprava novega odra stala ogromno svoto, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Začetek točno ob 8. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
----o----
Šmarjeta pri Velikovcu. (Smrtna k o s a.) Zadnji ponedeljek 8. t. m. smo pokopali na Želinjah Jožefa Pušk po domače Ožgana, ki ga je v 44. letu vzela njegovi ženi in otročičem neizprosna bolezen sušica. Veliko ljudstva, posebno iz delavskega stanu, ga je spremljalo k zadnjemu počitku. — V
V	četrtek 10. t. m. pa smo ob zelo veliki udeležb] pogrebcev polagali v grob telesne ostanke Neže Frank, po domače stare Bran-kinje, pridne krščanske slovenske mamice. Rajna mati, ki je dosegla 79 let, je bila pač vzor delavne in pobožne kmečke žene. Zato pa jo je tudi vse ljubilo in bridko so ihtela srca njenih otrok in vnukov, ko se je domači župnik spominjal čednosti rajnice. — Sploh se letos v naši župniji prav pogosto oglaša smrt in nam pobira naše farane. Sveti vsem večna luč!
Prevalje. Kat. slov. izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, 14. t. m. popolu-dne igro: »Divji lovec«. — Pred igro je predaval predsednik S. K. S. Z. za Koroško dr. Rožič o »modernih idejah dvajsetega stoletja«. Predavanje je bilo dobro obiskano. Igra se je izvrstno posrečila. Vrli možje in fantje so lahko za zgled drugim našim društvom ! Le tako naprej !
Medgorje. (Dekliška, igr a.) Lepo je bilo pri nas 14. t. m. Lep dan nam je prinesel lepo veselico. Ista je privabila okoli sto domačinov in sosedov iz Podkrnosa, Grab-štanja in Radiš. Zbrane na, župnijskem vrtu, je pozdravila mala Nani iz Grabštanj a in povedala, da najboljša, pijača, je voda. Domači č. g. župnik so na kratko na,črtali vsebino iger. Igro smo že videli tukaj pred štirimi leti, a ker je tako lepa, smo jo po iz-premembah v glavnih vlogah gledali tudi
letos radi. Trditi se sme, da so vse igralk® izborno igrale. Po končani igri so imeli na; govor č. g. kaplan iz Grabštanja, ki so razvih sledeče misli: Igro je priredila družba, ki J® društvo; v vsakem društvu je pa moč, ce vlada v njem sloga. Današnji učeniki mla; dine napredka doseči ne morejo, ker zlekni učni sistem je zavrgel glavno' sredstvo vzgoje, t. j. materin jezik. Ljubimo ga in hranimo ga s sveto vero vred kot najdražji svetinji. Navrh je Blatnikov Nanti predstavil piskrarja in popisal svojo nesrečo na železnici, Burka »Jeza nad petelinom«, je povzročila vel ko smeha. Ob koncu smo slišali dvospev ob prepiru pijanca (Nanti) s svojo ženo (sestra Katri). Po sklepni besedi so zborovalci zadovoljni odšli. Vstopnine se je nabralo 40 K 32 v za novo cerkev in kip Marijin. Na svidenje po Binkoštih!
Na tvoritev mišic in kosti dojencev hrana 3 „Kufeke“ in mlekom najugodneje vpliva, tako teža telesa normalno narašča. S „Kufeke“ zrejej11 otroci so mirni, ne trpijo na napenjanju, dobro spi]0’ imajo dober tek, redno prebavljajo in se v vsakeB1 oziru dobro razvijajo.
Društveno gibanje.
Mladeniški shod v Velikovcu.
Na Binkoštni ponedeljek, dne 5. junija 1911. priredi »Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško« velik mladeniški shod v Velikovcu. Spored se objavi pozneje. Že zdaj s° opozorjena, bližnja društva (Velikovec, Vebre, Djekše, Vaiženberg, Ruda. Škocijab, Dobrlavas , Globasnica , Št. Lipš , Železu» Kapla, Ž.taravas), da agitirajo za velik® udeležbo.
Št. Tomaž, (Vabilo) na prelepo igr® »Roza Jelodvorska«, katero bo društvo »Edinost« uprizorilo na praznik Vnebohoda 25. maja in vdrugič prihodnjo nedelj® 28. maja. Začetek ob 3, uri popoldne. Pred igro govor; govornik pride iz Celovca. Vstopnina navadna. K obilni udeležbi vabi — odbor.
VABILO
na
redni občni zbor
Posojilnice za Belo in okolico
registr. zadruge z neom. zavezo ki se vrši
v nedeljo, dne 28. majeta 1911, ob 11. eri dopoldne * nosojllnlčol pnlorib belske občine v Železni Kapli
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Odobrenje računa za leto 1910.
4.	Slučajnosti.
Odbor*
Mlin
skoro nov, pet tečajev, na stalni vodni moči» z družinskim stanovanjem in svinjaki, s®
odda takoj na tri leta v najem. Ponudb® pod napisom „Mlin“ na uredništvo „Mira“-
Po fjajviSjem poveljii Nj. c. in kr. Apjeličanstig
28. c. k. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno à0', voljena, ima 21.135 dobitkov v gotovini v skup®1 vrednosti 620.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini'
Žrebanje se vrši javno dne 22. junija 19^'
Ena srečka stane 4 kron^
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterij0 'ji Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih k®' jtl turah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih a železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanj11 kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine p1'01’
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodki
(oddelek za državne loterije).
SK) Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega | i Za umivanje glave, ust, oziroma zobov kakor tudi za
olepšanje polti
K delovanja, utrjenje kože proti prehlajenju
se doseže, če rabimo
je neobhodno potrebno
Diana - francosko žganje
Vaš zdravnik	n 4	Domač prijatell
Vam rad priporoča Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat.	ili# A Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred ponaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana-francosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime ,,Diana", zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko.	v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K 1‘20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z omejeno zavezo, Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3 r.

Tržne cene v Celovcu
velikega travna 1911 po uradnem razglasu :
Blago
genica
^men
n)(ia •
“ves
goso ;šen0 jbrščic:
M!ča .
^ola rdeča Repica (krompir) S^eljno seme
' '" e,
Sj'-MSl
sladko
c,)’i kislo
7 ?Illa
t,emate glave po 100 k 2®Pa, ena vreča
^eko, 1 liter ^Petana, 1	„
5aslo (goveje) .	. 1 kg
maslo (putar), 1 „ ^lanina (Špeh), po v. 1 „ o .»	„ sur. 1 „
>Vlhjska mast . . 1 „
fet. 1par
Hace ’	”
|opuni,
1 par
30
cm drva, trda, 1 m2
mehka, 1
100 kg
88
60
Živina
Počrez	100 kilogr.	
	živa	zaklana
od | do	od | do	od | do
5^. . . .
n ki • • • •
V°U, pitani .
> » za vožnjo
RÌnci- • • •
Srave . . . Telice
|vinje, pitane Q^aseta, plemena
v kronah
264
284
240
460
500
310
156
160
80 litr. (biren)
8
56
5
6
346
5
24
3
6
180
VABILO
na
Izredni oblini zbor
^Bilnice in posojilnice y Št. Jnrju na Žili
r. z. z n. z.
_ ki se vrši
aedeljo, dne 28. majnika 1911, ob 9. uri dopoldne v hranilnični pisarni
s sledečim sporedom :
Prememba pravil.
Izvolitev enega uda v načelstvo. Slučajnosti.
Načelstvo.
Ne izpostavljajte se
nevarnosti, da se Vam po onesnažbi kaka ra-nitva izprevrže v hudo rano, in pokrite isto ::	skrbno s kakim zanesljivim obvezilom. ::
Ze 40 let se je izkazalo meeilno vlačno mazilo, takozvano
Draško domače mazilo. re1ozToepfe™“oizajsujé
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz~ delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
::	Glavna zaloga	::
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni flobaviielj
::	lekarna »Pri črnem orlu« ::
Praga, Mala slrana, vogal Nerudove «lice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avslro-Ogrske.
Lovske puške
Prva Borovska orožnotovar-niSKa družba
Ceniki brezplačno
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah j na Koroškem.
poštnine prosto.
Sklep.
Št. 3/11 575
V konkurzu »Glavne posojilnice« v
Ljubljani se v smislu odločbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 13. maja 1911, opr. št.RII. 68/11/1, prekliče na dan 16. maja 1911 določeni likvidacijski narok s tem, da se isti preloži na 10. junij 1911 ob 9. uri dopoldne pri tukajšnji sodniji, soba št. 123, z dostavkom, razglašenim s tusod-nim sklepom z dne 13. februarja 1911, opr. štev. S 3/11/4.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. maja 1911.
Elsner 1. r.
Zaradi bodočega novozidanja
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Za prekupce posebne cene.
Z velespoštovanjem
MlTOIl RENKO, Celouec,
vogel Noyi trg in Kramer j e ve ulice.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Straža-Toplice na dolenj. železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sohe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Gamsoua brada
hrasotni izvod “gaj
J ~
L.Fenichei,oynaUUltitterjasse3/Oll,
pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Jelenova brada, pristna, 19 cm dolga, K 4-—. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in pod jamstvom izdelovalec gamsovih brad
Samo K 6'—.
Proda se
p. d. Partejeva kajža na Olšenici pri Velikovcu, pol ure od mesta oddaljena in tik Vovbrske ceste ležeča. Kajža ima 12 birnjev posetve in en travnik. Pojasnila daje lastnica Marija Trinkl, pd. Partinja na Olšenici,
p. Vovbre.
Vino!
100 hektolitrov naturnega belega in rdečega vina imam naprodaj. Cene od 25 do 60 vin. liter. IVAN OGRIN, Št. Ilj, pošta Velenje, Štajersko.
Mlitrn-ii balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Lekar-
narja
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci,;želodčnimboleznim, vnetju jeter in slezene. netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica 5 kron.
LekarnarjalJI. Tlirry-ja
;as edinojjpristno
^centifoliisko : mazilo -
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva so skoro po vseh lekarnah. Na debelo v modiGinaldrogerijah.
AlleinechterBalsam
ius der Schulzcngel-Apothekidei
A.Thierry in Pregrada
Lei Robitsch-SauerbpuniL-
Jožef BožIC o Celoucu
Beljaška cesta šteu. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo.	nljn
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano Ulju 73 irornn IlIP posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Naročila
ud VuullU lllu, se tndi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7.
za gooeiD ziuuio, konje in suinje.
Kmetovalci! Pazite pri nakupu na ovoj, ki je postavno zajamčen, in na znamko pristnosti. Varujte se zlasti pred praškom za goved, ki ga po deželi prodajajo navadno zelo drago okoli hodeči krošnjarji in agenti. Navadno prodajajo ničvredno, pogostoma morda tudi ne neškodljivo rabo; že veliko kmetov je bilo na ta način opeharjenih.
Važni namigi ža kmetovalce!
Če se prida Richterjevega redilnega praška h krmi, živina raje žre in je s tem priskrbljeno za pravilno prebav-Ijanje. Richterjevi redilni praški so se tekom več let izkazali kot izborno sredstvo za pitanje in rejo, najbolj obvarujejo živino pred kostnimi boleznimi in služijo zlasti v močno rast in okrepitev okostja. Noben kmet naj ne opusti rabe Richterjevega živinskega redilnega praška! Praški niso nobena skrivnost, tudi ni zdravilo, ampak so na podlagi poizkusov od praktičnih kmetovalcev iz najučinkujočih sestavin aromatičnih rastlin in iz soli prirejena dietetična domača sredstva, brez strupenih snovi. Kot taki so svobodno naprodaj in se dobivajo vsepovsod v večjih in boljših trgovinah. V slučajih obolelosti živine, naj kmetovalci ne zamudijo, poslužiti se živino-zdravniške pomoči.
LRichteiieva Adler-flootheke tfels. Zgornje Avstrijsko.
Ustanovljena pred letom 1700.
V nobenem poljedelstvu ne bi smel manjkati
živinozdravilski porodni jermen
Olajša porod pri nenavadnih legah in težkih porodih. V rabi že dolgo let pri tisočih posestnikih. Mnogoštevilna pohvalna priznalna pisma. Cela garnitura 3 K. G. prof. dr. Karol Keller na porodniški kliniki c. kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: .,Živinozdravilski porodni jermen se je rabil na porodniški kliniki v naj večjo zadovoljnost in se more njega rabo najbolje priporočati.“
Zelo'praktičen pripomoček za živali, ki so se preobjedle ali jih rado napenja, je
požiralnik.
Tudi pri kolikah pri konjih je dokazano velike koristi.
Velik požiralnik (za govedo) 6 K, mali požiralnik (za teleta, ovce) 5 K.
Welski živinski redilni praški se dobivajo: v Guštanju pri Rudolfu Rrundulà, v Prevaljah pri Rudolfu Čebulju, v Sinčivasi pri Albinu Novaku in v Dobrlivasi pri R. D. Taurerju in pri Škofu, v Litiji pri Lebin-gerju & Bergmannu.
tli! ' " ■'
Kje kupujete železnino?
Traverze, portland- in roman-cement, štukaturo za strop in vodovodne cevi. Nadalje bodečo žico za ograje, pocinkano pločevino, kotie, letneže, sekire, vile, lopate, motike, izvrstne ročne in vodne žage, pile in bruse.
Trpežno pozlačene nagrobne križe I
Vse najboljše poljedelsko orodjel
Vsakovrstno okovje za okna, vrata ter pohištvo, peči, štedilnike in razno kuhinjsko posodo. Velika zaloga vsakovrstnega orodja za mi" zarje, ključavničarje, kovače in kolarje. Sloveče Bistriške ' kose, srpe, kakor tudi Bergamo kamne (osle), kosirje, čepune in tehtnice.
To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
FRHHC SHDNMIIR,
frgouina z železnino u Celoucu, Burggasse šteu. 7 (zraven ,,Hotel Moser“).

Hotel Trabesinger o Celovcu
Uelikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu<
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo Ifosrllfpozid' služi	zakurjen^
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
feaifn« senčnatem vrtu-
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slove»' sko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike dvorane za shode in ueselicč-
Lastnik: IVAN MILLONlO-
,miR* Je firauo glasilo koroških Slouencetf!
„1
" ............
:
FalrbatM Mn-motorjl
v stoječi in ležeči sestavi od IVz do 33 PH. Najenostavnejša sestava. Najboljši motor za kmetovale6
in obrtnike.
Zahtevajte brezplačne cenike!
Poceni !	Brez konkurence !
Pisarna za Avstro-Ogrsko: inženir Bertold Popper, Dunaj, II.|3., Unt. Augartenstrafìe 1-
Prekupci se iščejo.
I Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Denarne vi® oirestujemo po
0
o
od dne vlose do dne vadila.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Liumjani. PoKiiice v Splielu. Irstu, Sarajevu inJ0
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobi»’^'
300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'
komad. Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žreb»]1! na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno VP čevanje po K 101— za komad.	.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev preti potovini po dnevnem
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Josip Gostinčar v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubija®*’