ISSN 0351-64 07 Pretežno * oblačno bo lavnimi mi. M Vidom ^edujejomuhe prav suhe. Murska Sobota, 11. junija 1998, leto L, št. 24, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 190 SIT STRAN 1 1 r AMNA POTOČNIK sem, da mi je sodnik ^"nič pokazal rdeči karton, rumene barve zaradi sonca n'sem videl. Šele v slačilnici izvedel, da sploh nisem Sključen.« Stiski nogometaš v dresu Po-Mnika Issah Moro, potem 0 ie na nedeljskem derbiju s^kel majico in samovoljno pustil igrišče. Pravi ton Odkar se je Kučan vrnil iz Nemčije, je nezadovoljen. To smo lahko slišali v njegovem televizijskem intervjuju. In »o . medtem ko ima on vso legitimno pravi °P0Zaria ^vensko javnost na vladno početje, gene-driavnemu tožilcu Antonu Drobniču sicer pnzna-P^lc° do svobode izražanja, pod vprašaj pa postavlja I J V,° tvornost. Drobnič bi torej zaradi funkcije moral ^ ° cati svoj pogled na dogodke, ki so se zgodili 27. aprili Za zak°nsko sprejet državni praznik!!! Zakoni so nekai kar se lahko spreminja! In če lahko prene-ki nam jih trosijo ob najrazličnejši j pri fepo ■* P°^kl’ Potem ne vem, zakaj ne bi mogli pri nesti P^eda, pa četudi ta prihaja od glavnega l°žUca in četudi je ta v očitnem nasprotju s pred-Podstavami. Kučan je pri svojem početju torej ^si^’ Drobnič ni?! Pri tem predsednik očitno pozablja, Parlamenta^ volitvami ravno on želel vla-^Učn’ ki naJ s tem zaobjela kar najširši spekter Kr'Sa ^iv^enJa- No, seveda vlada ni kriva za vse - od-na^a^a ,lldi opoziciji. Celo levji delež. Se mu je "v V °bliki "a™dovega b‘a^ ali so mujih >>nape' poti vodijo '0 So ''^^ovaka 2, 9000 Murska Sobota. RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 oz. V Mi* VRHUNSKA S^ata Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 □FlNSTRAL LOKALNA SCENA str. 5 Najceneje je graditi v Ljutomeru! CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana LOKALNA SCENA »Prvega navdušenja nad novimi občinami je dokončno konec« str. 4 (IZ)BRANO INTERVJU Stečajni upravitelj o stečajih str. 10 Srebrni Vestnikov vlak - so stvari, ki se »primejo« in potem postanejo tradicija. To je tudi Vestnikov vlak, ki je prvič startal pred 25 leti, vozil praviloma vsako prvo soboto v letu in tudi letos (v soboto, 6. junija) je krenil po tirih in odpeljal več kot 670 vestnikovcev v Koper. Od tam smo se zapeljali z avtobusi v Strunjan, nato pa v meko slovenskega obmorskega turizma - Portorož. Med izletniki je bilo nemalo takih, ki so bili tokrat z Vestnikom na izletu že petindvajsetič. Spodbudno je, da se nam vsako leto pridružijo številni novi in mladi potniki, to pomeni, da je vožnja z vlakom (in vse, kar doživiš na poti) prijetna. Sam izlet so si nekateri še posebej obogatili, recimo s celodnevnim kopanjem v morju; drugi so si ogledali v Kopru ladje iz sestava Nata; tretji so veselo plesali v hotelu Riviera, kjer smo kosili... - š s KRONIKA Osem strelov sredi noči str. 19 IZ NAŠIH KRAJEV V slogi je moč str. 1 7 Duševne bolečine eselesovskih veljakov Viagra - ali moška seksualna revolucija str. 9 Dr. Sčap zoper odgovornega urednika Vestnika Že drugič preložena glavna obravnava na odločitev vplivala strankarska pripadnost tožnika. Odgovor sodnice je bil odločno negativen. Zgodba »Opilki letijo v nebo«, zaradi katere je vložil tožbo pogodbeni direktor v takratni Pan-agri, uslužbenec bančne firme Feniks, znan pomurski stečajni upravitelj, je stara že več kot dve leti. Na sodišču Ščapu seveda ni potrebno dokazovati, da so trditve o grobarski vlogi pri podjetju Pan-agra in namenska prepoved zneska, potrebnega za sodno izterjavo ter plačilo elektrike, neresnične, temveč mora toženi, to je avtor teksta odgovorni urednik Vestnika Janez Votek, dokazovati, da je imel zanesljive in resnične vire za zapis dramatičnega zapleta in banč-niških interesov na Pan-agrinem pogrebu. Da je zadeva sumljiva že na prvi pogled, je jasno: Ščap je bil nameščen v dogovru z največjim upnikom, torej banko, in hkrati je zaposlen v bančni firmi. NAPREJ NA 3. STRANI I obivajo nove manire, ki so zavele v sodnih palačah, kar se tiče hitrosti razpisovanja obravnav, po rekordnem odzivu ljubljanskega sodišča, na katerem Marjan Podobnik, predsednik SLS, toži za duševne bolečine tednik Mladino, svoj ekvivalent tudi na mariborskem okrajnem sodišču? Čeprav je pred tremi tedni sodnica napovedala, da bo preloženo glavno obravnavo tožbe dr. Ščapa za domnevno povzročene mu bolečine razpisala enkrat po poletnih dopustih, jo je razpisala že po treh tednih. Ker je s tem uslišala prošnjo tožnika, je bilo povsem umestno hodniš-ko vprašanje urednikovega odvetnika g. Oskarja Norčiča, ali je 24 ur f zimski /AHSFV VRTOVI, d. 0. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota 2 AKTUALNO OKOLI NAS 11. junij 199sjB aktualno* aktualno Natove ladje v Kopru Minuli četrtek je v slovensko luko priplulo osem vojaških ladij Stalnih pomorskih sil Sredozemlja, namenjenih hitremu posredovanju. Izletniki z Vesnikovega vlaka ste si seveda lahko ogledali sedem fregat oziroma špansko Canarias (poveljniška ladja), turško Karadeniz, nizozemsko Van Speijk, nemško Rheinland Pfalz, grško Macedonio, italijansko Espero, ameriško Simpson in britanski rušilec Cardiff. Na ladjah, dolžine do 138 metrov, je bilo skupaj 1700 podčastnikov in mornarjev ter 183 častnikov. In kaj so počeli Natovi vojaki? Menda so si po-bliže ogledali naše turistične in kulturne znamenitosti. Foto: N. J. Potitična prodaja Italijanom Morda obisk italijanskega podsekretarja na zunanjem ministrstvu Piera Fassina in vodje uprave italijanskega energetskega giganta ENI. Franca Bemabeja ne bi vzbudil pretirane pozornosti, če iz vladnih krogov ne bi prikapljala informacija o prodaji eubosupebs državnega deleža v Petrolu omenjenemu italijanskemu energetskemu gigantu. Čemu želi slovenska vlada prodati delež paradnega konja slovenskega gospodar- stva? Menda naj bi bilo to cena za podporo Italije pri vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo. Mar to pomeni, da bomo tudi v Bruslju plesali tako, kot bodo želeli Italijani? Kje ostajajo zdaj nacionalni interesi slovenskih vladnih mož? I ICE se je iztiril, več kot 70 mrtvih V nesreči hitrega potniškega vlada intercity ekspress 884 pri Eschedu v bližini Hannovra, je umrlo najmanj 70 potnikov, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih. Nesreča seje zgodila, ko je vlak s hitrostjo 200 kilometrov na uro treščil v avtomobil, ki seje po preboju zaščitne ograde znašel na tirih železniškega nadvoza. Trinajst vagonov se je iztirilo, se zarilo drug v drugega in v stebre cestnega nadvoza, ki se je porušil, potnike in celotno kompozicijo pa je razmetalo daleč naokoli. ICE sodi resda v družino najsodobnejših in najhitrejših evropskih potniških vlakov, ki lahko dosežejo tudi hitrost do 330 kilometrov na uro, toda za številne potnike je bila usodna ravno hitrost ob trku. Merck & Co Inc. proti Krki Prejšnji teden se je zatresla slovenska borza. Novomeška Krka je namreč na prvostopenjskem sodišču izgubila tožbo, ki jo je za- (^KRKkP» NOVO MESTO radi domnevne kršitve patenta in plačila vložilo ameriško podjetje Merck. Jedro spora: kemična snov enala-pril, ki jo Krka že deset let uspešno prodaja na domače in tuje trge. Mer- ck toži Krko kar za 20 milijard tolarjev, kar je več kot enkrat več, kot je bil Krkin dobiček v preteklem letu. Fond, ki ga ima Krka pripravljenega prav za takšne črne dni, sega le v višino 4,5 milijarde tolarjev. Izguba tožbe tudi na drugostopenjskem sodišču bi tako lahko imela katastrofalne posledice za slovenski borzni indeks, ki je v veliki meri vezan prav na višino Krkinih delnic. IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Iz New Yorka Newyorška policija zgled kolegom K olicisti iz ameriških zveznih držav in tudi iz drugih delov sveta v zadnjem času trumoma prihajajo v New York, da se seznanijo z metodami boja proti kriminalu, ki so popularni NYPD (New York Police Departement) prek presenetljivih uspehov pri zmanjševanju stopnje kriminalnih dejanj pripeljali do naziva najučinkovitejše ameriške policije. Manhattan je nevarnejši Nekdanji policijski poročnik Tom Dolan, kije od konca šolanja na collegeu služboval po ulicah Manhattana, preden se je pred leti upokojil, mi je dejal, da so za to Po Brionih Granič Frlec v ečkrat napovedanega in prav tako preloženega srečanja Kučan - Tudman v Ljubljani bržkone ne bo niti to jesen, iahko pa tudi dvomimo, ali se bosta državnika, ki sta si imela v zlatih časih osamosvajanja vsaj enkrat na dan prek telefona veliko povedati, sestala do konca leta. Uradne razlage za preložitev Tudmanovega obiska v Ljubljani, nazadnje predvidenega v prvi polovici prihodnjega meseca, sta na brionskem sestanku minuli petek v okviru srečanja šefov diplomacij Šepa (Srednjeevropske pobude) pojasnila dr. Mate Granič in dr. Boris Frlec. »Strinjala sva se, da so v odnosih nastopili določeni problemi. Zato bomo pospešili dogovarjanje in sporazumevanje zlasti v okviru mešane slovensko-hrvaške komisije za meje in na drugih področjih, s čimer bi ustvarili možnosti za obisk predsednika Tudma-na v Sloveniji, ki v nobenem primeru ne more biti le protokolarne narave,« je izjavil šef slovenske diplomacije Frlec. Njegov hrvaški kolega Granič pa je dodal, »da brez bistvenega napredka v odnosih med državama ni mogoče govoriti o novem datumu Tudmanovega obiska«. Pravo ozadje brionskega dogovora Granič - Frlec je mogoče strniti z nekaj bistvenimi ugotovitvami. Prvič, tokratne priprave na Tudma-nov obisk so v okviru pogajanj med državama na vseh področjih potekale za strogo zaprtimi vrati, s čimer sta tajni diplomaciji obeh držav utrpeli popoln poraz. Drugič, Ljubljana je očitno precenila nenehno priseganje Zagreba na evropeizacijo njegove politike, ki se brez Slovenije ne more udejanjiti, kajti vse hrvaške poti v Evropo in svet (WT0, Cefta) peljejo prek Ljubljane. Tretjič, hrvaška Stranje pričakovala na naši strani nove žrtve za ureditev razmer, kakršne je v nekem nevezanem pogovoru pojasnil hrvaški šef za meje dr. Hrvoje Kačič: »Če se bo slovenska vojska umaknila s Trdinovega vrha, bo Hrvaška vrnila kombi Slovenske vojske!« Zares ni videti, kdaj naj bi se kaj bistveno premaknilo v hrvaško-slovenskih odnosih. P. P.« Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno izyod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005 devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz'13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. vsaj trije razlogi. »Na prvem mestu je vsekakor več denarja za policijo in sodelovanje z mestno upravo na čelu z županom Rudolphom Giu-lianijem,« je dejal Dolan. Največji upad kriminala je opazen prav na Manhattanu, vendar poleg učinkovitejše policije za to obstajajo tudi drugi, enostavnejši razlogi. Cene stanovanj na Manhattanu so v zadnjih letih skokovito narasle in še rastejo, kar je povzročilo upad števila revnejših prebivalcev, ki si ne morejo privoščiti stanarine. Garsonjera na primer stane v vseh predelih Manhattana, razen v Harlemu, kije skoraj 100-odstotno naseljen s črnskim prebivalstvom, okrog 1000 ameriških dolarjev na mesec. Povprečna plača v tem osrednjem delu New Yorka pa naj bi znašala okrog 300.000 dolarjev na leto. Večina pripadnikov nacionalnih manjšin, ki jih v ZDA predstavljajo na prvem mestu priseljenci iz Južne Amerike, azijskih dežel ter območij nekdanje Sovjetske zveze, si tako visokih najemnin ne more privoščiti, zato si domovanje poiščejo na revnejših obrobjih mesta. Seveda moramo pri tem povedati, daje uradna statistika upad kriminala zabeležila glede na število kriminalnih dejanj, kar leti večinoma na reveže, kriminal »belih ovratnikov«, ki v manjšem številu primerov zagotovo finančno predstavlja mnogo večje vsote, kot je nekaj 100 pouličnih ropov skupaj, pa je zanemarjen. Vendar takšno je bistvo ameriške družbe, ki favorizira bogate, reveže in tiste, ki niso dovolj sposobni, da si zagotovijo vse po- trebno za normalno življenje, pa prepusti naključju in kriminalu. Program »čiščenja« v več fazah Vendar New York ni sestavljen le iz Manhattana, ampak tudi iz revnejših predelov Brooklyna, Queen-sa in Bronxa in uspehe newyorške policije je treba gledati v konceptu celega mesta. Policija je za čiščenje najnevarnejših predelov mesta izdelala poseben program z imenom »Model block program«, kar bi lahko prevedli kot program za vzorno soseščino. Avtor programa je new-yorški policijski komisar Howard Safir, ki mi je razložil njegovo delovanje. Policija s tem programom skuša najprej izkoreniniti trgovanje z mamili, iz katerega izhaja večina drugih kriminalnih dejanj, kot so ropi, vlomi, posilstva itd. V prvi fazi omenjenega programa stopijo na sceno policisti v civilu, prisluškovanje in informatorji, podobno kot se FBI loteva mafije in drugih oblik organiziranega kriminala. V pravem trenutku, ko je zbranih dovolj informacij, nato policija zapre soseščino z barikadami in izvaja racije. Potem ko se »počisti« določen mestni predel, je treba zagotoviti, da bo tudi v prihodnje ostal »čist«. To je druga faza programa, ki jo prevzamejo uniformirani policisti, ki noč in dan patruljirajo po ulicah. Koliko časa bodo ostali na ulicah, je odvisno od potrebe. »Bistvena zadeva pri tem je, da pridobimo zaupanje celotne soseščine, ki nas začne ščasoma sama opozarjati na zločine, česar si v preteklosti nismo mogli niti zamisliti, saj se je vsak bal pogovora s policijo, kaj šele, da bi povedal, kaj ve o umoru, ropu, posilstvu ali čem podobnem,« je dejal newyorški komi- Iz Ljubljane piše sar. Policisti morajo zato ostati® dlje časa na nekem območju, navežejo stike z ljudmi in st Pi* bijo njihovo zaupanje. Pole«®® navzočnosti policistov NYP P darja tudi splošno izboljšanje kar _ vosti življenja. To pomeni, a zidov odstranijo grafiti, z n poberejo smeti, popravi sen razsvetljava. Med najponiem n mi zadevami pa je opogu® . prebivalcev k samoorgan® ustanavljanju neke vrste sos ® straže, za katero ni nuJn°' . < oborožena, ki bo prijavi a P vsako kriminalno početje. Policija prizaneslivejša od župana . Rezultati nove taksne J ške policije so vec k t NewYork se je rženega”!^ nejših mest v ZDA,« “ svetu, polagoma PreleV ctopnja nješo ameriško metropol a upadanja kriminala je . najvišja med vsemi am p„ sti z več kot milijon P«bi ;> vsem tem je za več'n° j«, d’ meščanov najbolj raz policisti niso postali P za izkoreninjenje vse la, med katerimi so tu kot je prečkanje ceste P Newyorski župan seje ločil urediti mesto, pa .^(j stane, in se spr^^ prečkajo cesto zunaj P j po rdeči luči. tem, da na zeleno oznoffl^ijs na belo luč čakajo e .(0rf tem povzročajo »P™^ . biloV>e njavo na pločnikih, gr od uvedbe snici na ljubo, če se ^etn® sih ne moreš spo^^j^ predpisov, saj druga mor prišel, kazen za napačno P pp nekaj dolarjev na ej op policisti, ki s°* di>nepo< kazni, ker se jim previsoka. »Ne se j jJ dosledno, potem nipo/ žal,«mijedejalupok<>. newyorške policije bobi^ MARJANJ^ Ljudje bi v miru pili pa streljajo vanje! Nogometno vroče poletje se je torej začelo tudi v Ljubljani; vsak lokal, ki ima vrt in televizor, je vreden več. Mnogi me sprašujejo, kaj se dogaja z nekdanjo prekmurska ambasado (Medex, Rotten Square)( zdaj Rock Caffejem, vendar tudi nam nekdanjim članom najemnik ne da odgovora, dejstvo pa je, da ga ne morejo spraviti iz lokala in da ne sme imeti vrta. Po enih informacijah naj bi lokal prevzel Maxi-market in ga spremenil v elitno restavracijo - kot se spodobi za center in bližino živalskega vrta, imenovanega državni zbor.^daj se v ambasadi zbira predvsem šolska mularija, ob sobotah ob 12.00 še preostanek prekmurskih konzulov, ob petkih in sobotah zvečer pa »trenirkarji«. Slednji so posebna zvrst mladih 15- in 16-letnikov, ki prihajajo iz ljubljanskih getov, predvsem iz barakarsko-črnograditeljskega naselja Rakova Jelša, oblečenih v vsemogoče drage (in »sposojene«) trenirke. Njihovo glavno delo je nekoga sprovocirati, da ga lahko nato z vzrokom pretepejo in obrcajo. Policije medtem ni, ker imajo veliko dela z nepravilno parkiranimi avtomobili in tistimi, ki gredo čez cesto mimo zeber. Nekje se mladina seveda mora izobraževati, da bo dostojno usposobljena vstopila v ljubljansko mafijo. Zdaj nihče več ne skriva, da ta v resnici obstaja. Po umoru Vesa Veselina Jovo-viča v začetku meseca, katerega so enačili s šefom črnogorske (balkanske) mafije, ki je po strelu v glavo obležal v restavraciji Latino v elitni soseski Zupančičeva jama, rtič več ne bo tako, kot je bilo. Poštenjaka, ki je imel v Ljubljani vilo kot grad, bil skromen, ker je pil le kavo in vodo, bil dobrohoten, ker je bil pripravljen od pri preiskavi zaseženih nekaj sto tisoč mark plačati davek državi Sloveniji, pa tega nihče iz državne uprave ni znal obračunati, bomo ohranili v najlepšem spominu. Tu pa tam je sicer bil povezan s kakšno majhno nePr‘je' ^te^ streljanje, izsiljevanje, znan paje,u ' mič - Podobnik ■ Mladina oz. neko , ranje neke Ljudske stranke. SicerpaJka jama nastajala kot elitna ljubijo"5" dražjimi in najmodernejšimi stan°\a^Oi bili v prvi vrsti politiki in biznisment ' se tja preseljevali »nadpovprečnem« u imenovanega »mali Balkan«, kjer P karske reprezentance Jugoslavije n" stvu poka kot na bosanski fronti-Slovenci v svoji elitni četrti ždijo za*' % mirni Vesoji pijejo samo kavo. On11 p Te zgodbe o elitnih četrtih se X/ tudi Murgel, kjer živijo Milan inre Artur, Igor in ribiška palica pat" 1. to1,1, fV in žoga, toda soseskin hišnik je petlji1' četrt, ker imajo do avtobusne PoS ^tti^juS1 da tudi McDonaldša nimajo, ko 0 je 'Ji verovzhod Slovenije od Maribora1 , ki^optli111' ne boste mogli udeležiti akcije / od sobote restavracijami McDonald s. /„or^ sodelovali tudi znani slovens ‘ Bukovec, Marko Milič in Jure ^oS j sefi tarji, mi pa jim ^ ^ijon grade. Sicer ne za ‘ake ( L ol-morda dobil kakšen nog f' (i y ganizacija iz njegove držav, eOs jQt tekmi trikrat zadel. menu McGol, ker bodo od n& ob"0 f f vcu, ki so ga morali ob n nadomestne prostore, ^^^.pivod1, metni mesec zadovoljni z iunij 1998 AKTUALNO DOMA 2redna seja občinskega sveta na Tišini »S papirji nas ne boste več slekli za nos!« v®de|, kaj sta se dogovorila Umek in Dvornik - Je magistrala M 10-1 *—?jgna ‘z programa zaradi soboške obvoznice in ceste Radenci-Vučja vas? so doživeli svetniki občine Cankova - Tišina na izredni seji (v četrtek zvečer, 4. junija) Hila pray 're onstrukcije magistralne ceste M 10-1 in mostov čez Muro med Petanjci in Radenci. Prvo ^ogo^ da °IZJava drzavnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze Žarka Preglja, da je eden od ^6|®apreišn”Z zadnje leto ni nič dogajalo, tudi to, da dolgo sploh ni vedel za dogovore, ki sta jih nJ' minister Igor Umek in sekretar Marjan Dvornik z občino Cankova - Tišina. ^Klav 'zkaza'°- daje v “tonalni111 razlog sPremenjen toctst ki ^rogram 8radnJe av- * Sobot; in ’ln slcerPnMur-^iinv, ™edRadenci, Rih-°°Va žarnit VaSJ°’ Očitno je 'Mavnr„ . minule mesece da če bo v avt°cesta (če- ^■Cest liud6 U 2°02k Preosta-"^avseen"® potrelWjo niso bili tako ^orov, se8ip t e dosedanjih do-1Zkazalo Proti kon- ^^00?" °d sPremljeval->pX?rekekdaneb° Vdi d°kumenta- j111 Ulegli 7 . del1 Pa vseeno J %žejem • °nca11 mostov Sdi X; ^^žovji- To te zapOre ni’ sedaJ Pa kar lahko pro’ ^'lna Prvih ,etnatika ceste I^kratdo^ ČaS°pi’ skor ■ danes ni bilo (loh>novljen od ' dobiIi so Jd°križišč?D°dg^^^ sca Proti Gedero- vcem, vse drugo je ostalo isto. Kljub konkretnim podatkom pa vse kaže, da bo potrebno celotno proceduro, ki jo je vodstvo Občine Cankova - Tišina že opravilo v minulih dveh letih, še enkrat ponoviti - le da tokrat z drugo garnituro na Ministrstvu za promet in zveze. Vzklik župana Alojza Flegarja je torej razumljiv: »Kako naj zaupamo, da bo sedaj kaj narejenega, ko pa smo imeli na DDC-ju!« Gostje iz Ljubljane so navzočim poskušali dopovedati, da so jim prejšnji prometniki obljubljali nemogoče, za kar je vsak laik lahko vedel, da ne bo nikoli izvedljivo - le zakaj naj bi na magistralni cesti gradili tri pasove? Tudi poslanec Geza Džuban je potrdil: »Ne strinjam se, dat se je prej, ko je bila na MPZ-ju druga garnitura, zgodilo več. Nič se ni zgodilo, saj nič ni- prej vsa zagotovila in dogovore, ki jih Je podpisal sam minister, sedaj pa imamo dopise s podpisom - naj mi ne zameri - nekega operativca mate!« Spodbudil je navzoče, naj sprejmejo predlog g. Preglja in pristanejo na cenejšo varianto -torej obnovo dvopasovnice z gra- .^^ovana zavrnitev občinskega proračuna v Črenšovcih dnjo pločnikov. Nekoliko nejasnosti je bilo le, kaj morata storiti še občina in kaj ministrstvo, kajti ni res, da je potrebno celotni postopek začeti povsem na novo, saj so zemljišča že skoraj odkupljena. Vse je odvisno od tega, kako bodo na ministrstvu zavihali rokave in, kakor jih je opozorila Slavica Gomboc, da bo celotna rekonstrukcija vključena v proračun za prihodnje leto. Kljub vsemu bi lahko že začeli z delno obnovo vsaj najbolj kritičnih odsekov, če pa se bo spomladi 1999. leta tudi v resnici zaprl most med Petanjci in Radenci, bi morali istočasno obnoviti tudi magistralno cesto. i prav, da ljudje plačujejo iz svojega žepa za kanalizacijo (vsako gospodinjstvo 4 tisoč mark), za katero se ne ve, ali bo zaradi zamude na prometnem ministrstvu lahko zgrajena pravočasno, ker je gradnja kanalizacije vezana na rekonstrukcijo ceste, in lahko se zgodi, da se zaradi zamude ne bodo mogli prijaviti na razpise za pridobitev ugodnih sredstev. Predsednik občinskega sveta Franc Horvat je bil odločen: »S papirno vojno nas ne boste imeli več za norca, samo da boste lahko pridobili čas. Ne bo Več odlašanja ali pa bo zapora. Odkup zemljišča je naloga občine, drugo mora narediti država!« Do konca tega tedna naj bi bilo znano, kakšna je nova ponudba ministrstva za promet in zveze. 'ar bj sklonili glave? 4^’’ p,°čnika res ogrožen prehod na 9-letni program Prešerna Črenšovci? BERNARDA B. PEČEK! I ^ina naj b' v *orek sPreie'' občinski proračun ^^zi«, Sa-e nj'm' >n tudi župan so bili prepričani, da bo zade-S#s’ bi bj|0 S?' Usedanjem štiriletnem mandatu niti enkrat ni ° SDf“! " sk^aS°Vanje neusPešno- Vedno so bili skoraj vsi ZA P1 večino glasov. Tokrat pa je zmanjkal en glas. s° bile k>d * samo z vlo- Skupina HJ da bi v ^lstr'caje vto|a. ^a sredstva (9 • Žu- od ^niS^ih.za- ko so menili še nekateri svetniki iz KS Črenšovci, ki so menili, daje pločnik nujen za varnost otrok na poti v šolo in domov. Jože Horvat je opozoril, daje to tudi eden od pogojev za prehod na devetletni program osnovne šole v Črenšovcih. Bistriški svetniki so se strinjali, da je varnost otrok na prvem mestu, vendar je Branko Kelenc dodal, da takšna pot (za pešce) že obstaja med novim župniščem in cerkvijo. Roman Vučko pa je predlagal kompromisno rešitev, in sicer da so bistriški svetniki pripravljeni umakniti svoje dopolnilo, če bi sprejeli sklep, da bodo zagotovili drugo polovico manjkajočih sredstev (4,5 milijona SIT) za posodobitev omenjene ceste z rebalan- ' OLJE, PREMOG Pb],Cene m modnosti plačila! Bojan Jakšič, tel.: 788 200 som proračuna, in to v primeru, če bo denarja res več, kot predvidevajo sedaj. Župan je bil mnenja, da tudi to ne bi bilo v redu, ker da bi se v tem primeru porušilo razmerje pri financiranju krajevnih skupnosti. In potem je bilo na vrsti glasovanje. Za amandma bistriških svetnikov ni glasoval noben svetnik iz KS Črenšovci in Velika Polana. Torej ni bil sprejet. Sledilo je glasovanje o predlogu proračuna. Tokrat je bilo razmerje obratno, tako da tudi proračuna niso potrdili, saj ni bilo dvotretjinske večine. Župan je ob koncu dejal, da je zaradi tega zelo razočaran, saj občina tako ne bo mogla kandidirati za pridobitev nekaterih dodatnih razvojnih sredstev (razpisi). Roman Vučko pa je.menil, da krivde za nesprejetje proračuna ne bi smeli pripisati bistriškim svetnikom, če pač niso sklonili svojih glav, ampak so se zavzemali za izpolnitev obljube, ki so jo dali svojim volivcem. Najbrž pa bodo vseeno našli kompromisno rešitev na izredni seji, ki jo bodo imeli že ta četr- JOŽE GRAJ I K o m e n t a r MAJDA HORVATI Pred leti, ko so nam v zdravstvenih domovih in bolnišnicah začeli zaračunavati participacijo, doplačilo zdravstvenih storitev, ki pa sploh ni bilo pretirano visoko, smo novinarji po medijih zagnali pravi halo. Oborožili smo se z vsemi parolami, ki so takrat bile znane na temo o javni blaginji in enakopravnosti, ter z njimi blatili dodatno zaračunavanje zdravstvenih storitev. Sedaj pa, ko že drugič v tem letu poslušam napovedi o višanju premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja, sem vse bolj prepričana, da Je bila tista participacija pravičnejša od sedanjega sistema dodatnega zdravstvenega zavarovanja. (Postavljena teza ni posledica vpliva polne lune!) Trditev bom (o)branila z naslednjim razmišljanjem. Za dodatno zdravstvene zavarovanje bi lahko rekla, da za zavarovance v osnovi ni prav nič drugačno od osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Znanec z ulice bi kar prišpičil: »Isto tkanje, le drugo pakovanje!« Zdravstveno razkošje poplačano s solidarnostjo in vzajemnostjo Zavarovanci prispevajo v skupni Žakelj - tako kot v osnovnem zdravstvenem zavarovanju! Iz skupnega Žaklja potem jemljejo po načelu vzajemmnosti in solidarnosti - tako kot v osnovnem zavarovanju! Ni pomembno, kdo koliko koristi, cena zavarovanja je za vse enaka (različno le po paketih) - skoraj tako kot pri osnovnem zavarovanju! Dve zavarovalnici s ponudbo dodatnega zdravstvenega zav^ rovanja pa tudi nista bogve kakšna izbira in konkurenca. (Dodatno zavarovanje je s tem, da plačuje zdravstvene storitev v celoti, pomembno različno od osnovnega zavarovanja le za zdravstvene zavode.) O solidarnosti in vzajemnosti le vse dobro, toda nesprejemljivo je, da dodatno zdravstveno zavarovanje v celoti deluje po teh načelih, saj se na ta način v njem ujčka nepravica in dopušča možnost izkoriščanja določenih ugodnosti enih na račun drugih. Zavarovalniških prijemov, in sicer s pisanjem bonusov ali malu-sov zavarovancem, glede na to, koliko je kdo že izkoristil, naše dodatno zdravstveno zavarovanje še ne pozna. Pa bi ga moralo, | vsaj za nadstandardne storitve v zdravstvu. Ni dobro že to, da so t v isti koš zmetani vsi paketi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, tako tisti, ki so vendarle potrebni za celostno zdravstveno varstvo ljudi, kod drugi za nadstandardne storitve in razkošje. Prav slednji bi morali biti v svojem predalu ter v primežu splošnih zavarovalniških principov delovanja. Če bi bilo tako, ali ko bo tako (slišati je, da se ZZZS na to že pripravlja), potem ne bo več tovrstnega novinarskega praskanja pa tudi zavarovanci bodo vedeli, da se za moj denar, ki sem ga vplačal kot premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, z zdravstvenim razkošjem žago- . tovo ne bo »mastil« kdo drug. Duševne bolečine eselesovskih veljakov Dr. Sčap zoper odgovornega urednika Vestnika Nadaljevanje s prve strani. Domnevamo lahko, da Ščapa najbolj pestijo ne samo revizijsko poročilo o stečajnem postopku, temveč tudi predvsem krovni urednikovi priči, g. Hašaj in g. Vrečič, nekdanji sekretar in direktor pokopanega podjetja, ki zaenkrat še nista prišli do besede na sodišču, in seveda direktorica Podjetja za informiranje ga. Irma Benko. Če se sedaj sprašujete, čemu niso prišli do besede, je vaše vprašanje povsem na mestu. Pred tremi tedni Ko smo pred tremi tedni čepeli v mariborski okrožni sodni palači, je sodnica Slavica Gabrovec ugotovila, da priče niso bile povabljene, ker ni imela njihovega naslova, da bi jim poslala vabilo za obravnavo. Ko jo je urednikov odvetnik g. Norčič spomnil, dajo je pred desetimi dnevi poklical, da bi izvedel, ali ima vse potrebne podatke, vtndar mu takrat ni omenila, da ji manjkajo naslovi obtoženčevih prič, se je njunega telefonskega pogovora spomnila tudi sama. Seveda si sodišče ni dolžno priskrbeti naslovov prič. Zaradi zapletov s pričami se je sodnica pred tremi tedni odločila, da preloži obravnavo na čas po poletnih dopustih, čeprav je Ščapov odvetnik Perš zahteval čimprejšnjo obravnavo. Ko je Ščap začel tarnati o nadaljevanju Vestnikovih »napadov« nanj, mu je sodnica jasno povedala, da bo ugotavljala samo, ali je imel urednik utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je zapisal. Ne da bi hoteli prejudicirati sodbo, je to očitno imel, to naj bi dokazli njegovi priči g. Hašaj in g. Vrečič. Ta torek so v Maribor prispele vse tri prej omenjene priče. Tudi obtoženec. Tudi tožitelj in njegov odvetnik. Najprej smo ugotovili, da je dvorana za obravnavo zasedena. Sodnica je začela iskati sodno dvorano. Ko se je ta vendarle našla in ko smo mislili, da bo šlo končno zares, se je izkazalo, da manjka en porotnik. Čemu se ni prikazal ali se vsaj predhodno opravičil, nismo izvedeli. Tako je bila glavna obravnava zopet preložena. Očitno je, da sodni mlini v praksi včasih zastanejo, čeprav se za trenutek zazdi, da so se zavrteli hitreje, kot smo tega navajeni. In z vsem spoštovanjem do sodnega aparata: samo s strani toženega jih je kar peterica »zaguncala« dan za to, da je v Mariboru lahko pogledala na uro. API - četrtek, 11.6. ’98, kontaktna oddaja v živo Ko se vključi alarm LOKALNA SCENA 11. junij 1998j®¥ Koga I I eseni bodo lokalne volitve občinskih svetov občin in županov. Bodo obdržali stolčke sedanji župani ali pa boste volivci izvolili nove ljudi? Kdo pa bi utegnili biti župani v občinah, ki so šele v ustanavljanju? To so vprašanja, ki ne »begajo« le ljudi na določenem območju, ampak zanimajo tudi Vestnikove bralce. Koga za župana, županjo? Bralci, dobro veste, kaj vse so obljubljali sedanji župani, in kaj od tistega je ali pa še bo uresničeno do konca mandata sedanjega župana. Ste za to, da 'dosedanji ostane še naprej, ali imate predlog za novega župna? Kako pa v krajih, kjer šele ustanavljate občine? Prav gotovo razmišljate, kdo bi bil primeren za župana. Z vseh območij Prlekije in Prekmurja torej vabljeni k sodelovanju v naši nagradni anketi. Izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ali pa vložite v kuverto, nanjo napišite naslov: . Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, in nam jo čimprej pošljite. Vedite: tudi vaš predlog lahko pripomore, da boste dobili župana, ki si ga želite. Predlogi za župane, ki smo jih prejeli do torka (v oklepaju je število glasov): Beltinci: Jože Kavaš (13), Marjan Maučec (1), Stanko Sraka (2), Janko Bezjak (4), Štefan Pintarič (1), Andrej Maro-ša (1), Branko Žižek (1), Cankova: Drago Vogrinčič (2), Črenšovci: Anton Kolenko (1), Jože Cigan (2), Dobrovnik: Miran Lovrin (1), Gornja Radgona: Miha Vodenik (4), Anton Tropenauer (2), dr. Rudolf Štelcer (9), Grad: Elizabeta Klement (1), Hodoš: (0), Lendava: Jože Kocon (1), Ljutomer: dr. Ludvik Bratuša (1), Kobilje: Pavel Nemet (1), Križevci pri Ljutomeru: Pavel Šerc (1), Kuzma: Jožef Škalič (6), Milan Matiš (3) Ivan Marič (7), Jože Škalič (14), Roman Fartek (17), Moravske Toplice: Franc Cipot (7), Murska Sobota< A^ton Slavic (6), Martin Žižek (2), Odranci: Štefan Bogdan (1), Gornji Petrovci: Franc Šlihthuber (13), Puconci: Ludvik Novak (5), Vili Veren (1), Radenci: Jože Toplak (24), Razkrižje: (0), Rogašovci: Marjan Gider (3), Julijana Meckar (1), Julka Meckar (2), Alojz Turza (1), Sv. Jurij ob Ščavnici: Alojz Štuhec (2), Miran Lapi (4), Šalovci: Aleksander Abraham (4), Tišina: Alojz Flegar (1), Turnišče: Štefan Vinčec (14), Velika Polana: Slavko Prša (1), Štefan Prša (2), Veržej: Drago Legen (1), Nada Hanžekovič (1), Miha Pušenjak (1). — — izreži in prilepi na dopisnico — — — — — Koga za župana, županjo? Za župana občine (vpiši ime občine) predlagam (vpiši ime in priimek ter naslov »svojega« prihodnjega župana) |. Obrazložitev (če želite): Predlagatelj:_________________________________________________________ (Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda izžrebani in boste dobili praktično nagrado.) Kam bodo šla sredstva Po »rešetanju« sprejeli proračun Občinski svet ni šola za odrasle Z animiva je ena stvar z radenskega občinskega sveta: potem ko so svetniki »prerešetali« predlog odloka o proračunu za leto 1998, so ga na koncu vsi soglasno sprejeli. In kaj je motilo svetnike na začetku? Janko Trstenjak je menil, da je v proračunu premalo sredstev za razvoj malega gospodarstva, Alojz Štelcer je izjavil, da se že štiri leta bori za asfaltiranje petsto metrov dolge ceste na Murskem Vrhu, Simon Rožman pa se ni strinjal s tem, da bi se sredstva od turističnih taks namenjala za pločnike, kolesarske steze in kanalizacijo, ker bi to po njegovem mnenju pomenilo, da bi se turistu dvakrat zaračunavalo. Predlagal je, da bi bila ta sredstva kot krediti in se »vrnila« v turizem. Motilo . ga je tudi, da se taksa za rabo okolja namenja za kolesarsko stezo in razsvetljavo ceste M-10, medtem ko pa ni omenjenega niti 'tolarja za ekološko rento in ureditev smetišča v vasi Hrastje - Mota, kjer imajo ravno tako probleme z razsvetljavo. Svoj »show« je kot ponavadi imel Mihjel Petek, ki je povedal nekaj pikrih: »Gospod Štelcer, morm vam reči, da če so vas prepeljali žejnega čez vodo, so mene tudi. Bil sem predsednik odbora za finance in proračun, pa je vse šlo mimo mene. Imam vse argumente in dokumente. Občinski svet ni šola za odrasle. Gre mi na bruhanje, ko slišim, kako da »gre vse na Kapelo«. Kapelčani morajo plačati iz lastnih sredstev vsako cvetico, drugje pa te zadeve potekajo drugače. Jaz razumem, da morajo biti Radenci, ki so turistični kraj, urejeni, toda včasih ležijo smeti pri vhodu v Radence dovolj dolgo, da jih opazijo vsi turisti. S proračunom ne morem biti zadovoljen, ker so se zadeve dogajale v zakulisju. Gospod Rožman, podpiram vaš predlog, jaz bi na va- Programska konferenca LDS o lokalni samoupravi v Murski Soboti »Prvega navdušenja nad novimi občinami je dokončno konec!« Izrečene besede ljubljanske županje Vike Potočnik, ki je imela na konferenci, ki so se je ražen dr. Janeza Drnovška udeležili vsi vodilni v stranki, med gosti pa tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer, uvodni nagovor, dovolj zgovorno potrjujejo, da se glede lokalne samouprave večina ljudi odzove z nejevoljo ič nenavadnega, saj ob 147 novih občinah prevladuje prepričanje, je njihovo število preveliko, letos pa naj bi naraslo skoraj na 200! Kako sicer razumeti neupoštevanje kriterijev za ustanovitev novih občin? Kako spregledati drobne sebične in kratko ročne politične interese, ki mnogokrat stoje za pobudami za nove občine? Kako si razlagati, da smo volili župane, kot predstavniki lokalnih skupnosti pa se pojavljajo predsedniki občinskih svetov? Vprašanja, ki ob množici sprememb in težavah pri uvajanju lokalne samouprave terjajo konkretne odgovore. Čeprav si želimo sistem, ki bo vsaj omilil mnoga nesoglasja med župani in občinskimi sveti, je potrebno resno razmisliti o predlogih, ki v lokalno samoupravo vpeljujejo ukinjanje svetov in odstavljanje županov ter državne upravitelje. V razpravi na enodnevni programski konferenci LDS-a, ki je potekala v soboškem hotelu Diana in se je je udeležilo 129 delegatov, so ugotovili, da dosedanji rezultati uveljavljanja lokalne ša- Dobrovnik po mnenju razpravljalcev slabi lokalno samoupravo in vodi k izsiljeni centralizaciji. V stranki menijo, da bi morali biti izidi referendumov o ustanovitvi novih občin zavezujoči. Prav tako so za krepitev položaja župana, ki naj bi postal član občinskega sveta, ki bi ga skliceval in vodil. Žtipan pa naj bi bil tudi edini predlagatelj občinskega proračuna, normativnih aktov in odločitev, kijih potrebuje za vodenje občine. Poleg tega vodi veljavni sistem financiranja lokalnih skupnosti zaradi oblikovanja meril v nadaljnje drobljenje obstoječih Očitno je minister Grafenauer skregan z velikostjo pomurskih občin, saj pravi, da se skozi posamezno vozi le 45 sekund. S tem Je verjetno mislil na razo® pljenost tega območja, ki zaradi dobre geo grafske in vsebinske povezanosti sploh ne bila potrebna. občin. Skrb posamezne prihodnje majo ustreznih lastni ^ bi omogočili njihov0 financiranje. Mag- 3 ocenjuje naraščanje s se. kot norost, katere ja obči»' danji način ^H^^vonodajn3 Tretja velika zak „ tema, ki v predho n trka na vrata Parla"?kritoje tre' on o pokrajinah. Od^ ba priznati, da so vp ikovanja druge stopn . samouprave pravzapra nedefinirana. Ustava pokrajino kot ustavno kategor -ne določa njene vseb• v LDS-u za prem' stopno, vendar hkra tev pokrajin, ki Dnevi turizma v Do- brovniku so se začeli v nedeljo, 7. junija, s športnim tekmovanjem v streljanju z zračno puško in tudi prihodnja sobota in nedelja bosta v znamenju športnih prireditev. V soboto, 20. junija, pa bo srečanje objezerskih turističnih društev iz Slovenije, sklenili pa ga bodo s prireditvijo Noč ob Bukovniškem jezeru. Vidovo proščenje pa bo 21. ju- mouprave niso izpolnili pričakovanj stranke. Kot skrb zbujajoče so omenjali težnje po pretirani drobitvi slovenskega prostora v majhne občine, ki so posledica nedorečene zakonodaje. To pa Prireditev posvetil1 vsem rodovom ljub vročemu sobotnemu (6. junij!) dopoldnevu se je na šolskem dvorišču beltinske osemletke zbralo veliko obiskovalcev; med njimi so bili nekdanji prosvetni delavci in učenci, ki so se na slovesnosti spomnili dveh visokih šolskih jubilejev, in sicer 220-letnice organiziranega šolstva v Beltincih in 20-letnice sedanjega šolskega poslopja. Danes obiskuje beltinsko osnovno šolo 750 šolarjev, ki jih poučuje 44 pedagoških delavcev, za delovni ritem šole pa skrbi še 19 drugih zaposlenih. K nija. FBOi Na slovesnosti je bila med drugim tudi predstavnica Zavo-daza šolstvo RS, organizacijska enota Murska Sobota Irena Kumer, vse navzoče pa je nagovoril ravnatelj šole Ivan Hirci. »Vsem nam, ki danes delamo na beltinski šoli, je v čast, da pripadamo generaciji, ki lahko praznuje tako visok jubilej, kot je 220 let organiziranega šolstva v Beltincih. Vsekakor je zasluga, da imamo danes v Beltincih tako visok jubilej, reforma šolstva že v času Marije Terezije, ki je že daljnega leta 1777 z odlokom uvedla obvezno osnovno šolstvo, in tako se je tudi v Beltincih ustanovila prva šola. Prve šole danes v Beltincih ni več, ampak so ostali le uradni zapisi. Hkrati pa žoiar^ Znuje manjši jubilej, in delovanja v novih pr05^ V času, ko je nastala ob Beltinci, je šola dobila bOJ možnosti za delo. 220 let dolgo obdobje, se je marsikaj spremenil0^' Slavnostni govorni^ občine Beltinci Jože kolektivu šole čestital za Jubilej ter mu zaželel šep° še delo v prihodnje. st Pester kulturni PrOgrborV Pripravili moški da Beltinci, učenci so P'' delovni utrip šolevPeS ’ dl in plesu. joŽE^^ šem mestu še večkrat zaprl dostop do smetišča v Hrastju-Moti.« Vprašal je še, kako je lahko KUD Bubla krovno društvo šestim preostalim društvom (literarno, likovno, tamburaško, ugankarsko, folklorno in dramsko), in če niso to v resnici sekcije, a je namesto odgovora dobil javno kritiko svetnika Rudija Ketiša, češ da ne ceni dovolj prizadevanj za kulturno dejavnost v občini Radenci. Ampak kot že rečeno, po nekaj vloženih amandmajih je bil proračun soglasno sprejet, proračunski prihodki v višini 382,551.563 SIT pa se bodo povečali za sedem milijonov, ki se bodo uporabili za petsto metrov ceste na Murskem Vrhu, pri investicijah pa se bo od predvidenih dvanajst milijonov in pol za kolesarsko stezo in infrastrukturo na cesti R 353 odvzelo šest milijonov in pol in se uporabilo za cesto Zamuda-Zamuda. TOMO KOLEŠ ■ 1998 LOKALNA SCENA dualna tema o komunalnih prispevkih za gradnjo Najceneje je graditi r Ljutomeru! ^orab^8^* Vestnika smo pisali o nadomestilih za nekat ° s^avbne9a zemljišča, zdaj pa to temo razširjamo z ^^i konkretnimi podatki iz pomurskih občin. V6 financirane iz komunalnih taks, se ne-so se nia* prece-i denarja. Zaradi uvedbe omenjenih taks pa Tako soob”' Sk°kovit° povišale tudi cene komunalnih stori-"^»lestila do|C,n’rVe6’noma razvne ‘^Inera^^^ e- Korist za sta- za kanalizacijo 1.798,10, telefon 501,10 in za ureditev električnega omrežja 409,50 tolarja. Pri povprečni velikosti stanovanjske površine 150 kvadratnih metrov, pomeni, da je treba za komunalni prispevek plačati 1,249.770 tolarjev. »To je cena za individualno stanovanjsko gradnjo ter poslovne objekte in obrtne delavnice, ki niso trgovski ali gostinski lokali. Zanje je komunalni prispevek veliko višji, saj znaša 15.007 stanovanjske bloke zaračunavamo 24.294,50 tolarjev komunalnega prispevka za kvadratni meter, za objekte družbenega standarda pa 41.011,20 SIT.« Drago Ružič dodaja še: »Komunalni prispevek, ki je bil odmerjen pred izdajo gradbenega dovoljenja investitorju, to je podjetju Sobota Center, d. o. o., za investicijsko gradnjo poslovno-garažnega objekta v ožjem mestnem središču s 1.297,5 kvadratnega metra uporabne poslovne površine je znašal okrog 53 milijonov tolarjev«. »Individualnih novogradenj je malo, ker ni na voljo dovolj ustreznih parcel. V zadnjem času opažamo povečanje števila raznih prizidav in nadzidav k stanovanjskim hišam. Razmahnila se je gradnja poslovnih zgradb in čutiti je investicijski ciklus. V primestnih naseljih so se odločili za plačevanje letnega pavšala, ki Tako nastaja v soboški obrtni coni sodoben avtocenter Meško. Foto: M. JERŠE «bčina Spodatki za leto 1997 Povprečna 9radbena cena .112.500 90.000 121.272 118.323 100.180 95.220 Komunalna opremljenost (individualna) 6.600 4.500 8.060 5.916,15 6.010 6.665 Komunalna opremljenost Odškodnina za zemljišče v % (kolektivna) od gradbene cene 7.800 9.000 7.300 11.823,30 9.020 7.618 3,0 do 13,0 0,6 do 0,8 0,8 do 1,0 0,8 0,6 do 1,2 %e nan’ Podatki za leto 1998 131,433 Skupaj 26.286,60 120.250 118.323 109.520 104.170 7.100 5.916,15 6.570 7.292 8.400 0,75__________ 3,Odo 13,0 11 823,30 0,8 do 1,0 9.860 8.33 880 SIT %‘ Uo postano. Uporab- SS? s'cer 'n5 N4 eba od ° Ce«e,za Stet> 2.358, tolarjev za kvadratni meter koristne površine poslovnih prostorov. Poleg tega pa je treba računati še na odmero komunalnega prispevka za objekte na območjih, kjer se urejajajo zazidalni načrti. Gre za tako imenovano družbeno usmerjeno gradnjo. Tu je prispevek za kvadratni meter koristne stanovanjske površine 24.294 SIT, za poslovne površine pa 41.011,20 SIT. Bistveno višji prispevek pa je zato, ker je potrebno zemljišče na novo opremiti s komunalnimi napravami,« pravi svetovalec za komunalno dejavnost soboške mestne občine Bogo Rola. Kot nam je povedal vodja režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Drago Ružič, se prispevki mesečno valorizirajo. »Za individualno gradnjo mora zavezanec v celoti plačati komunalni prispevek, saj lahko šele tedaj pridobi gradbeno dovoljenje. Le pri večjih poslovnih zgradbah, se z investitorjem dogovorimo za plačilo v nekaj obrokih. Seveda pa pri tem zahtevamo določeno garancijo. Pri fizičnih osebah so bile v preteklosti težave pri plačilu in jih je bilo težko izterjati, zato ne odobravamo plačila na več obrokov. Za ga pobirajo v posameznih krajevnih skupnostih,« sta nam še zaupala sogovornika. Občina Moravske Toplice »Med prvimi z investicijskim programom!« V Občini Moravske Toplice nam je občinski strokovni delavec mag. Milan Šadl navedel nekatere podatke. »Sklep o višini komunalnega prispevka je bil v občini sprejet že leta 1997 in znaša za stanovanjske hiše, počitniške hišice in vinske kleti ter poslovne prostore 5.710 tolarjev za kvadratni meter uporabne površine, za turistične in trgovske lokale pa 9.517 SIT. Za kmetijske gospodarske objekte pa ne plačujejo komunalnega prispevka. Glede na lokacijo objekta smo jih razdelili v šest območij s faktorjem od 0,4 do 0,8. V naseljih, kjer se v srednjeročnem obdobju ne predvideva gradnja komunalne infrastrukture, bo komunalni prispevek odmerjen temu primerno. Komunalni prispevek za počitniške hišice in vinske kleti znaša okrog 60 tisoč tolarjev. Občina je v fazi spr- ejemanja investicijskega programa, ki bo trdna osnova za izračun in odmero komunalnega prispevka v prihodnje. Tako bomo ena od prvih občin, ki bo imela investicijski program. Pri tem komunalni prispevek ni odsev dejanskih stroškov za opremljanje s komunalnimi objekti.« Občina Lendava Le poskusni izračun Občinski svetovalec za okolje in prostor Milan Berden navaja: »Občinski odlok je v drugi obravnavi, zato še ne moremo pobirati komunalnega prispevka. Izdajamo ustrezne odločbe, ker nimamo pravne osnove za kaj drugega. Pogrešamo zlasti metodologijo in tarifne točke za izračun komunalnega prispevka. Sicer pa so krajevne skupnosti plačevale za tista dela, ki so jih same opravljale, npr. v zvezi z gradnjo javnih vodovodov v Lendavskih Goricah, priključitve na vodovod in urejanje cest. V prvo območje smo uvrstili Lendavo, v drugo območje vasi, v tretje pa razpršeno gradnjo, kot so počitniške hišice in vinske kleti. Določili smo faktorje, ki se gibljejo od 0,20 za kmetijske površine, 0,30 za kmetijske objekte, 0,50 za garaže, 0,70 za družbene objekte, kot so vrtci in šole, 0,90 za proizvodne objekte, do 1,40 za počitniške hiše itd. Vsak investitor mora plačati ustrezne prispevke za priključitev na komunalne naprave, medtem ko uporabo vodovodov zaračunavajo krajevne skupnosti.« Poskusni izračun prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča kaže, da bi ob računski vrednosti točke 2 tisoč tolarjev za kvadratni meter lastnik povprečno velike stanovanjske hiše, ki meri 150 kvadratnih metrov, moral odšteti 300 tisoč tolarjev. Ta cena bi veljala za prvo območje, za drugo območje bi veljalo 144 tisoč, za tretje pa 60 tisoč tolarjev. Za 150 kvadratnih metrov poslovnega objekta bi omenjeni prispevek znašal 450 tisoč, za enako velik proizvodni objekt 270 tisočakov, za kmetijski objekt pa 90 tisoč. Za 50 kvadratnih metrov velik počitniški objekt bi morali plačati 140 tisoč SIT. Občina Gornja Radgona Ugodno za stranke? Kot nam je povedal vodja odseka za urejanje prostora Občine Gornja Radgona Dragan Kuj-undžič, imajo izdelano metodologijo, ki je odvisna od velikosti hiše, urejenosti komunalne infrastrukture in opremljenosti s priključki. Za zdaj nimajo občinskega odloka, medtem ko velja prispevek za stavbno zemljišče še iz leta 1996. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter je nekaj čez 120 tisoč tolarjev. Nadomestilo so razdelili na dve coni. V prvi so stanovanjski objekti, za katere velja faktor od 2,37 do 3,35, v drugi pa poslovni objekti, kjer se faktor povzpne do 4,02. Navedel je primer Emone Marketa iz Gornje Radgone z velikostjo 503 kvadratne metre, pri čemer je treba za en kvadratni meter poslovnih prostorov odšteti 22 tisoč SIT. Skupno torej dobrih 10 milijonov tolarjev. Občina Ljutomer Več gradenj zunaj mesta Za take posege je v ljutomerski občini odgovorna Andreja Torič. Pri njih znaša povprečna gradbena cena 104.170 tolarjev za kvadratni meter, za-indivi-dualno komunalno opremo je treba odšteti 7.292 SIT, za kolektivno pa 8.334 tolarjev. Kar zadeva stavbna zemljišča, pa so najdražja v mestu Ljutomer, in sicer 1.250 tolarjev za kvadratni meter. V naseljih primestnega značaja, kot sta Križevci in Veržej, je treba plačati 1.042 SIT, v strnjenih naseljih 833, za razpršeno gradnjo, kot so počitniške hišice in vinske kleti, pa 625 tolarjev. Te cene so sprejeli 31. decembra 1997. Podobno kot drugje velja za poslovne prostore faktor, ki znaša 0,4, za garaže pa 0,L MILAN JERŠE« Potrdili občinski proračun Za 7 8 odstotkov več denarja!? Za naložbe skoraj polovica odhodkov -Največ za komunalno infrastrukturo in ceste b upoštevanju doslej znanih izhodišč, ko še niso znani končni kriteriji ministrstev za zagotovljeno porabo, znaša letošnji proračun puconske občine dobrih 797,5 milijona tolarjev. V primerjavi z lanskim je višji kar za 78 odstotkov, predvsem na račun odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ob gradnji železniške proge Puconci-državna meja. Letos načrtujejo tudi večje sofinanciranje programov CRPOV za kmetijstvo, sanacijo plazov in investicije. Prihodki so povečani še za 10 milijonov SIT zaradi vlaganj v vzgojo in izobraževanje, ki bo letos dobilo 25 namesto 15 milijonov tolarjev. Denar bodo porabili za dokončanje igrišča pri vrtcu v Brezovcih in igrišča pri mačkovski osnovni šoli. Med naložbami velja omeniti 130 milijonov, kolikor bodo porabili za že zgrajene ceste v minulem letu, nekaj denarja pa bodo namenili za letošnje ureditve posameznih cestnih odsekov. Za vodovodno omrežje Lemerje-Zenkovci je zagotovljenih 73,2 milijona SIT. Za investicije v komunalno infrastrukturo, kamor uvrščajo sofinanciranje obnove vaških cest, gradnjo kanalizacije in sanacijo plazu v Mačkovcih, je namenjenih 277,45 milijona tolarjev, kar je skoraj tretjina občinskega proračuna. Kje lokalne ceste in javne poti? Pozornost je vzbudilo delovno gradivo o kategorizaciji cest v občini pred uskladitvijo z Direkcijo za ceste RS. V razpravi jih je predvsem zanimalo, kaj bo na ta račun pridobila puconska občina. Ko je bil govor o lokalnih cestah, so se svetniki strinjali, da odseke Pro-sečka vas-Pečarovci, Poznanovci-Pečarovci in Moščanci-Dolina prekategorizirajo iz lokalnih cest v javne poti. Štefan Zelko je poudaril, so ljudje na terenu pripravljeni celo brezplačno odstopiti zemljišče za javne poti. Ker je seznam kategoriziranih cest mogoče dopolniti vsako leto, seje predsednik občinskega sveta Branko Drvarič zavzel, da občinska uprava pripravi do prihodnje seje podrobnejši program sprememb z utemeljitvami, posebej zato, ker ravno ceste »odnesejo«, kot je dejal, kar tretjino proračuna ali še več. MILAN JERŠE« O - sobota, 13.6. ’98, ob 21.10 Ugasni TV gost Franci Grah FINANCE___________________n. junij 1998, Strokovnjaki vedo, kako umoriti konkurenco »Kaj delate, saj vidite, da nisem mrtev« ogrebci so nesli krsto z umrlim, ko seje ta prebudil in potrkal na pokrov. Pogrebni sprevod se je ustavil in krsto so odprli. Mož v njej jim reče: »Kaj delate, saj vidite, da nisem mrtev.« Pogrebci se spogledajo in eden od njih mu je odgovoril: »Ti si mrtev, ker so tako rekli strokovnjaki. Oni pa že vedo.« Pokrov krste so zato še tesneje pribili in krsto z možem po običajnem ceremonialu zakopali. (Strokovnjaki pa so jim zadovoljni pritrjevali, saj jim je bil mrtev mož koristnejši od živega.) Prilika je res pobrana iz neke knjige, vendar je tako zelo primerna za razumevanje nove sage, ki veje v procesih privatizacije, da sem si jo dovolila dati v uvod prispevka. Nič novega ni ugotovitev, da so strokovnjaki postali novodobni bogovi. In ker oni že vedo, jim je vse bolj prepuščeno, da nas vodijo. Za krinko strokovnosti pa je tudi dosti lažje navadnim smrtnikom nadevati uzde, speljevati vodo na lastni mlin, goljufati. Tudi način lastninskega preoblikovanja podjetij je bil zaupan strokovnjakom in ti so potem dopolnjevali zakonodajo za privatizacijo, ki je sledila procesom lastninjenja. Znano je, da je bolj kot sam proces (prvostopenjskega) lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja zanimivejša, za kapital žgečkljivejša druga stopnja privatizacije, ki dobiva prav ta čas neverjeten razmah - vse po črki zakona, ki so ga sestavili strokovnjaki! Prava privatizacija bo šele prišla, smo velikokrat slišali, ko so podjetja zapravljala čas in denar za sestavljanje lastninskih programov. In res, ta čas je tu. Trgovina z delni- cami ali premoženjem predvsem obetavnih podjetij je silno zanimiva in živahna in skozi te transakcije se pretaka ogromno denarja. ( Ker strokovnjaki že vedo!) Spet nič novega, tako kot ni nova formula »podse« dobiti večinski del v konkurenčnem podjetju z namenom, zadaviti ga. Gledano od daleč, je trgovina »čista kupčija«, toda v »podplaščju« se potem razkrijejo pravi nameni kupovanja, ki želi skoraj vedno ubiti dve muhi na Trgovanje na Ljubljanski borzi Teden v znamenju delnic Krke P reteklih pet trgovalnih dni se je na celotnem slovenskem trgu vrednostnih papirjev dogajanje vrtelo okrog delnic novomeške Krke. Po četrtkovem preplahu, ko je njen tečaj na začetku trgovanja^v eni slabi uri padel za dobre tri odstotke, na nekaj več kot 30.000 tolarjev, se je panika samo še stopnjevala. Po umiku teh delnic iz trgovanja je razprodaja zajela tudi druge delnice. Posledica tega je bil splošen padec tečajev. Osrednji vzrok za preplah pri delnici podjetja Krka je tožba z ameriško firmo Merck zaradi kršitve patentnih pravic pri pridobivanju zdravilno učinkovite sestavine enalapril. Ob tem dogodku je indeks najpomembnejših delnic v istem dnevu padel za 2 % na 1.638 točk, kar je najnižji nivo v zadnjih nekaj tednih. Šele naslednje dni se je indeks nekoliko povzpel, tako da je v teh dneh manjši le za 0,76 %. Dnevni skupni prometi so bili v povprečju višji od 500 milijonov tolarjev. Razlog za tako velik obseg prometa je v petih prijavljenih aplikacijskih svežnjih, ki so se vrstili vsak dan, največji med njimi je bit s strani borzne hiše Nova Ljubljanska banka, ki je prijavila sveženj z delnicami Leka razreda C v višini 13.345 delnic, z delnicami Leka je dva svežnja prijavila tudi borzna hiša Creditanstalt in enega borzna hiša Publikum, borzna hiša Probanka pa je prijavila paket z delnicami Droge Portorož. Na rednem trgu delnic je v teh dneh največ pridobila delnica Probanke, kar 3,8 %, najverjetnejši vzrok je presek knjige oz. izplačilo dividend (10. 6. 1998). Nekako podoben dvig tečaja je tudi pri delnici Luke Koper, za katero je napovedana prodaja državnega deleža. Enako kot pri teh dveh delnicah je tudi z delnico Fructala, ki je v tem tednu pridobila 3,3 % (skupščina v sredini Junija). Na tečaj delnice Gorenja je že od začetka kotiranja nenehen pritisk ponudbe, zato je tej delnici v teh dneh vrednost počasi padla na nivo 1.400 tolarjev, nižja je za 5,4 % vrednosti. Z delnicama nam najbližjih podjetij se pretekle dni ni dogajalo nič nenavadnega, delnica Radenske je v za- en mah. Uničiti konkurenta in se polastiti njegovega tržnega prostora. Kako butasti smo bili, da smo interese koncentriranja kapitala pojasnjevali z željo, pobrati čim večji del profita. Kje pa! Tržni prostor konkurenčnega podjetja, to je tisto pravo, zaradi česar poteka pomemben delež privatizacije druge stopnje. Torej ne stremljenje, da še sam dobiš košček od pobranega, ampak da pobiraš sam. MAJDA HORVAT I dnjih dneh ponovno nekoliko oživela in se z njo trguje nad območjem 2.250 tolarjev. Med povpraševalci je nekaj več stalnih kupcev. Z delnico Zdravilišča Moravskih Toplic je trgovanje skromno ali pa ga sploh ni. Zato je njen tečaj ponovno zanihal navzdol na nivo 1.134 tolarjev. Z nakupnim bonom osme izdaje se je trgovalo skromno, vrednost kupona ob vedno močnejši nemški marki in relativno nizki mesečni inflaciji (ob tem majhen diskont) je vse nižja. Na prostem trgu se je v torek začelo trgovati z novim kratkoročnim dolžniškim vrednostnim papirjem, s t. i. trimesečno zakladno menico (TZM) z dospelostjo 91 dni od dneva vplačila. Obresti se izračunavajo linearno in se ob izdaji zakladne menice odštejejo v obliki diskonta od nominalne vrednosti zakladne menice (100.000 SIT), ob dospelosti pa se izplačujejo glavnica in obresti v višini nominalne vrednosti TZM. Za izplačilo jamči Republika Slovenija. IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d. d. od 2. 6. do 9. 6. 1998 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI — PAPIR 2. 6. 98 9. 6. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.509,00 11.754,34 2,13 Dolenjska banka 11.985,00 12.000,00 0,13 Droga Portorož 35.105,00 34.974.25 -0,37 Interevropa Koper 1.607,00 1.554,22 -3,28 Istrabenz Koper 2.606,00 2.625,58 0,75 Krka tovarna zdravil Novo Mesto 31.521,00 29.231,23 -7.26 Lek razred A 48.931,00 49.535,73 1.24 Luka Koper 2.125.50 2.196,91 3,36 Merkator poslovni center 4.541,30 4.517,98 -0,51 Petrol Ljubljana . 21.346,00 21.945,93 2,81 Probanka Maribor 24.012,00 24.929,75 3,82 Radenska 2.238,00 2.264,64 1.19 Salus 19.480,00 18.800,00 -3,49 SKB Banka 1.983,00 1.950,56 -1,64 Zdravilišče Moravske Toplice 1.160,00 1.134,05 -2,24 obveznice na trgu A BTC hipotekarna bveznica 106,00 108,00 1,89 Republika Slovenija II: izdaja 104.60 104,72 0,11 SKB banka 1.izdaja 100,50 100,50 0.00 delnice na OTC Cetis 12.800,00 12.792.00 -0,06 Kolor 6.144,00 6.022,00 -1,99 Fruktal 1.789,70 1.850,00 3,37 Gorenje 1.483.60 1.402,25 -5,48 Helios 34.193,00 34.200,00 0,02 Tovarna Sladkorja Ormož 7.918,30 7.918,30 0,00 nakupni boni del nakupnega bona NBS8 (v sit) 3.075,00 2.980,00 -3,09 Slovenski borzni indeks SBI 1.671,00 1.658.26 -0,76 Borzni indeks obveznic BIO 101.55 101.55 0,00 pregled stan Abanka Poštna banka Slovenije _______________________obrestna mera čas vračanja posojilo posojilo __________________z depozitom brez depozita do 120 mesecev TOM+ 6,75% TOM+ 6,95% Depozit znaša 20 odstotkov višine posojila. Bank Avstrija Creditanstalt obrestna mera čas vračanja posojilo brez depozita 48 mesecev TOM + 9,75 % 60 mesecev TOM + 9,75 % Za stanovanjska posojila veljajo enaki pogoji kot za namenska negotovinska posojila, saj CA ne daje posebej stanovanjskih posojil. S 1. septembrom pa se bo banka CA povezala z Banko Avstrija, ki daje stanovanjska posojila za dobo 12 let in po obrestni meri TOM + 9,25 %. Višina posojila je odvisna od razpoložljivega zneska tretjine plače. Depozita za posojilo ni, zavarovati pa ga je mogoče v zavarovalnici, s hipoteko ali z zastavo vrednostnih papirjev. LLT hranilnica in posojilnica Murska Sobota letna obrestna mera čas vračanja komitenti nekomitenti do 6 mesecev TOM + 6,5 % TOM+ 6,9% do 12 mesecev TOM +8,0 % TOM+ 8,5% nad 12 mesecev TOM + 9,5 % TOM + 9,9 % nad 36 mesecev TOM + 9,9 % TOM + 10,5% Odplačilna doba posojila lahko traja do 5 let. LLT hranilnica in posojilnica Murska Sobota daje stanovanjska posojila v okviru namenskega potrošniškega kreditiranja. Pogoj za pridobitev posojila je kupoprodajna pogodba, račun ali predračun. Stroški odobritve in vodenja posojila znašajo 2,5 odstotka od glavnice, posojilo pa je treba zavarovati pri zavarovalnici, s poroki, z zastavo premičnin ali z zastavo nepremičnin. Pomurska banka obrestna mera čas vračanja posojilo brez depozita do 24 mesecev TOM + 6,5% od 24 do 60 mesecev TOM + 7 % od 60 do 96 mesecev TOM + 7, 5 % V Pomurski banki dajejo stanovanjska posojila brez lastne udeležbe, posojila na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja in posojilo na osnovi nepreklicne vezave tolarskih sredstev. Posojila brez lastne udeležbe odobravajo za dobo do 8 let, za preostali dve obliki pa za dobo do 15 let. Najkrajša doba namenskega varčevanja je 12 mesecev in najdaljša 36 mesecev. Pri namenskem varčevanju nad 12 mesecev znaša posojilo 450 odstotkov povprečno privarčevanega zneska, na 24 mesecev 600 odstotkov in nad 36 mesecev 750 odstotkov povprečno privarčevanega zneska. Posojilojemalec, ki želi najeti posojilo takoj, se mora odločiti za nepreklicno vezavo tolarskih sredstev. Višina posojila po tem pogoju se določi z razmerjem depozit: posojilo =1:4. Znesek deponiranih sredstev lahko posojilojemalec zagotovi iz odobrenega posojila, doba vezave sredstev pa je enaka dobi odplačevanja posojila. Pri posojilu na osnovi varčevanja z mesečnimi pologi znaša obrestna mera TOM + 5 % letno, na osnovi varčevanja z enkratnim pologom TOM + 6 % letno in na osnovi namenske vezave TOM + 7 % letno. Banka zaračunava stroške odobritve posojila, medtem ko stroškov vodenja posojila ne zaračunava. Posojilojemalec zavaruje posojilo s plačilom zavarovalne premije, z zastavo nepremičnin, z zastavo deviznih sredstev, s poroštvom treh kreditno sposobnih porokov (praviloma kratkoročna posojila) ali z drugim ustreznim jamstvom. rovalne premije. obrestna mera čas vračanja posojilo z depozitom_ posojilo __brezdep®!L TOMilM- tom_2A1 36 mesecev TOM + 4,50 % 60 mesecev TOM + 4,50 %_ 84 mesecev TOM + 5,50 % 96 mesecev TOM + 5,50 % 120 mesecev TOM+ 5,50% Pri posojilu z depozitom odobri ban a eljUl osnovi lastne udeležbe posojilojemalca (depozit): 4 (posojilo). Banka veže depozi je enaka odplačilni dobi posojila. Banka odobri stanovanjsko posojilo za nakupni?® vo stanovanja ali hiše, za nakup ali gradnjo Pocln hiše ali garaže, za odplačilo že najetega stanova ga kredita, za plačilo pridobivanja dokumentacije-gradnjo ali prenovo je lahko do 20 odstotkov pos gotovini. Stanovanjski kredit lahko pridobi komitent bančni račun prejema redne mesečne Najnižji znesek mesečne anuitete ne more । od 8.000 tolarjev, najvišji pa je lahko do Pros jeS rednega mesečnega prejemka. Posojilo se z plačilom zavarovalne premije ali z jamstvom treh kreditno sposobnih porokov. SKB banka čas vračanja nad 36 do 60 mesecev nad 60 do 120 mesecev letnaobn??^ T0M + 7,^A doWLiI^>' TOM + doTOMJ_8^>^ Višja obrestna mera velja za tiste P080^0^ tista prejemajo plačo do 3 mesecev, in nižja prejemajo plačo od 3 do 12 mesecev. M°9dep0Zjt,» posojilo po prvi plači, vendar je obveze? gO znaša 10 odstotkov za odplačilno dobo d cev in 15 odstotkov za odplačilno dobo 120 mesecev. čas vračanja nad 36 do 60 mesecev nad 60 do 120 mesecev doTOMii^J, TOM +7'2®A J doTOM^A> ____________________________ । '00131^ g Nižja obrestna mera velja za tiste P^t prejemajo plačo na TR ali HV SK na mesecev, višja pa za tiste, ki Preie , mesecev do 36 mesecev. na SKB banka daje stanovanjska P0®0^ 36 namenskega varčevanja nad 12 + g,5° Obrestna mera za posojilo znaša o TOM +£, 75%. odob^ Nekomitentom stanovanjskih posojil' npOtrebna A'5: pridobitev stanovanjskega posojila J pre^ 16 ska dokumentacija, poraba je na 0^^.. jZp|aC oz. kupoprodajnih pogodb, Pri 9 odstotkov gotovine. Slovenska zadružna kmetijska banka _________________— 20* 10% ^epoz. TOM + 6,7% obrestna«!®^ 15% TOM + + 6,0j^ čas brez vračanja depoz. do 120 TOM mes. +7,4% V SZKB obrestujejo depozit po pren05 ?^ 1,5 %. Pogoj za pridobitev posoji & poS $ njihovo banko. Občan lahko zab po prvem nakazilu plače na branrovati s P'aC račun. Posojilo je potrebno zava ' 11 - junij 1998 GOSPODARSTVO Preddverje trajnejši zaposlitvi "e 2manjka, le videti in se ga lotiti prejeli smo*prejeli smo lje nanZaCatkU ^ta dal Vedet‘ ^d' minister za delo Tone Rop, ko M na dei°Ve-a' °dj°eenost države, da iz brezdelja »popelje« v jav-^InostiV'^ brezposelnih ter denarno podpre in spodbudi M^Mjih/kr . unovib programov. Možnosti za delo in progra-' fOs«či ie /1 izvaiab z javnimi deli, so namreč na široko odprte, s '^bebaponjih. trilobiti u imajo »razvojniki« s strokovnim znanjem odprli svetovalne pisarne, brezposelni pa se bodo zaposlili kot s. p. Program pridelovanja sadja na Goričkem je torej pre- *denarnenlni’2S0 PreJem-črnega nad Porn°či’ bodisi de-žaPoslitvOnieSt^a ak Pom°či ^^Sa d Zavodu ali de' 'Me ®laišihrV1 na hstl so po' Me časa is- rezposelni, tisti, 45 ijejo ZaP°slitev, sta-^kUDino ter 'OTalidne ose-MDeLpZ družbenega obr-*c>iih v nr SSt odstotkov vkl-N'o izbra?8rame Javnih del Rinili v n - strukturo bre-nas> regiji sploh ni Lani je bilo v programe javnih del v naši regiji vključenih 375 brezposelnih, v štirih mesecih tega leta pa že deset več. Vsak mesec se namreč začne kar nekaj novih programov, ki v povprečju zaposlijo šestdeset brezposelnih. Lokalnim skupnostim ali občinam pomagajo pri kreiranju programov javnih del v okviru posebnega projekta zaposlitvenega zavoda študentje visoke šole za podjetništvo. ^Prekratko rainejše lf^la zamen^ Vk^ubene v jav-b^izS^karjebo- J? de'a Dri ’ od®ov°rna za Hi '^av°da niUrs^°soboški t^^ost v n Zaposlovanje. namreč r°8ram javnih Uto’r’Zei1 pri S(,'ne''ena na leto a tudi za k° tfaja dve M^in? a ZUljse pri’ iC^anjem n'Cer-Z državnim VV’da le-t ar°Čnik°v pr°-(H i°St s traiVPremen‘j0 v ^host^e1^1 ZnaČaj’ Si cia>nimnJe najprej pro8ramom Pristojno V V re^’10 pr°gram zaposlitev, doseže od- ločile ustanoviti javni zavod, ki bo deloval v okviru Centra za socialno delo. Najdlje pri tem je murskosoboška občina, ki bo preoblikovanje opravila s prvim julijem, v naslednjih treh mesecih pa bodo to izpeljale še ljutomerska, lendavska in gornjerad-gonska občina. Na isti poti so že tudi nekateri programi komunalne infrastrukture. »S krajevno skupnostjo Ljutomer se dogovarjamo za ustanovitev javne službe za pomoč občanom, kot so košnja trave, obdelovanje vrtov, obrezovanje in drugo. Razmišljamo o več oblikah pomoči, odvisno od potreb, sofinanserja pa bi bili krajevna skupnost in občina. To bi bila majhna kooperativa, saj bi storitve tudi zaračunavali,« je povedala sogovornica. Zibelka kooperative na Goričkem V večjo kooperativo ali obliko skupinske samozaposlitve pa se bo konec leta preoblikoval program pridelovanja in sušenja sadja, v katerem sedaj dela trideset javnih delavcev. Po projek- tu, ki ga vodi Biro Rija, bodo skusno polje za novo obliko skupinskega samozaposlovanja. Drugi takšen razvojni program v okviru javnih del je snovanje centra za domačo obrt v Kraščih, kjer se skupina sedmih brezposelnih usposablja za krovstvo ali pokrivanje streh s slamo. Pridobljeno obrtniško znanje bodo namreč lahko povezali še s pridelovanjem primerne slame na svojih njivah, eno in drugo pa jim bo osnova za samozaposlitev. Imaš zamisel? Javna dela so prava stvar zanjo To se je že potrdilo. Nekdo se je domislil, da bi oživljanje rastlinstva v urbanem okolju lahko speljal na način javnih del. Program, ki gaje pripravil ob podpori živinorejskega zavoda, je soboška občina tudi podprla. Da je polje za javna dela lahko zelo široko, dokazuje tudi novi partner, to je Zavod za gozdove. Je naročnik programa urejanja gozdnih poti in odstranjevanja obolelih dreves, v katerem že dela dvanajst javnih delavcev, do konca leta pa naj bi jih že okoli trideset. l^^kološko razvojnega sklada Os°jila za čistilne naprave 42^2° kreditiranje okoljskih naložb gospodarskih družb V ^Ujem k s^ad -k Pred dnevi objavil pomembno novico hk^akor ** 'Poljskih naložb, med pomembnejše k razP's za kreditiranje okoljskih naložb go- Saha ^^^‘'arstvu ponuja ugodna posojila za realiza-\ Programov ali nakup okolju prijaznejše L °v ter nakup tehnologije za varstvo okolja - čisti- sSav h Mk Se p°mem- i()%v02ksa, Postavka - Za Pora- VMh, Xnu ?se v'sje-integral. ni proračun vedno več denarja s čedalje višjimi taksami. Poleg financiranja projektov gospodarstva za ekološko sanacijo bo za pravne in fizične osebe zanimiv ponovni razpis posojil za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga lahko dobijo pravne in fizične osebe za prehod na ekološko sprejemljivejše vire energije in uporabo tehnologij, ki zmanjšuje emisije v ozračje. V okviru kreditiranja naložb v gospodarstvu ponuja Eko sklad kredite z obrestno mero TOM + 2 % v višini 1,5 milijarde slovenskih tolarjev; za program zmanjševanja onesnaževanja zraka je po obrestni meri DEM + 6 % na voljo 1,6 milijarde tolarjev. Poteka pa je tudi dodeljevanje kreditov za naložbe v sanacijo in gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, čistilnih naprav, sistemov za ravnanje z odpadki, energetskih omrežij in kotlovnic na biomaso ter nakup vozil javnega mestnega in primestnega prometa v višini 2,2 milijarde tolarjev. BBPI Država selektivno prevzema tudi strošek stimulacije Poleg kriterijev za izbor javnih delavcev se je v zadnjem času spremenil tudi način financiranja. Za določene programe javnih del je po novem lahko naročnik tudi Zavod za zaposlovanje, ki delavcem tako v celoti ali delno prispeva stimulacijo. Doslej je bil to v celoti strošek naročnika programa, najpogosteje občine. Plača delavca javnih del naj bi znašala 70 odstotkov plače redno zaposlenega na podobnih delih, sestoji pa se iz stimulacije, ki jo plačuje naročnik programa, ter denarne pomoči (80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka, v maju 22 tisoč tolarjev), ki jo izplačuje zaposlitveni zavod. Tisti delavci, ki so iz zadnje zaposlitve upravičeni do denarnega nadomestila, le-tega prejemajo tudi med opravljanjem javnih del. Delavcem so zagotovljeni tudi malica, prevoz na delo, zavarovanje za primer nesreče pri delu ter pokojninsko zavarovanje. In v katerih primerih torej Zavod plačuje strošek stimulacije? V občinah, kjer je delež brezposelnih več kot sedemodstoten, lahko Zavod plačuje stimulacijo javnih delavcev v celoti, v tistih občinah, kjer je delež brezposelnih od 5,4 do 7 odstotkov, je pokrivanje polovično, v preostalih pa do četrtine. »Ugotavljamo, da so naše občine po deležu brezposelnih v prvem razredu, nekaj jih je v drugem, nobena pa ni v tretjem,« je ugotavljala Jelka Melin. MAJDA HORVATI Letos prehod Čepinci -Verica? Gornji Petrovci so prva gorička občina, kije podpisala sporazum o sodelovanju z Zvezo Slovencev in državno manjšinsko samoupravo na Madžarskem. Veljal bo pet let, predvideva-pa možnost, da bi doslej meddržavni mejni prehod Martinje - Gornji Senik postal mednarodni, kar bi pospešilo odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica. S tem bi tudi iz vladne blagajne lahko kapnilo več denarja za jezikovni, kulturni in gospodarski razvoj v Porabju. Poleg občine Gornji Petrovci ima takšen sporazum doslej podpisana le mestna občina Murska Sobota. TOMO KOLEŠ ■ Ali je kdo zaviral razvoj podjetja Imgrad? V Vestniku je bil 7. maja 1998 objavljen novinarski prispevek izpod peresa gospe Majde Horvat z naslovom »Prodali ga bodo - za nov začetek«, ki govori predvsem o razvojnih načrtih ljutomerskega podjetja Imgrad. V članku je tudi nekaj ugotovitev, mnenj in ocen, ki se nanašajo na delo Upravne enote Ljutomer, ki zaradi verodostojnosti zahtevajo vsaj pojasnilo. Ze v naslovu prvega stolpca teksta je postavljena drzna trditev, in sicer «,Kriminalna' napaka upravne enote jih je Zavrla v razvoju«, v nadaljevanju pa na podlagi izjav sedanjega direktorja novinarka navaja »daje ljutomerska upravna enota denacionalizacijskim upravičencem, ki so ob denacionalizaciji že dobili več kot desetodstotni delež v delnicah podjetja, z odločbo dodelila še tolikšen del nepremičnin podjetja«. Odstavek se nadaljuje z navedbami, da se vodstvo podjetja sedaj ubada s problemom, kako to »kriminalno« napako upravne enote popraviti ter spodbijati storjeno oškodovanje njihove družbe. Odstavek pa zaključuje, daje za napako krivda tudi na strani »prejšnjega vodstva podjetja, ki se na odločbo o dodelitvi nepremičnin ni pritožilo«. Glede na obtožujoče navedbe g. direktorja bi pričakovali, da se bo gospa novinarka pred objavo nekaterih enostranskih navedb pozanimala o navedenem denacionalizacijskem problemu tudi pri upravni enoti, kjer je bila odločba izdana. Verjetno bi bil v tem primeru izpuščen pridevnik »kriminalna« v naslovu, ki ima svojo težo in pomen in je za delavce, ki v današnjih razmerah vodijo strokovno tako zahtevne postopke, kot so denacionalizacijski, krivičen in žaljiv. Vsekakor pa smo v upravni enoti dovzetni za kritiko svojega dela, seveda če je le-ta konstruktivna in dobronamerna. Osebno sem s sodelavci, ki so vodili postopek, ponovno proučil potek denacionalizacijskega postopka v primeru podjetja Imgrad. Iz dokumentacije je razvidno, daje podjetje ves čas sodelovalo v postopku in bilo seznanjeno z vsemi pomembnimi dejstvi, predvsem pa je bilo seznanjeno z vsebino končne odločbe, s katero se je takrat tudi strinjalo. Tako je bil postopek v skladu z Zakonom o upravnem postopku pravilno voden in zakonit. Znano je, da so ravno v denacionalizacijskih postopkih izraziti nasprotujoči si interesi strank, saj gre za zelo zahtevna premoženjskopravna vprašanja, katerih reševanje bi bolj sodilo na področje sodnih kot upravnih postopkov. Vprimeru Imgrada velja omeniti pomembno okoliščino, da je postopek denacionalizacije potekal istočasno z lastninskim preoblikovanjem podjetja. Očitno je bilo takratno vodstvo podjetja zainteresirano, da se postopek denacionalizacije čim prej konča, saj je v letu 1994 pred takratnimi občinskimi upravnimi organi, kjer je tekel navedem denacionalizacijski postopek, sklenilo poravnavo z upravičenci, in sicer da jim pripada 10,31-odstotni delež od ocenjene vrednosti podjetja. Tako višina deleža kot poravnava sta bili verjetno po mnenju takratnega vodstva ugodni za podjetje, saj se v 15-dnevnem pritožbenem roku ni pritožilo na odločbo upravnega organa, v kateri je bil navedeni delež res konkretiziran z nepremičnim premoženjem podjetja. Navedena odločba je bila odločitev na prvi stopnji in ravno v denacionalizacijskih postopkih se zaradi nasprotujočih se,interesov strank glede delitve premoženja le-ti redkeje končajo, ne da bi katera od strank zahtevala presojo drugostopnega organa. Tako lahko stranke s svojimi ugovori ves čas sooblikujejo končno odločitev do pravnomočnosti. V primeru Imgrada je odločitev, na katero niso vložili ugovora, tako postala pravnomočna. Nikakor pa tudi ne držijo navedbe, da so upravičenci z odločbo o denacionalizaciji dobili poleg deleža v nepremičninah tudi delnice podjetja. Slednje je preverljivo iz odločbe in nas zato toliko bolj čudi dezinformacija, ki je bila navedena v članku. V upravni enoti se zavedamo, da odločitve v vseh 497 odločbah, ki smo jih do sedaj izdali v Ljutomeru, vetjetno niso optimalne tako za zavezanca kot za upravičenca. Iz tega vidika poskušamo tudi razumeti očitke mladega vodstva podjetja Imgrad, vendar pa upamo, da bo vodstvo podjetja v prihodnje znalo ločiti bistvene razvojne probleme od nebistvenih, saj je Ljutomeru še kako potrebnih čim več močnih in zdravih podjetij. Menimo, da je omenjeni problem z nekoliko dobre volje in ustreznim sodelovanjem med podjetjem Imgrad in upravičenci mogoče hitro rešiti. Vsekakor pa želimo v Upravni enoti Ljutomer podjetju Imgrad čim hitrejši in uspešnejši razvoj. Načelnik UE Ljutomer TOMI NEMEC■ Novi most čez Muro Kje bodo gradili ? Pred kratkim je v osrednjem dnevniku izšel natečaj z naslovom Zbiranje predlogov za pridobitev natečajnih rešitev za most čez Muro. DDC, Družba za državne ceste, je objavila natečaj za zbiranje predlogov za rešitev gradnje mostu čez Muro. Predvidevamo, da gre za novi most za potrebe avtoceste, ki bo speljan med Vučjo vasjo in Dokležovjem, čeprav to nikjer ni natančno zapisano. Ker pa natečaj razpisuje DARS, Družba za avtoceste v republiki Sloveniji v sodelovanju z Inženirsko zbornico in strokovnimi društvi, bo verjetno šlo za ta avtocestni most in ne za most na Petanjcih ali Razkrižju. BBPI * petek, 12.6. ’98 ob 9.15 in - nedelja, 14.6. ob 8.50 Zamurjenci 8 (IZ)BRANO 11 juniris^JB s a Predobro se še spominjam podeželskih, seveda še jugoslovanskih nedeljskih popoldnevov: tu in tam, če se ni kujala nevihta, kak voz sena, drugače pa mir, razvlečen do neskončnosti. Ljudje, vsaj tistih nekaj, so se že vrnili s predpoldanskih maš, možje pa so najraje obtičali v bližnjih točilnicah, iz katerih je prenikal radio. Dobesedno prenikal zaradi večno šumečih in hitečih srednje krat kih valov ter električnega toka, ki ga je na koncu vasi kar jemalo. Oblaki so kdajpakdaj seveda zagodli, drugače pa so po vasi plivkale skupaj z voščili in željami poslušalcev narodnozabavne viže in jugohrvaške popevke - ki jih je slišati tudi danes - ter se razgrevali dramatični glasovi radijskih reporterjev s prvoligaških nogometnih igrišč, ki smo si jih tako živo predstavljali, čeprav nismo bili nikoli tam, kot podeležani neke bosanke vasi iz Kustu-ričevega filma Moj oče na službeni poti. Še vedno mi v ušesih pozvanja vznesenost Vladana Stojakoviča, Marka Markoviča, Milojka Pantiča ali Mladena Deliča, zaradi katerega so se jezljivo pa tudi prepirljivo stikale betice v bližnjem bifeju. Še vedno so mi pred očmi: do najmanjše podrobnosti so znali obnoviti najmanjšo napako napadalca, vse nogometne postave ali najmanjši sodniški kiks, kakor se temu danes reče, čez nekaj minut po sodniškem žvižgu pa so se že molče povzpeli na svoje prastare štajerje, žabe ali zetorje in se spremenili v na videz odsotne, a zagnane, kot smo takrat rekli, neposredne proizvajalce naravnih dobrin. Drobci nostalgije, da o nogometu niti ne govorimo Dandanes je podoba našega podeželja daleč od kranjčevske ali halgatojevske idile: tako imenovana demokracija, seveda pod per-fidno taktirko amerikanizacije in evropeizacije, je podeželju prav gotovo odščipnila ščepec pristnosti in primarne »družinskosti«. V času prvih radijev ter migetajočih, zasneženih televizijskih slik je vas še živela kot skupnost, dandanes pa se, žal, vse bolj »pome-ščanja«, ljudje se vse bolj in bolj zapirajo med stene, strmeč v veliki mik in čar sveta, ki prihaja s televizijskih zaslonov, ki da mora, ni hudič, potrkati tudi sem, kjer da je bog zamahnil s prazno vrečo. A ni. To je le zraslo v naših glavah. Naša država, ki je v bistvu eno samo podeželje, kot je nekoč dejal pisatelj Andrej Hieng, resnično zaživi, vsaj ob koncu tedna, na vaških igriščih, na katerih se morda že podijo prihodnji zvezdniki naše prve nogometne lige. Nogometna tekma pa tudi kakšen kozarec več namreč sodita -poleg tradicionalnih radijskih čestitk in želja - v naš podeželski nedeljski ritual, vsaj tako je poudarila neka gospa z Goričkega, ki je na televiziji izjavila, da pač po kosilu vsi skupaj zavijejo na bližnjo (prvenstveno) tekmo, ki jo, pa tudi mnoge druge, nevede povrne v čas vnetih športnih radijskih prenosov, ki pa so danes, prav tako v nedeljo ■ če jih primerjam z »jugofutbalom« -, precej mlačni in nei-novativni. Za hipec bo naš »vaški nogomet« zasenčilo danes odprto svetovno nogometno prvenstvo v Franciji in nedeljski popoldnevi se bodo ovili v nov celofan. A le na videz: vse, kar je domače, v mislih imam vaški pa tudi ligaški nogomet kot obliko druženja, bo odrinjeno za kulise svetovnega nogometnega spektakla, ki ga bo po zadnjem sodniškem žvižgu spet zamenjala domača piščalka. In takrat se bo svet znova zavrtel s tistimi drobci nostalgije, ki so tako potrebni za nedeljske popoldneve: do srede naviti radijski oddajniki s popularno glasbo in nerazvnetimi glasovi poročevalcev z majhnih slovenskih igrišč, ki bodo znova dobile sijaj^vetovljanskega in nedosegljivega, kot je bila nekoč zame beograjski Marakana ali zagrebški Maksi-mir ter koneckoncev ljubljanski Bežigrad, ki se vse bolj in bolj utaplja v presivo povprečnost. MILAN VINCETIČI Dr. Janoš Voroš: »Odločilne so minute. Za mesto Murska Sobota smo dosegli skoraj idealen odzivni čas, od 4,5 do 8 minut, na terenu pa je veliko odvisno od konfiguracije terena in vremenskih razmer. Do Adrijanec smo na primer potrebovali 13,5 minute, kar je še vedno dobro. Vseh problemov terena pa se z mrežo nujne medicinske pomoči pač ne da rešiti.« Marija Tanacek in njen sin Drago iz Ivanjševskega Vrha sta za las ušla smrt’ 1O-kilogramska ledena gruda z jasnega neba Na delu niso bile naravne sile, led je najverjetneje padel iz letala ““! a prijetno hribovsko vasico Ivanjševski Vrh, nedaleč od Negove, je preteklo sredo (3. junija) že od ranega jutra sijalo sonce. Kef je čas košnje, ko ljudje na travniku sušijo seno, sta se na travnik odpravila tudi 62-letna Marija Tanacek in njen 19-Ietni sin Drago, ki živita v Ivanjševskem Vrhu št. 60. Ko sta opravila delo, to je bilo natanko ob 9.30, sta se vračala z grabljami na ramenih proti domu. Le kakih sto metrov od doma sta nenadoma zaslišala žvižganje in šumenje, ki je postajalo vse glasnejše. Za hip sta se ozrla proti nebu in že je nekaj treščilo na rob njive. kaj takega še nisem videl, da bi z jasnega neba padel tako velik kos ledu.« Da bi bilo čim mani usihanja, smo najprej povprašali na Meteorološkem zavodu Slovenije. Ko smo mu opisali obliko le du in barvo, smo bili bližetd' tvi uganke. »Kot ste povedali.je led kompakten, bister, po nekoliko moder. Po mojem, Pa zanesljivo, seje led, ki je P3' del na tla, oblikoval ob nap^' Marije in Draga. Koščki ledu so se Ledena kepa je kot strela z jasnega treščila na tla le nekaj metrov od pa je tehtalo več kot 10 kilogramov. »S sinom Dragom sva šla s travnika, kjer sva obrnila pokošeno travo. Med potjo sva se pogovarjala o vremenu in se veselila lepega dne. Na nebu ni bilo niti engga samega oblačka. Nenadoma sva zaslišala nekakšno žvižganje. Od kod je prihajalo, nama ni bilo jasno. Ko je bilo vse glasnejše, vsa pogledala v nebo. Nič ni bilo videti, zato sva ugibala, da morda brnijo žice telefonskega voda, ki pelje do naše hiše. To so bili le trenutki razmišljanja. Vse seje dogajalo zelo hitro. Konec je bilo ugibanj, ko je na našo njivo, le pet do šest metrov od naju, padel leteči predmet. Ob padcu se je razletel na koščke, ki so se odbili od zemlje in se razleteli v krogu kakih 15 metrov. Prestrašena sva šla do mesta padca in ugotovila, daje na zemljo priletela ledena gmota. Opazovala sva led in se ozirala v nebo, ki je bilo jasno kot »glas«, na nebu pa ni bilo videti ali slišati letala. Kmalu se nama je pridružil 71-letni Franc Novak iz Gornje Ragone, ki ima v tem kraju vinograd,« je povedala Marija Tanacek. In kaj pravi o nenavadnem dogodku Franc Novak: »Padca nisem slišal niti videl, saj sem bil takrat ravno v avtomobilu. Mesto padca sem si ogledal le hip za dogodkom. Kot smo ugotovili, je bila kepa trdega ledu ob padcu na zemljo težka več kot 10 kilogramov. Večina kepe ali grude, led je bil trd, se je ob padcu razletela, saj so jo tvorili kosi ledu v velikosti večje otroške pesti. Del, ki je ostal skupaj, pa je tehtal kakih pet kilogramov. Moram reči, da sem doživel marsikaj, tudi kot vojak, a Tam smo naleteli na meteorologa Braneta Gregorčiča, ki ga poznamo kot vremenarja na nacionalni televiziji, in ga povprašali, kaj misli o tem nenavadnem pojavu. »Padec ledu, ki ga opisujete, nima nobene zveze z naravnim meteorološkim pojavom. Po mojem je to led, ki je priletel iz letala.« Napotil nas je k slovenskemu letalskemu prevozniku Adrii Airways. Tam smo naleteli na prijaznega direktorja, pred tem pilota, Bojana Jerasa, ki nam je povedal: »Po vašem opisu bi lahko sklepali, daje led padel iz letala. Iz moje pilotske prakse pa ne pomnim, da bi kdo v Sloveniji poročal o takem dogodku. V svetuje bilo nekaj primerov. Med poletom iz letala v takih višinah namreč ni mogoče vreči ničesar. Led je lahko padel le z zunanje strani letala.« Nujna medicinska pomoč Pod modro lučjo gre za življenje Med ceno in koristjo □ akrat ko so v Nemčiji vzpostavljali sistem nujne medicinske pomoči, so potrebnost hitre in učinkovite pomoči poškodovanemu in bolnemu močno podkrepili - preračunljivi kakor so - še z izračunom, da državo ena sama poškodba stane petsto tisoč mark, izračunani cost benefit (razmerje med ceno in koristjo) ob učinkoviti in hitri pomoči poškodovancu pa je tristo petdeset tisoč mark. Slovensko zdravstveno ministrstvo pa, bodisi z denarnimi ali človeškimi argumenti, nujne medicinske pomoči še vedno ni postavilo na vrh prioritetne liste v zdravstvu, saj za njeno delovanje in organiziranje še vedno ni denarja. Denarja ni, pa čeprav je zakon o zdravstvenem varstvu, ki zdravstveno ministrstvo zavezuje k organiziranju javne zdravstvene službe tako, da bo zagotavljala nudenje nujne medicinske pomoči štiriindvajset ur za celotno Slovenijo, v veljavi že skoraj drugo polovico desetletja in čeprav je nujna medicinska pomoč posred-no uzakonjena še z zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Toda tudi če se oziramo na zahod, pri dajanju nujne medicinske pomoči poškodovanim in bolnim tako zelo za svetom spet nismo. Najprej ne zato, ker je mreža zdravstvenih ustanov vendarle dokaj gosto razpredena in z njo dobra zdravstvena varnost ljudi, in potem, ker je sistem nujne medicinske pomoči kot posebne službe v okviru javnega zdravstva že domišljen in po napovedih naj bi projekt organiziranja službe končali do leta dva tisoč. Štiriindvajset ur na dan Projekt nujne medicinske pomoči se je začel snovati pred dobrimi tremi leti, še za časa ministra dr. Voljča. V skupini dvanajstih zdravnikov, ki so ga domislili, pa je bil tudi vodja služne nujne medicinske pomoči pri murskosoboškem zdravstvenem domu dr. Janoš Voroš. Slovenija bo razdeljena na enajst regij s toliko dispečerskimi centri. Tisti, ki bo klical nujno zdravniško pomoč, bo to sporočil na številko 112, kjer bo eden od dispeče-rjev odgovoren samo za klice nujne medicinske pomoči. Ta bo tudi presodil o resnosti situacije in v pomoč napotil pristojno r.zlete»^ ( zervoarjez odaje^. nje stranišč- 1 a obal? Ob Slabem ^voril^ na tem mest« dtrgnL masapretež a' s izje^uii Pade-TojtC^ dek’kibl;ahkostai^1J^ moidoca Vna trešči gruda #i stjo koncu ^P^jte^ dogodek °P°Z%ra<>’ nikar Mari ytete A Marija m doA/ o nenavadnej1 seJe bilo ob l6-°d’ §esfeC>’ ledu že st°X'i v del kepe . skrinjo in 5 tudi ilustrira ali kraju nujne medic' |3ve / Služba bboinlšflwX Na vrhu je b P / e^P0”^^0^^ pod njo Je P b0 (zanaŠ°kr^ pri mursko » nem domu), medicina vjh- bosta tF na služba zdti vljanje enota bo .^dvai^^pt1 službo šti^bo^vs^ niš«® izpopolni6 deio , služb«.«1’ S regije- JI. junij 1998 (IZ)BRANO Boj Kristjana Klekla za uvrstitev in proti diskvalifikaciji Protest Italijanov je bil zaman V pomurskem moto športu manjka sponzorski denar Klekl iz Murske Sobote (rojen 21. maja mehanik vozil in voznih sredstev; najpogo- ■'""‘snovi up ■ ‘ v delavnici svojega očeta Alberta na ftto ves svo' T°da njegova največja strast je dirkanje z motorji, tr«nira na nL- r°St' ^as namen' pripravi jeklenega konjička, s katerim ^fizičnemu"? Prometno'varnostnega centra Gaber, ter psihične- športu J?- predanost moto “sPehe Krist-Prinesla Že lepe teovra?r ? Jan tekmuje nam-|wod±^terSuper7O« "Adria L 8atekmovanja Alpe r Je lani med tekmo- sem jih prehitel, so po dirki vložili protest zaradi mojega up-linjača, ki je bil odrezan, toda vseeno po pravilniku, ki dovoljuje modifikacije, kot je na primer odvzem materiala. Seveda je do S Kristjanovo zelo dobro vožnjo so se morali sprijazniti tudi Italijani, ki so resnici na ljubo tudi sami imeli precej prirejene motorje, dodatno pa jih je umirila še vroča kri slovenskih predstavnikov, ki se z diskvalifikacijo nikakor niso strinjali. Ko so Italijani vendarle uvideli svojo zmoto, so protest umaknili. Kristjan upa, da bo imel na dirkah več sreče kot doslej. »Ne morem se znebiti tega četrtega tembra, ko bo dirka v Murski Soboti, kjer pričakujem veliko gledalcev.« Seveda pa si najbolj želi finančno podporo, ki bi mu omogočila doseganje še boljših rezultatov in nasploh udeležbo na nekaterih dirkah v tujini: »Razen transportnega podjetja Hit Trans in puškarstva Strebo drugih sponzorjev nimam. Morda pa se bo kaj premaknilo pri motodruštvu Gaber Racing Team, katerega član sem, saj mi je lastnik kluba MTNA MM S^n(štev 4n . ,j.. 'v akciji rovinjske dirke. MmL dl M a a ■ Viagra - ali moška seksualna revolucija Nihče je ne potrebuje, gre pa za med se kaže, da bo viagra - majhna modra tableta - naredila moško seksualno revolucijo. Namenjena je za zdravljenje moške impotentnosti in povečanje moške spolne moči. Na trg so jo lansirali v začetku letošnjega leta, in čeprav se uradno prodaja le v nekaterih državah, po vsem svetu vlada pravo obsedno stanje; eni so proti, drugi so za. Kljub vsemu pa prodaja vneto raste, tam, kjer se ne dobi na recept, jo prodajajo na črnem trgu. Kako je s čudežno tabletko pri nas, kako jo doživljamo Pomurci in ali bo morda nadomestila čustva, pa je vprašanje, na katerega smo iskali odgovore. Povprašali smo nekatere mimoidoče in ljudi, ki se pri svojem poklicu neposredno srečujejo z njo. NEVEN KAPUN, dr. med., specialist urolog: »Viagra je prva oralna tableta za zdravljenje erektivne disfunkcije (impotentnosti), kjer sta statistično dokazana uspešnost in učinek. Prepričan sem, daje zdravilo potrebno, saj ima po študijah, ki sojih naredili v ZDA, pri nas pa je podatek podoben ali še slabši, 52 odstotkov moških, starih med 40 in 70 let, težave z impotenco. Viagra je zanimiva zaradi enostavno-. sti jemanja, deluje naravno in ob stimulaciji, poleg tega pa je zanesljiva. Paziti je potrebno le pri pacientih, ki jemljejo organske nitrate (zdravila za srce). Čeprav je pri nas še nimamo, je po njej pri nas že spraševalo nekaj pacientov. Omeniti pa je potrebno tudi to, da so podobno tableto naredili v Izraelu, le da je brez placebe (učinka), zato morajo vsi, ki jih morebiti . kupujejo na črnem trgu, biti zelo previdni.« STANISLAVA TOPLAK, dipl. inž. farmacije, Murska Sobota: »V soboško lekarno je že prišlo nekaj ljudi, ki so spraševali, ali je viagra že v prodaji, kako deluje, ali je učinkovita, kakšne so posledice in podobno. Nekateri pridejo osebno, drugi pa kličejo po telefonu. Mislim, da jih je večina zelo resnih, saj so s o tableti spraševali predvsem moški v zrelih letih. Moje mnenje je, da se bodo za tableto odločil na primer kakšen starejši moški, ki ima veliko mlajšo žensko ali ki se želi dokazati pred kakšno in podobno. V lekarni že prodajamo preparate, ki dvigujejo spolno moč, nekateri so na recept, drugi so v prosti prodaji, zanimivo pa je, da so kupci ponavadi tujci. Naši ljudje, ki jim zdravnik predpiše tak- šna zdravila, hodijo ponje raje v Maribor, na primer. Marsikoga zanima ta tema, vendar jih je sram, da bi se o tem pogovarjali, če pa že sprašujejo, je to bolj v humorju.« JOŽE CEIGER, trgovec, Motvarjevci: »Mislim, daje za tiste, ki to potrebujejo, že dobro, da so izumili takšno tableto. Čeprav zdravi inAormalni tega ne potrebujejo. Tudi jaz upam, da jih nikoli ne bom potreboval. Dejstvo je, da se moški radi postavljajo s svojimi sposobnostmi pred drugimi, vendar bodo tablete, če jih bodo uporabljali, jemali potiho. Bolj kot za svoje žene jih bodo uporabljali za ljubice. Prepričan pa sem, da za tiste, ki bodo želeli s tableto dokazati svojo moškost, cena tablete ne bo pomembna.« ANTONIJA KRžANKO, prodajalka, Vučja vas: »Dokler je moški sposoben, je v redu, ko pa več ni... pa pač narava želi tako in ni več potrebno. Jaz moškeAu ne bi dovolila, da bi jemal držav? Cetrt' naJboljši iz ^a št,ejeio^ dirke Alpe-Jvnoprv„ udi za slovensko ?iji in tekmovanja lužiti, ker njl pa Se ni mogel hS'°' ’V sinSe bančno ni vse bolJ l^jezan"08^ moto v 'lo ^oniur' °S^vljen> čeprav to^^ji Ji? njegova zibelka S Kiviji., se pri. ° kot ' #čahko pa bi C'Adriav n P^i dirki <>ated°nVlnjUpredsla-te?0 četrto 0 ma zasedel in tretJe hi Predstavniki. Ik, Sanio tren repr'čak da špo-tjo^^Pak s'ng’ priprava in posku' ^aniaksne zakulisne JSnskl tekmovalci, ki dava protesta prišlo samo zato, ker finančno in tradicionalno močni Italijani niso mogli »požreti« sramote, da so jih prehiteli slovenski tekmovalci, zato sojih potem hoteli kar vse diskvalificirati. Italijani pridejo na dirko že nekaj dni prej, imajo šotore s klima napravo, polno denarja in odlično pripravljene motorje, o čemer lahko Slovenci zaenkrat samo sanjamo. Toda tokrat sem vozil zelo dobro, saj sem lanskega državnega prvaka, ki je bil tu komaj trinajsti, prehitel za cel krog. Ob tem pa sem imel težave še na štartu, medtem ko so nekateri »potegnili« že prej, kot je dovoljeno. Nato sta pred mano padla dva tekmovalca, tako da sem z osmega zdrsnil na deseto mesto. Od tam sem se moral prebijati naprej, kar mi je dodobra uspevalo, za kaj več kot četrto mesto na koncu pa mi je zmanjkalo časa.« mesta. Sedaj bi bil že čas, da stopim na zmagovalne stopničke. Mogoče bo priložnost 13. sep- Prejeli smo za letos obljubil levji delež sredstev.« TOMO KOLEŠ ' foto: JURE ZAUNEKERI Novinarka A. Potočnik v prispevku »Še pomnite tovariši« (Vestnik, 28. maj 1998, str. 3) ugiba o »skupnem« potovanju predsednika republike in Jelka Kacina leta 1994 v Izrael. Urad predsednika republike je že pojasnil, da Jelko Kacin ni bil v spremstvu predsednika republike med obiskom leta 1994 v Izraelu. Tudi potovala nista skupaj niti se nista »peljala v istem letalu«, kot piše novinarka. V Izraelu je predsednik Kučan obiskal več različnih ustanov, ki jih je predlagal gostitelj. Takšna je običajna praksa pri obiskih predsednikov držav v tujini. V eni od teh ustanov se je pri kosilu, ki je sledil pogovoru, predsedniku in njegovem spremstvu na predlog gostitelja pridružil tudi Jelko Kacin. Tudi to je praksa, tako pri nas kot po svetu. Vendar to še ne govori o »skupnem« obisku predsednika republike in tedanjega predstavnika Iskre Commerca v Izraelu niti o mešanju neposrednih poslovnih in državnih interesov. Res gre za podrobnosti. Ampak gre tudi za poznavanje dejstev in za resnico, do katere zlahka pride tudi novinar, ki hoče poznati dejstva. Zaradi bralcev pa tudi zato, da bi se izognil ugibanju in postavljanju informacij v službo političnih interesov. URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE ■ I Medicinske 2 i sluzbe ■ - % p. nuJne ■ primerjavi z zahodnimi državami to prednost, daje organizacijo nujne pomoči moglo »nadzidati« k dobro razpredeni mreži zdravstvenih domov in bolni- šnic. Pri murskosoboškem zdravstvenem domu je začela urgentna ambulanta z delom že leta ’93 in naslednje leto postala posebna služba v okviru zdravstvenega doma, pa čeprav jim za to nihče ni prinesel denarja v cekarju. Za začetek so ga pač nastrgali sami ter delovanje urgentne službe p-ovezali z delom v splošnih ambulantah, tako da so trije zdravniki službe nujne medicinske pomoči hkrati tudi izbrani zdravniki določenemu številu bolnikov. In kdaj naj bi po novem začela delati pre-hospitalna nujna medicinska pomoč pri soboškem zdravstvenem domu? »Predvideni smo bili za vključitev v eksperimentalni del projekta, vendar seje zataknilo pri denarju. Tako bi morali začeti s prvim januarjem letos, po novem pa bo šlo, ko bo za to denar,« je povedal dr. Janoš Vbrbš, vodja nujne medicinske pomoči pri zdravstvenem domu. Za to, da bo ekipa na voljo štiriindvajset ur, pa bo potrebno sodelovanje štirinajstih zdravnikov. Ančke v pomoč Da bo vse teklo kot po maslu, bo potrebno najprej izpolniti izobraževanje - izvedeno bo po ameriških standardih, nato na Ančkah uvesti ekipe in zgraditi primerne prostore, predvsem pa razmejiti delo splošne medicinske pomoči in dežurne ekipe od tiste, ki bo namenjena urgentnim stanjem. Nekaterim bolnikom je bilo do sedaj sila priročno obiskati ambulanto nujne pomoči, ker so se tako izognili čakanju. Drugi spet v službi nujne pomoči vidijo storitveno dejavnost tiste vrste: Pokličite - pica na dom takoj! Če si sprejemnik klica »dovoli« preverjati nujnost klica, ga nekateri znajo ostro obdelati ali na vprašanje, na primer kje je hiša, vzvišeno odgovarjajo: Tam, kot je vedno bila. In pri iskanju določene hišne številke, sploh če je na goričkem svetu ter ponoči, ne da bi dvorišče ali hišo primerno osvetlili, ekipa nujne pomoči izgublja veliko časa. »Zaradi tega lahko umirajo ljudje,« je povedal dr. Ja-noš Vbrbš. MAJDA HORVAT« sko zvezo, moramo poskusiti tudi to.« JOŽE REŽONJA, turistični delavec, Murska Sobota: »To sprejemam kot senzacionalistično informacijo, o čemer se bo prej ali slej nehalo na veliko govoriti. Morda to nekateri potrebujejo, vendar si jaz ne bi nikoli kupil česa takega. Po moje je namenjena tistim moškim, ki so vedno potrebovali več, kot so lahko dali. S to tableto bodo nekateri še bolj želeli dokazovati, da so .mačoti’.« take tablete. Ampak tega si moški želijo že od nekdaj in spomnim se, da so pred 35 let iz Avstrije švercali tablete »jochin in bin«, ki so bile primerne tako za moške kot za ženske. Zaradi tablet je marsikdo umrl, tudi v Prekmurju. Verjetno pa bo precej povpraševanja tudi po novih tabletah, predvsem pri tistih moških, ki bi si s tem radi kupili kakšno žensko. Sicer pa ne smemo biti zaostali, če gremo v Evrop- A. NANA RITUPER RODEŽ FOTO: NATAŠA JUHNOV« Nekaj zanimivih podatkov: - ena tabletka stane uradno 1700 tolarjev, na črnem trgu pa okoli 5 tisoč tolarjev, - lahko vzamete eno tableto na dan eno uro pred seksualno aktivnostjo, - viagra je samo za moške. 1O INTERVJU 11. junij 1998, Bjjj e težje »uloviti« direktorja Feniksa Bojana Žuniča ali stečajnega upravitelja Bojana Žuniča? Mi smo se dogovarjali z njim več kot dva meseca, pa vendar - dosegljiv je od sedme do 17. ure. Vsak dan vstaja ob peti uri in v jutranjih urah v miru postori najnujnejše, kar se mu je nabralo. Je eden bolj zaposlenih ljudi, ki ga srečujemo na vseh koncih - v podjetjih, ki jih je prevzel kot stečajni upravitelj (Blisk, Radenska Sistemi), večkrat preseneti delavce, saj ima navado priti v kateremkoli delu delovnega časa in preveriti, kako poteka proizvodnja, večkrat je na sodišču (morebiti bo v prihodnje še več), v banki oziroma v bankah, na gospodarski zbornici, Združenju podjetnikov, na sedežu Garancijskega sklada in še marsikje. Med našim pogovorom mimogrede naroči še petdeset izvodov nove knjige - pesniške zbirke Vaneka Šiftarja, ko ga po telefonu pokliče njegov sošolec Marjan. Na videz raztresen, vendar s premišljenim ciljem. Sam zase trdi, da si prizadeva za razvoj pomurskega gospodarstva. Obsoja nepremišljenost in ležernost nekaterih podjetnikov, obsoja prevelike začetne obremenitve države, ki začetnikom ne pustijo splavati. . Najbolj aktualna zadeva je stečaj Radenske Sistemi; tačas pripravlja za sodišče poročilo.Vrednost nepremičnin je nekaj čez 202 milijona, premičnine pa so ocenjene na 137 milijonov. Vendar bo to veliko premalo za izplačilo vseh priznanih terjatev - okrog. 638 milijonov jih je. Novi francoski zakon sili upnike, da so aktivni pri reševanju firme. Radenska (Mineralna voda) ima hipoteko na nepremičnine in prednost pri plačilu ima hipotekarni upnik, tega je okrog 200 mio. Torej za upnike ne bo ostalo kaj veliko od prodaje nepremičnin. Potem je 183 mio t i. privilegiranih terjatev, to so terjatve delavcev, vrednost nepremičnin pa je samo 137 mio. Zanimiv je primer tujega podjetja Packing Dortmund. kije prijavil terjatev v višini čez 150 milijonov, potem pa se izkaže, daje v resnici eno večjih dolžnikov. Kako se lahko kdo pojavi kot upnik, potem pa se izkaže, da je v resnici velik dolžnik? »Predlagali so pobot; izkazalo seje, da so njihove terjatve neupravičene, neke stroje smo jim že vrnili, potem so bile neke terjatve na osnovi dogovora, češ da mora Radenska Sistemi deset let zagotavljati rezervne dela - dogovorili smo se, da bo Radenska, d. d., zagotavljala rezervne dele, saj je v resnici to najlepši posel. Če bi delali samo to, potem Radenska Sistemi ne bi šla nikoli v stečaj. Menim, da razen hipotekarnih in deloma privilegiranih upnikov drugi ne bodo dobili ničesar. Delavci seveda spadajo med privilegirane upnike, če bomo dobili veliki znesek za kupnino, potem bodp dobili izplačilo, vendar realno računam, da bodo dobili okrog 50 odstotkov. Radenska je imela 214 mio terjatev, zavarovanih s hipoteko na premoženje Radenske Sistemi, ali ni to malce čudno, da ista firma... »Ne, ni. Radenska Sistemi je hčerka, samostojna firma, ki je vzela posojilo. Posli gredo naprej prek najmočnejših firm.« Kako boste torej rešili zadeve s tujci, ki ste jim zavrnili terjatve, so pa v bistvu veliki dolžniki? »Za dve menici, ena je bila 93 ena pa 76 tisoč mark, so tožbe že vložene. Kmalu bodo vložene tudi druge tožbe, za vsako moramo imeti prej soglasje senata. Najeli smo radenskinega odvetnika za tujino, ki te tožbe vlaga na sodišču v Berlinu. Vsi tujci moramo tožbe vlagati v Berlinu. Glede sistema v tujini ni nič boljše kot pri nas, ravno tako dolgo čakaš na sodbe, postopki trajajo prav tako dolgo, to ni slovenska pogruntavščina. Stečaj je tako planiran, da naj bi bil končan v dveh letih. Vnovčevanje bo po moji oceni hitro končano, stečaj pa ne bo mogel biti hitro končan, ker pravde ne bodo končane. Zdaj še nimam celovitega pregleda, koliko tožb je vloženih Stečajni upravitelj o stečajih »Kjer je zraven politika, ni podjetništva!« So za valom stečajev v kovinski industriji v nekdanjih največjih družbenih firmah na vrsti zasebna podjetja? proti meni na odločitev o prerekanih te-ijatvah.« Kot stečajni upravitelj ste se minula leta ukvarjali predvsem z Bliskom, z letošnjim letom se tudi s stečajem Radenske Sistemi. Kakšna je razlika? »Blisk je bila firma, ki ji je bilo - kot materi - usojeno, da gre v stečaj. Takrat so se razdelili na dve »hčerki« in »mater« in v »mater« so dali v glavnem invalide. 32 ljudi je bilo zaposlenih, takih, ki so pač morali ostati. Primer Blisk se vleče že dolgo, čeprav smo. ocene naredili hitro. Zdaj poskušamo to prodajati. Za Montažo bo sedaj že tretji poskus.« Takšno zniževanje cen nepremičninam je pač folklora? »Da, s tem se moraš sprijazniti. Izklicna cena celotnega Bliska je padla z 212 na 74 milijonov, hčere pa s 124 na 74 mio.« Kdaj se bo lahko sklenil stečaj Radenske Sistemi, je veliko interesentov za nakup nepremičnin? »Interesentov je veliko, vendar se tukaj pojavlja še en problem: Radenska Sistemi so bili v sistemu brezcarinske cone. Zakon o brezcarinskih conah pa določa, da v takih conah ne smeš delati storitev za doma; lahko so delali storitve samo za tujino. Carina ima to še vedno za brezcarinsko cono, in če bi dal jaz to v najem, je vprašanje, ali bi carina temu najemniku dovolila delati. Še pred stečajem je bila podpisana pogodba z Rozmanovo iz Boračeve, vendar do relaiza-cije sploh ni prišlo, ker carina ni dala dovoljenja. Mi smo takoj, 14 dni po uvedbi stečaja, odpovedali cono, vendar so ti postopki dolgotrajni, ker po starem zakonu država^- vlada odloča o tem, kdaj cone prenehajo veljati. In carinik še vedno stoji pri vratih v tovarno, ko stopiš na dvorišče, stopiš na območje carinskega nadzora.« Ali kot stečajni upravitelj lahko zaščitite tudi intelektualno lastnino, npr. njihovi prototipi, načrti bi prišli prav marsikomu, ki bi prevzel ali nadaljeval izdelovanje polnilne opreme? »Vse je zaščiteno, kompletna dokumentacija, ki je bila v računalnikih, se je preselila na CD- rome. To seveda ne pomeni, da ne bi mogla krožiti okrog, ker sistem dela v Radenski je bil tudi tak, da so veliko delali doma. Uradno ni bilo pri nas nič kupljeno ali kopirano. Toda če imaš neko osnovo, malo spremeniš, dodaš kaj svojega in imaš nov izdelek. Te stvari je delala njihova razvojna služba, ljudje, ki se spoznajo na to. V resnici ni prave zaščite te intelektualne lastnine. Imeli smo tudi že ponudbo za pakirno linijo; rekli so, da bi mogoče dali 40 tisoč mark. Mogoče. Težko je postaviti realno ceno, ker pomembnejše od same nepremičnine pri takem poslu je znanje. Naloga stečajnega upravitelja pa je, da samo vnovčuje premoženje, da so upniki čim prej poplačani. Izklicne cene bodo precej višje, tržne, npr. 370 milijonov za halo. Tega seveda nikoli nihče ne bo dal. Za premičnine so mi že rekli, da je cena visoka, ker je bila knjigovodska cena strojev po bilanci stanja prej 65 mio, jaz pa imam ceno 137 mio, ker smo ovrednotili tudi uporabno vrednost. Zato pa sedaj prihaja do razlik v cenah. Moj cilj je dobiti čim več. Koliko bo to, ne vem.« Zdaj verjetno že imate neko sliko, kaj so bili tisti najpomembnejši razlogi za stečaj v Radenska Sistema? »Nimam še narejenih vseh kalkulacij, pregleda projektov, da bi lahko na osnovi tega ugotovil, kaj so bili vzroki. Mi smo v stečaju imeli denar, smo vnaprej plačevali in smo dosegali celo rabate. V celem stečajnem postopku smo izdali en akcept. Če imaš denar, ti ni treba prositi za financiranje. Oni so imeli sistem 30-30-30-10. 10 % naj bi dobili po prevzemu, vendar v večini primerov zadnje čase teh 10 % ni prišlo nazaj, ker so bile pač ob prevzemu ugotovljene napake in je investitor to poračunal. En del plačajo, drugo pa nočejo plačati. Mi smo do sedaj dobili vse plačano.« ... prej je lahko firma delala brez problemov, ko pa sedaj nova firma to kupi, mora imeti vsa dovoljenja, ki jih prej nikoli niso imeli. Kruto, kupci tega ne vedo. So razlogi za razmere, ki so pripeljale v stečaj, objektivni ali subjektivni? »Mislim, da oboje, objektivni in subjektivni. Prvič je svoje naredila konkurenca na trgu, cene so se znižale, njihovi stroški pa so ostali enaki oziroma so se še povečevali. Bili so pretežno izvozniki in glede na število zaposlenih je bila realizacija premajhna. 70 ljudi bi bila opti malna zaposlitev. Mi smo pri poslovanju ustvarjali dobičke. Čeprav bodo standardi za poslovanje firm v stečaju začeli veljati šele 1. 7. 1998 (zdaj so izšli v uradnem listu), smo jih mi že upoštevali, celo amortizacijo smo že obračunavali.« Kaj pa menite o trditvi, da se je z uvedbo stečaja predolgo čakalo? »Mislim, da bi se ta carski rez laAko naredil že prej. Vendar pa je to pač stvar lastnika.« Kakšno zvezo imate še sedaj z Radensko? »Nič. Če bi kaj ostalo, bi kot lastnik dobili, saj so kot mati prijavili terjatev 457 mio vložka. Zakon tudi pravi, da lastnik dobi, če kaj ostane v stečajni masi. Rekel pa sem že, da bodo celo ti hipotekarni in privilegirani upniki komaj dobili poravnane svoje terjatve. Carina ima to še vedno za brezcarinsko cono, in če bi jaz to dal v najem, je vprašanje, ali bi carina temu najemniku dovolila delati. Mogoče samo jaz na to tako gledani.' Nemčiji gre vsako leto v stečaj 25 odstotkov podjetij. Vendar pa je vprašanje, kakšen je ta stečaj. Je to tak stečaj, da se preneha poslovati, ali pa je to stečaj, da kdo firmo kupi in nadaljuje poslovanje Po nas je hudo to, da so bili stečaji v glavne® taki, da je s tem prenehalo obstajati celot no podjetje. Ni nadaljevanja, ni zaposli-tve. Drugje je tako, da ta ciklus poteka naprej, sploh se ne opazi, da je bil stečaj' Kakor da pri nas ne bi bilo pravem like med likvidacijo in stečajem! »Mnogi se odločajo za stečaj podjclfl ko ni več druge rešitve. Evropska usrnente je drugačna. Novi francoski zakon sili upnike, da so aktivni pri reševanju firme. 1 Veliko takih stvari se ugotovi prav med stečajem. Na primer za Blisk delamo sedaj razmejitve - ker nikoli do sedaj niso bile narejene. Ali pa firma pride v stečaj in komaj takrat ugotoviš, da uporabno dovoljenje nikoli ni bilo izdano. Niti zanj nikoli niso zaprosili.« Vas ti novi zakoni, npr. o gradbeništvu, kaj omejujejo pri delu? »Mene ne, strahotno pa omejuje kupca. Ne samo glede dovoljenj. Na primer prej je lahko firma delala brez problemov, ko pa sedaj nova firma to kupi, mora imeti vsa dovoljenja, ki jih prej nikoli niso imeli. Kruto, kupci tega ne vedo.« Ali to upoštevate pri prodaji? »To je stvar cene. Konkretno imamo primer, ko je v Blisku kupec kupil delavnico in tri pisarne in ima sedaj problem zaradi elektrike, pošte in drugega. Priklop elektrike stane 1,6 mio. Ne dobi uporabnega dovoljenja, dokler tega ne plača. Državni monopolisti pač izsiljujejo, ne dajo ti dovoljenja, če pa nimaš elektrike, ne moreš delati.« Kakšno je vaše mnenje: so ti stečaji nekdanjih tako imenovanih družbenih firm končani? »Zdaj so že na vrsti zasebne firme. Na sodišču se lepo vidi, koliko firm ima blokirane žiroračune, katere so na vrsti, pa to ni realna cifra, to je le glavnica, obresti pa letijo zraven, ko pride do stečaja, je znesek precej višji. V treh letih se lahko glavnica podvoji.« So stečaji v glavnem posledica finančne nediscipline? »Da in ne. Je finančna nedisciplina, res pa je tudi, da si ljudje niso skalkulirali poslovanja. Moraš vedeti, s kom delaš, preveriti partnerja. Zavarovati posel. Ne moreš zahtevati avansa, ne moreš pa se tudi zanašati, da je vsak partner stalno dober. Predvsem tisti, ki posluje s tujino. Res je ta nedisciplina velik razlog, toda če v podjetju ne znaš oceniti stroškov, po katerih proizvajaš, in so stroški stalno večji od tistega, kar dobiš, se moraš stalno zadolževati. In potem sam postajaš dolžnik, ker tistemu, ki ti dobavlja blago, ne plačuješ. Zavarovanje samo z akcep-tom ni več nobeno pravo zavarovanje -ostane ti le, da čakaš na vrsto na sodišču, ti postopki pa so dolgotrajni.« Kako naj se potem zavarujejo pred stečaji? »Pred stečaji ni zavarovanja. Sicer pa jaz pravim, da sam stečaj niti ni tako hud. otsko Predla' upnike. Ne moreš kar gati stečaja. Najprej moraš tečaj.^ firmo, če se to neda-P^*^ zakon govori o tem v pnm ji s^ samo eden. Če je samo e « čaja. Tu je potrebno dobro pa J O stečajih se govorizCfajp^ negativnim prizvokom, vsi, kijih je doletelsfe na »Mi poskušamo to sp šeitist^. pot. Sicer pa jaz misli111’ (0 je vnibumstečajev kije zarstvo, Mar-ker pa Je ze|o d® sebna in je bila pred e Izguba trgaje na mnog dejaVnost no. Nasploh je kovins Slonji hotno problematična po . vec. K le pri nas. Saj jih .^ >0^ ostalo?.V Gornji Ra S Met^^uk Ljutomeru tisti Heissen nasle . Strojegradnja, potem Je yj Vari prejšnjega Pomex, v regiji ni! J Nafta je tako, kot je - dab ve kovinske industrij®-ta garancijski sklad zaz p, Zavarovanje sam°Z pr^0 tom ni več nobeeti|e’ zavarovanje - °s da čakaš na vr^ dišču... Kakšna je vaša vlo9a tega sklada? , z nasve jtf' »Malo sem sodel°/Lki blem je predvsem zaS p/ imajo to mnogo bo je~ ^j . ri. Večja zagonska sre iP pa te sploh ne pustijoi le P kontrole. Viri raviln° grami morajo biti m ji Vse to tudi dolgo traja- eiab0fal -pripravljamo progra ’ ^6^ Kako bi sebe °c^n'gte । vloga ■ si pri^ad^dgrstva^ / ‘ murskega gospod »Tudi. Mi smo J zvezi poskušamo P° Ni več primeren ca 1 vorjenje: moramo, jr naredimo, bom pOvs° bodo nič naredili- p tika preveč vmešava politika, ni več P° ^0 stvo politike ne Pre J foto^’* BER^P JI- junij 1998 0609630 898, 041630898 ^čel se jeFnajvečji 'košnji svetovni Kodele hj Ha?** n,V*omembnejše IC?"*’*™! nasvet« 10 : J nogometna vroči-s«anii?SUiej0 kot naileP-Julija ■ obli. In do 0|>ča|o n ° Se bo Prvenstvo ne bo samo 'n »ainn StVar’ ampak glav' 'Mdav(,"en,bne^a1 saj je !" Preo.sta|i Z*11 ^asu tui*i Politiki j' M 0|j portniki Pustijo svo-iM6- Tako?".1si ogledajo Sudi na^6"3 d° dve mi' f uaseni planetu. »Mijski rek e vedno podirali ,°rd' Vdanosti in 8advo^, da bo tudi »Se •Montane J8t2h Sodnik°v po1 ’ milu 8 eddlcev bo spre' Azijskega pro. >%^Vbosk^ l na vsaki tek-'500 n . Jnih °Vlnarjev bo pri- l2000prkcXditiranih oseb Ost°voljcev Stade de France je s svojo futuristično obliko in fantastičnim ozvočenjem pravo čudo tehnike in ponos Francozov. Ob himni prvenstva, ki jo pojeta Yousou N Dour in Axelle Red, je marsikdo dobil mravljince po hrbtu. Nogometa ni nikoli dovolj tokrat tako, Še več, v času svetovnega nogometnega prvenstva v nekaterih deželah beležijo večje število samomorov, ločitev in infarktov, kar se bo najverjetneje na žalost tudi letos potrdilo, saj bo tokrat prvič sodelovalo pet reprezentanc iz Afrike, pet iz Južne Amerike, svoj »krst« na svetovnem prvenstvu pa bodo zabeležile najboljše članske vrste Jamajke, Japonske in Irana. Vse naštete so dežele, kjer se nogomet spremlja dobesedno z dušo in telesom, tako daje lahko kakšen gol ali po- raz že tragično usoden. Prizorišče tokratnega svetovnega prvenstva je Francija, ki bo skušala ta najpomembnejši dogodek še bolj izkoristiti za promocijo svojih naravnih lepot in kulturnih znamenitosti (ne smemo pozabiti, daje Francija evropska država, ki jo vsako leto obišče največ turistov). V nekaterih drugih deželah so godrnjali, češ da Francija nima zadosti velikih stadionov, ki bi zadovoljili potrebe številnih nogometnih fanatikov. Kar je tudi res, saj so vstopnice za skoraj vse tek- me bile razprodane že aprila, tako da bo mnogo navijačev moralo spremljati svoje ljubljence kar doma po televiziji. Ampak po drugi strani se zato obeta najlepše svetovno prvenstvo doslej, saj bodo skoraj vsi stadioni, ki so zaradi svoje majhnosti bolj simpatični, ob tekmah polno zasedeni, kar bo prava paša za oči. Še posebej zanimiv bo stadion v severnofrancoskem Lensu, ki sprejme enainštirideset tisoč ljudi, v mestu pa živi le petintrideset Branilec Mure Franc Cifer je tudi z nedovoljenimi prijemi poskušal zaustaviti hitrega Simona Baranjo. ■ i BO. 9 Girondins Bordeaux bodo na svoiem stadionu lahko spremljali najboljše sve- VESTNIKOVI telefonski številki dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih za vaša sporočila o dogodkih in vsem drugem. Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure. Pokličite nas v osebni stiski, ko se okrog vas dogaja kaj hudega/požar, prometna nesreča, rop.../, če imate občutek, da so vas ogoljufali, vas izsiljujejo in vam grozijo, če se vam je pravkar zgodilo spolno ali kakšno drugo nadlegovanje, če ste neopravičeno ob službo. Številki naj bosta tudi zveza za sporočila o veselih dogodkih, recimo da so se vam rodili trojčki, da ste z zadetkom na loteriji postali milijonar, da ste dosegli nekaj za Gunnesovo knjigo rekordov, da ste izumili doselj nepoznano, da imate sto let in ste se to spomnili prav na ta dan. Vestnikovim novinarjem, ki se bomo oglašali na 041 630 898 in 0609 630 898 lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o aferi, goljufiji, kraji, švercu...Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje. V tem tednu je bilo klicev bolj malo. Kaže, da je svoje opravilo lepo vreme, skrbi okrog konca šolskega leta in Vestnikov vlak. Tu pa je še nogomet, konec državne lige in začetek svetovnega prvenstva, zato danes stran odstopamo tema dogodkoma prepričani, da večjih tegob in iskrenejših radosti, kot je ta hip nogomet, ni. Če pa vas bo razen nogometa še kaj mučilo ali vznemirjalo, številki Vestfona lahko pokličete katerikoli dan ob katerikoli uri. ' Potrošnik in Mura zaključila z derbijem edtem ko nekateri začenjajo, pa drugi zaključujejo svoje obveznosti. Potrošnik in Mura sta se ravno v zadnjem krogu slovenskega državnega prvenstva pomerila v srečanju, ki je bilo le prestižnega pomena, za končno uvrstitev na lestvici pa nepomembno, saj si je Mura »zabetonirala« drugo mesto že kolo predtem, tudi sami nogometaši Potrošnika pa niso verjeli v možnost, da bi Korotan izgubil na domačem igrišču ter jim tako prepustil rešilno osmo mesto. Tudi igra na prekmurskem derbiju je bila pri obeh ekipah simptomatična za končni dosežek v prvenstvu. Potrošnik je storil premalo prepozno, da bi lahko okusil slast zmagoslavja, Mura pa je imela visoko vodstvo, a ga je že pred koncem zapravila. Tako je bilo tudi v slovenskem ligaškem prvenstvu. Potrošnik v bistvu samo nadaljuje hojo na robu prepada, saj si je tudi v lanski sezoni ohranil status prvoligaša skozi kvalifikacije, vprašanje pa je, kako dolgo se lahko tako »poigrava«. Tokrat bo namreč njegov nasprotnik neugodno moštvo mariborskega Železničarja, kjer igra stari znanec prekmurskih igrišč, nogometni mojster Nebojša Vučičevič. Čeprav pri Muri ponavljajo, da je drugo mesto zelo zelo velik uspeh, pa je naslov viceprvaka »le« tolažba ob misli, daje bil najpopularnejši pomurski klub na pragu enkratnega podviga, namreč osvojitvi obeh kron, tiste v prvenstvu in pa še v pokalu. V slednjem je v polfinalu izpadel na zares začetniški način, saj je samo deset minut pred koncem imel rezultat, ki ga je vodil v finale, a je napravil prav neumne napake in izpadel. Podobno je bilo v prvenstvu: naslov jesenskega prvaka z ugodno prednostjo sedmih točk pred tekmeci in z igro, ki so jo hvalili vsi, saj je mlela vse nasprotnike. Potem pa nerazumljiv padec in sprememba koncepta igre spomladi, kljub temu, da je večina igralcev, ki so jeseni pokazali svoje vrhunske sposobnosti, ostala v klubu. No, dejstvo je, da je trener Milan Koblencer s svojo četo ponovil uspeh Miloša Šoškiča iz sezone 93/94 in zvestim privržencem črnobelih omogočil dosego cilja, ki si ga vsako leto želijo: uvrstitev v enega od evropskih pokalov. Njegova najbolj pozitivna poteza pa je vsekakor bila postavitev mladih igralcev v prvo ekipo, in le-ti so prav »eksplodirali« na slovenski nogometni sceni. Dejan Nemec, Sebastjan Vogrinčič, Fabijan Cipot, Damjan Ošlaj, Goran Ristič in na žalost še poškodovani Matej Fras so kapital, na katerem je potrebno graditi za prihodnost. AKCIJE 11. junij 1998, Hjjlj Drugačnost kmetij levega in desnega brega Mure Ne ocenjujemo bogastva ampak pravilnost j98i VESTNIK FRANCE 9B V Franciji poteka od 10. junija do 12. julija 1998 svetovno nogometno prvenstvo. Sodeluje šestnajst reprezentanc. Športno uredništvo Vestnika se vključuje v svetovno prvenstvo s športno napovedjo. V športni napovedi 1, ki se je iztekla z začetkom svetovnega prvenstva, to je 10. junija, je bilo potrebno napovedati zmagovalce osmih skupin. V športni napovedi 2 pa je potrebno napovedati vrstni red prvih treh moštev na svetovnem prvenstvu. Športna napoved 2 VRSTNI RED PRVIH TREH MOŠTEV NA SP 2. 3. Športno napoved izpolnil: Športno napoved 2 je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 3. julija 1998. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki dobi lepo nagrado. Pokrovitelj športne napovedi SERVIS om na vasi ali kmečki dom se razlikuje od mestnega tako glede funkcije kot časa, ki ga ljudje preživijo na njem. Mestnim prebivalcem je le stanovanje, pogosto pa le prostor, kamor hodijo spat, kmečki dom pa rabi različnim funkcijam. Poleg tega, da ljudje večino dneva preživijo v njem ali vsaj v bližini, ima še prostor za živino, tu so še gospodarsko poslopje, shramba za pridelke in drugi prostori, ki so potrebni za življenje na kmetiji. Kako so te kmetije spreminjali skozi zgodovino, kaj so jim dodajali, kaj odvzemali, ugota- vlja arhitekt Goran Dominko. Povedal je: »Zanima me izkri-stalizacija geomorfološkega arhitekturnega vzorca ali s preprostejšimi besedami povedano, izlušče-nje bistva arhitekturnih vrednot ruralne gradnje. Poleg tega pa tudi intenzivnost arhitekturnega imenovalca, torej vsebina določenih zaključkov stavbnih sklopov ter medsebojna navezava javnega hrupnega dela kmetije z internim de- lom kmetije, pri čemer je zanimiv medsebojni odnos med stanovanjskim in gospodarskim delom. Pazimo pa tudi na to, ali se je kmetija kot celota razvijala strokovno, na to pa vplivajo tudi panoge, s katerimi se ukvarjajo, in gospodarjenje družine. Če je gospodar naklonjen tradiciji, če je na kmetijo gledal interdisciplinarno, se je tudi kmetija lahko razvijala pravilno. Pomembno pri ocenjevanju za naj... kmetijo pa je poudariti, da ne ocenjujemo bogate kmečke hiše, ampak to, ali je v tradiciji geneza in se je kmetija razvijala v pravilnem sosledju. Že leta ugotavljamo, da so kmetije na desnem bregu Mure močnejše in bogatejše, a to pri našem izboru ni odločilno. Nas pa ne zanima, ali je lastnik bogat in ali ima bogato kmetijo, ampak samo to, ali je kmetija pravilno grajena, in koliko se tradicionalni nastavki vključujejo v okolje. Na prvem mestu je prav gotovo funkcija, estetika pa se išče v funkciji kmetije. Ni pomembno, ali ima hiša samo lepe ornamente, večplastno fasado, kajti lahko se zgodi na primer, da mnogi dodatki kaj hitro pripeljejo do kiča. Ne glede nato, vesticijedrage.se P kmetje v skladu s teni ze nalne. Denar vlagaJ° .oUre. vanje, z malo denarja p diti kmetijo. Pri razširit«*, sti se zatekajo k enosta ospredje tvam, pri čemer prihaja p^ funkcionalnost, manj es m gosto se zato dogaja, a ja denarja, in dogaja se, e. ostani na pol dokonča dokončanost se navadi) . ko imajo denar, ne p P in ne dokončajo začete? Gradnja rabi svojemu n di brez estetike, zato šema« s tem ne ukvarjajo vec. ANRP1 W ■ in TRGOVINA TRATNJEK ....... pra’ Na desnem bregu Mure so kmetije bogatejše in močnejše kot na levem, ampak nas kmetije. Foto: ANRR DANES V VESTNIKU berem NALEPKA NA AVTU PRINAŠA NAGRADO! V današnji številki Vestnika boste, dragi bralci, našli dvodelno samolepilno Vestnikovo nalepko. Manjšo nalepko nalepite na domači poštni nabiralnik, večjo pa na svoj ali družinski avto, in sicer nekje v bližini registrske tablice. 3 :ka soboka. m. , Naši fotoreporterji bodo čez poletje fotografirali tista mesta avtov (in registrskih tablic), na katerih bodo prilepljene Vestnikove nalepke. V vsaki številki bomo objavili 20 fotografijic, kijih bomo posneli v različnih krajih Prlekije, Prekmurja in Slovenskih goric, in potem bomo le še počakali, da sem nam boste oglasili lastniki vozil, da vam bomo izročili Vestnikovo majico. Ob koncu akcije, 6. septembra, pa bomo izmed vseh objavljenih sličic registrskih tablic z nalepkami izžrebali novega lastnika vespe Piaggio. Torej: nalepko, ki vam jo pošiljamo v Vestniku, brž nalepite na avto, nato pa skrbno listajte po svojem časopisu in upajte, da bo v kateri od prihodnjih številk Vestnika objavljena fotografija registrske tablice vašega (ali družinskega) avta. Če pa nalepke ne bi radi »žrtvovali« za avto, jo pač prilepite na kakšno drugo vidno mesto na svoji domačiji, vendar potem s pričakovano nagrado ne bi nič. NALEPKA NA AVTU PRINAŠA NAGRADO} •BRAMAC- Upokojenka Jolanka Smodiš iz Gornjih Petrovec je velika ljubiteljica rož, saj se [ji življenje. To je njen najljubši konjiček. Rože so ji v veselje, četudi je z njimi nema ^no* dobro počuti, se sprosti... Zanje jo navdušuje tudi hčerka Helena, ki sicer živi z ^..e ^im jtir obisku pa prinese materi semena in sadike rož, jo pohvali... Jolanka ima pelargoi gjgnl' j pi* rasti, pa rododendrome, magnolije, razne plezalke ... In seveda: kaktuse! Rdečki pr se je letos razcvetel še posebej bujno, saj so bili na posameznih vejicah po trije cv f le po en), tako da je gojiteljica preštela kar 201 cvetov. Škoda je, ker tega boga®^ „skO0 smo utegnili fotografirati, ko je bilo na kaktusu omenjeno število cvetov, ampak s dni DOZneie. ko so nekateri že odcveteli - Pntn- Š S WWnif 1998 KMETIJSTVO ^resiranje soboškega kmetijstva Za spodbujanje investicij Prašiči v izbranih klavnicah Začetek intervencijskega odkupa prašičev Pndelave hrane v letu 1998 predvidenih 17 milijonov tolarjev, za u j J ^ijskih zemljišč pa bi porabili 5 milijonov SIT Z Zavod RS za blagovne rezerve je v ponedeljek začel izvajati intervencijski odkup prašičev pitancev slovenskega porekla, ki gaje zaradi prevelikega padca Qta namen je odbor za kmetijstvo m Pouda- Predlog finančnih intervencij na em p . obrestne rek ie dan uvedbi subvencionirane realne o kreditov kot osnovi za spodbujanje jm tudj za- sk4 ki so v zadnjih letih močno upadle, me pokrivajo. r®tii visokih obrestnih mer, ki jih kmetje e s . realne > iz mestnega proračuna za subvenc.on Rastne mere namenjenih 150 milijonov o omogočilo azPis bo trajal do izkoriščenosti sredstev, sk|adu z ak-Prmalno načrtovanje investicij upravičene kmetij- ami potrebami Menijo, da je tovrstna podpora.km J nujna, ker državna politika podpira predvse m za kme-,e države s tako imenovanimi omejenim opuščanju Ne, kar prispeva k še večjemu zaostajanju m opu bistva na našem območju. JN”!0 $e to, da je nakup ^nih sort pšenice, rži in ječme-. ^strniščnih posevkov v leto-letu še vedno v programu za hiranje (zagotovljena sta 2 mi- lijona SIT), ki naj bi ga postopno ukinili. Osnovni cilj pri regresiranju nakupa apnenih gnojil (2,5 milijona SIT) pa je preprečevanje kislosti in izboljšanje rodovitnosti tal. Z regre- ^jPač prelene okrasne liste« siranjem nakupa semen strniščnih posevkov pa želijo izboljšati rodovitnost tal na okolju prijazen način. Zaradi težavnega položaja govedoreje predlagajo pokrivanje stroškov zdravljenje mastitisa (1,4 milijona SIT) ter regresiranje nakupa plemenskih telic in krav molznic (tudi regres lastne obnove), za kar so namenili 2,5 milijona tolarjev. Na ta način želijo ohraniti stalež goveje živine, ki bi z nadaljnjim upadanjem ogrozil celo obstoj podjetja Pomurske mlekarne. Regresa ne omejujejo le na simentalsko pasmo, omejitev pa velja za nakup črno-bele pasme. Za spodbujanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev so namenili 600 tisoč tolarjev. Poleg tega bodo regresirali kemijske analize vzorcev zemlje in krme (500 tisoč SIT), s čimer naj bi omogočili boljše gnojenje, izboljšanje kemičnih lastnosti tal in preprečili onesnaževanje tal in pitne vode. S sofinanciranjem raziskovalne naloge o kombinirani pridelavi gob in zelenjave v plastenjakih (milijon tolarjev) pa naj bi postavili temeljne smernice za razvoj te dejavnosti pri nas. Ta program naj bi omogočil primeren dohodek tudi na manjših površinah, ki so specifične za kmetijstvo. Gre za pridelavo zelenjave po najsodobnejših metodah, kot so hidroponiki in ae-roponiki. S tem bi nadomestili uvoz z domačo pridelavo. Niso pa pozabili tudi na sofinanciranje delovanja društev, za katera so rezervirali milijon SIT. MILAN JERŠEi —- - a il H j] m IM utopija v vsako slovensko vas? ----------- se srečal s pridelavo konoplje na Zakaj ern vrtu> ko me je mama spraševala, —2^na> ki mi jo zaliva, ne cvete. ll tistem Pnlepe krasne liste, sem imel pripravljen odgovor. V vsako ]C,SU j.e 'mel dežurni novinar časopisa, ki ga prebirate, Pevek 0 Pr'Pravljeno isto fotografijo in le v odtenkih različen od n m’ kako so vrl> varuhi javnega reda in miru zopet poželi ^Poskrbe) a°V Me ob Muri. Noja, za žetev moje kono- Za takšn °Ce’ P,eti'ral Vestnikovo kroniko, mene pa zani-^or "i zapusti ^rU8a^no koristnost te nadvse uporabne rastline dobiluJe 0Snie9a aprila sem v^6Publik° o8™00 Z Drzavne9a J^spoštn 6 Sloveniie' na kateri Podpisal nek- Parla^30’’poslanec slo-Aoek0nn menta- Nekdanjega i2 N’ sedai Poslanca, NatN6dosamosvojUemh K^VSlnS' 69a'izacije najsta-Pred dvema le-kN razn6^1? nama zat0 ni Kaplje v p V'*ati tudi 0 Prisilni C^adno u Pn nas’kl ne ločuje °n°Plio, ki ima manj ¥' 'n 'ista p3 V Z9ornil tretjini ra-odstotek Kb^Poseh6'3^01^0^ \Sdaje ei paie bilo po-^NiN6 industrijske 'P farm 6 'Ni časa stvar ; stvan tor33^ 'n nikakor ne \NeNklsoblle Prek’ ^iZ^d »nnr 6 anU Smeiu ia" l^?3^ na Nk° Utirijo" v ^N’tOn časo- SnoPiču Opisano v ^sianpN^6 Priloge. N POrn^e dopisnice je \ .^raza. C'° pariamentar-k ^o reditev in SahNve? Ormac'ia 0 Pr°-\?.'8 Sa*iva iN106 konoplje Pripravilo in ^.eNar^ Mln|strstvo za N?r' ^^6.; °in Prahrano pa0N^ek te9a ^Moij ra Clla h gradivu, St'5^98’ „ V a kon°plja ne , K stojna ministrstva pripravila predlog vladne uredbe o pogojih gojenja konoplje v industrijske in prehrambene namene; danes že vemo, da je mogoče tudi v Sloveniji gojiti nekaj natančno določenih vrst konoplje. Kot ponavadi pa tiči hudič v detajlih, in tako je v tem predlogu pisalo tudi, da »bodo pri tem veljala zelo stroga merila in ukrepi zoper možne zlorabe« in naprej: »Posevke kanabisa bo treba varovati z visoko zaščitno ograjo in čuvajsko službo, gojitelji pa bodo morali med drugim predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju.« Kljub »evropskosti« slovenske zakonodaje ter uveljavljanju eko- nomske in zdravstvene logike pri obravnavanju konoplje pa zgornji stavek obeta nadaljevanje lova na čarovnice v Sloveniji. Vladna uredba grozi, da se bo s pridelavo navadne konoplje res ukvarjalo zgolj nekaj lokalnih posebnežev. Kajti malo bo takšnih kmetovalcev, ki bodo zbrali dovolj podjetniškega poguma in predvsem volje, da si bodo najprej priskrbeli vsa potrebna dovoljenja, potem pa še dovolj denarja, da bodo lahko posevek ogradili z zaščitno ograjo in nazadnje še najeli čuvajsko službo. Madžarski ali avstrijski konkurenci tega stroška »proizvodnje« ni treba upoštevati. Velika večina evropskih nacionalnih zakonodaj tja do Urala in nazaj v primeru pridelave industrijske konoplje pač ne zahteva vzpostavitev razmer, ki bi vse preveč spominjale na priljubljeni način »kampiranja«, ki so ga nacisti tako disciplinirano organizirali med drugo svetovno vojno. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v tem trenutku, je predvsem, koliko bo stala »slama«, ki jo bodo kmetje poželi, koliko bo stal kateri od proizvodov, ali bomo vlagali v razvoj tehnologije za izdelavo izdelkov, ki zahtevajo veliko znanja ter dosegajo večjo dodano vrednost na enoto ali pa se bomo odločili zgolj za pridelavo »slame«?! To vprašanje so racionalni Švicarji rešili zelo enostavno: tam mora imeti vsak pridelovalec navadne konoplje zagotovljen odkup svojega pridelka s strani predelovalne industrije. Pri nas o kakšni predelovalni industriji v zvezi s konopljo ne bomo mogli govoriti. Pod bremenom nekdanjega socrealizma pa je še vedno država - ne volilci in volilke - tista, k najbolje ve, kaj je dobro in kaj ne zz njene državljanke in državljane. ANDREJ HORVATI Še enkrat o Rešu V predzadnji številki Vestnika smo zapisali, da je bil tudi na letošnjem ocenjevanju bikov v Murski Soboti najbolje ocenjen Reš, ki ima tako vse možnosti, da postane elitni bik. Podatek, da ga komisija zaradi težkih telitev ne priporoča za osemenjevanje krav molznic, ne drži, pač pa bi moralo pisati, da ga ne priporoča za osemenjevanje krav dojilj. Za napako se opravičujemo! Pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona pripravljajo za člane upravnega odbora in druge člane strokovno ekskurzijo, kjer si ogledajo sodobne načine kmetovanja. Letos so se odločili za Nizozemsko. Tridnevne strokovne ekskurzije se je udeležilo 45 članov, ki so si ogledali mesta in znamenitosti Holandije. S posebnim zanimanjem pa so si ogledali družinsko kmetijo, na kateri gospodari isti rod od 1784. leta. Obdelujejo 28 ha zemlje, redijo pa 40 krav frizijske pasme, katerih mlečnost dosega 7000 do 9000 litrov mleka. Ob tem imajo še 30 mladih govedi, predvsem telic. Z zanimanjem so si ogledali tudi največjo razstavo cvetja na svetu v mestu Keukenhof, kjer na 28 ha raste 6 milijonov tulipanov, narcis, irisov, amarilisov... Posebno doživetje za udeležence je bil ogled največje borze cvetja v Amsterdamu, več kot 300 let stare nizozemske vasi, kjer so si ogledali izdelavo lesenih cokel, sira, peko kruha na stari način in znamenite mline na veter. - Ludvik Kramberger odkupnih cen in zastoja pri odkupu prašičev pitancev iz domače proizvodnje uvedla slovenska vlada. Odkupili bodo do 30.000 prašičev pitancev slovenskega porekla po zaščitni ceni 4,83 tolarje za 1 odstotek mesa v toplih polovicah, kar znese preračunano na živo težo 196,4 tolarjev. »To pa je približno 85 odstotkov stroška prireje za kilogram prašičjega mesa, saj so le-ti med 231 in 236 tolarji za kilogram,« je rekel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj na tiskovni konferenci. Zavod za blagovne rezerve je sklenil pogodbe s sedmimi klavnicami, ki bodo izvajale odkup, klanje, ustrezno obdelavo in zamrzovanje mesa, to pa so MIP Nova Gorica, Mesnine dežele Kranjske, Emona MI Zalog, Mesarstvo Šentjur, Košaki Maribor, MIR Gornja Radgona in Mesna industrija Murska Sobota. Najmanjša pogodbena količina, ki jo bo odkupoval zavod za blagovne rezerve, je 30 prašičev pitancev. V primerih, ko bodo posamezniki želeli v odkup ponuditi manjšo količino živali, pa se bodo morali povezati z drugimi rejci, najverjetneje v okviru kmetijskih zadrug, lahko pa tudi kako drugače. Prašiči bodo plačani v 30 dneh od dneva odkupa. Na ministrstvu prav tako zagotavljajo, da prodaja zalog iz interventnega odkupa ne bo porušila domačega trga s prašičjim mesom, ampak bodo naredili vse, da bi meso izvozili. Kam še ne vedo. Ukrepi Madžarske, ki je uvedla izvozne spodbude za svojo tudi nekvalitetno prašičje meso in ki ga izvaža predvsem na Balkan, so poleg presežkov v Evropski uniji, največji krivec za zastoj in težave pri odkupu prašičjega mesa pri nas, smo slišali na konferenci. Po ministrovem mnenju cene mesa določata industrija in trg, medtem ko prelevmani, ki jih ima Slovenija na uvoz prašičjega mesa, na to ceno vplivajo le minimalno. MARJAN HORVAT ■ Cene zaščitnih sredstev a Aprotehnika KZ Panonka Potrošnik KZ M. Sobota ZBH Agrooprema Gornja Radgona | tarot 15« 10 j) 8.800,00 9.941,90 10.229,30 10.229,30 teli (20 g I 4.300,00 4.739,60 4.876,80 4.876,70 ring (25 g I 3.365,30 3.363,40 2.629,70 lierbocid 875,00 803,00 751,50 751,50 starane 5.743,50 6.583,00 6.250,90 lusilsdi 5.386,50 5.022,00 5.170,30 1.007.78 (0,1) folicur EC 10,11 1.570,00 1.568,20 1.613,00 1.653,14 lili 250 EC 10,51 1.012,0010,11 3.945,50 4.062,00 4.056,80 rias 10,151 1.820,10 1.878,80 2,029,73 Impacl 4.244,00 1.299,00 (0,21 3.603,30 4505,84 decis 1,25 EC 507,501 0,125 1 2.806,00 2.888,90 3.175,20 karale 5.470,00 1.865,5010,21 5.956,70 2.108,73 (0,21 faslac 10,251 2.200,00 2.551,80 2.570,09 ekata 10,21 1.038,00 825.55 conlidor [ 0,051 9.300,00 1 0,1 ) 1.694,40 1.743,40 3.822,20 (0,1) zolone 735,00 ( 0,2 1 2.672,00 2,840,20 749,60 (0,2) actellic 5010,11 1.571,00 ( 0,2 1 866,60 898,60 898,60 reldan super 4.044,10 1.352,301 0,21 1.456,06 (0,2) dilhane 1.145,00 1.089,40 ofunac 318,00 5.015,30 sonet 10,11 1.877,00 1.953,20 2.027,50 alsystin WP-25 1.697,8010,11 1.754,24 10,1) pirimor 1.690,00 1 0,1 ) 10.501.60 pollyram OE 962,60 pepelin 346,50 367,80 338,50 topaslOOEC (0.1) 1.072,00 1.156,90 1.113,30 1.092,27 mitac 3.304,00 3.037,08 Irutapon 657,00 565,10 orttius |0,1) 982,80 1.177,47 ridomil MZ 3.079,00 2.987,10 2.972,90 2.937,92 sandolan F 1.986,00 (0,251 5.178,20 2.616,60(0,25) 8.260,30 (1,0) basudin 2.404,00 2.267,60 2.335,40 2.575,17 antracol combi 2.831,00 2.924,30 2.870,90 2.870,90 karatbanp WP 2.147,10 2.210,40 atemis 2.242,60 ' 1.266,50 Turnišče: cene pujskov Prvi četrtek v juniju so na sejmu v Turnišču prodajali le 23 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 14 do 24 kilogramov. Tudi povpraše- vanje je bilo skromno, saj je lastnike zamenjalo le 11 živali, za par pa je bilo potrebno odšteti od 15.000 do 17.000 tolarjev. REPORTAŽE_________________11. junij ■ ■ v Bliža se osemdesetletnici Živi sama, a ni osamljena Tudi Ferdov sin Marko, svetovno znani plastični kirurg, je rad prihajal na Dolnjo Bistrico I istričani so prav gotovo lahko ponosni na Godinov rod, še zlasti na pisatelja Ferda in njegovega najsta-_____I rejšega brata Jožefa. Od številnih članov njihove družine pa živi danes le še Cecilija (poročena Jakšič), ki bo 20. junija praznovala 80. rojstni dan. Ko smo jo te dni obiskali na njenem domu na Dolnji Bistrici, kjer prebiva sama od moževe smrti leta 1994, je bila videti še dokaj čila, zdrava in dobre volje. Pripovedovala nam je, da je skoraj štirideset let svojega življenja kmetovala skupaj z možem Matijo na manjšem posestvu Cecilija ima rada rože. in da sta morala zelo trdo delati ter se marsičemu odpovedati, da sta lahko prehranila in izšolala šest otrok. Vsi so uspeli in zaradi tega je srečna. Zemlje ne obdeluje več, ker si mora pri hoji pomagati s palico, drugače pa še marsikaj postori na vrtu; veliko časa posveča zlasti rožam, ki jih ima zelo rada. Tudi kuha si še vedno sama in speče zelo dobre krapce, ki jih obožujejo tudi njeni otroci in vnuki, ko pridejo k njej na obisk. In radi pri- hajajo, tako da ni osamljena. Če pa bi želela, bi se lahko preselila h kateremu od otrok, a zaenkrat ji je na njeni domačiji najlepše. Med drugim se vsako leto srečajo pri njej ob njeni obletnici poroke, zdaj pa bodo vsekakor vsi prišli na praznovanje njenega rojstnega dne. Dve hčerki in en sin pripravljajo za to priložnost tudi razstavo svojih likovnih del (vsi so ljubiteljski slikarji) v OŠ Črenšovci, ki so jo obiskovali. Čas si krajša tudi s pisanjem prigodniških pesmi svojim otrokom, z gledanjem televizije in branjem Vestnika, ki je prav tako njen redni tedenski gost. Pravi, da ji je bilo najlepše, ko je bila še dekle in sta skupaj z bratom Štefanom hodila na vaje prosvetnega društva v Črenšovcih, kjer je nastopala v raznih igrah. Zelo težko pa ji je bilo leta 1954, ko jim je pogorelo gospodarsko poslopje. Jakšičeva mama nam je s ponosom pripovedovala tudi o najstarejšem bratu Jožefu (po poklicu je bil duhovnik), ki je bil znan kot borec za odcepitev Prekmurja od Madžarske oz. Avstro-Ogrske in za priključitev k Sloveniji (stari Jugoslaviji). Zaradi takega političnega delovanja so ga tedanje madžarske oblasti zaprle, na sojenju v Som-botelu pa so ga celo obsodili na smrt. Na srečo mu je uspelo od tam pobegniti v Ameriko, kjer je živel skoraj do svoje smrti. Umrl in pokopan pa je v Pliberku v Avstriji. Seveda je beseda nanesla tudi na njenega drugega brata Ferda, pisatelja in časnikarja,'nosilca partizanske spomenice 1941 ... in očeta svetovno znanega plastičnega kirurga Marka Godine. Pred leti je umrl v prometni nesreči; kot otrok, študent in tudi kasneje pa je rad prihajal na počitnice na Dolnjo Bistrico. Cecilija je prebrala vse Ferdove črtice, romane in druga literarna dela, med katerimi je nanjo naredil najmočnejši vtis roman Človek živi in umira. V njem se najde tudi sama in še nekateri njeni sorodniki in določene osebnosti iz širšega okolja, ki so tako ali drugače zaznamovale čas, o katerem pripoveduje roman. Pa še na mnoga leta, Godinova oz. Jakšičeva Cecilija! JOŽE GRAJ ■ Maturanti odhajajo atura je izpit iz petih maturitetnih predmetov ob koncu srednje šole, s katerim se ugotavlja skupen standard znanja, določen s predmetnimi izpitnimi katalogi. Pri maturi se preverjajo cilji izobraževanja in tisto znanje, ki ga je nujno obvladovati za uspešen nadaljnji študij na univerzi. Preverjanje znanja poteka pod enakimi pogoji za vse kandidate v državi. Matura je boj za bodočnost, je čas poglobljenega razmišljanja o poklicni karieri in je temeljna odločitev za poklicno prihodnost. Toda za razliko od drugih, ki se lahko veselijo šele po opravljenem poslu (saj poznate tisti znani izraz »business after pleasure« - najprej posel, šele nato zabava), so maturantje ta vrstni red obrnili. Preden so se lotili »posla«, so šli na ples in na mestne ulice. In tam so bili pogoji ravno tako enaki za vse slovenske »kandidate«. Prišli so dijaki soboške gimnazije, Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota, njihovi mestni sovrstniki s Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole, z Gimnazije Ljutomer, s Srednje kmetijske šole in Srednje zdravstvene šole iz Rakičana ter Srednje dvojezične šole iz Lendave. Kraja prizorišča: hotel Diana v Murski Soboti in hotel Radin v Radencih. Naj bodo naši posnetki spomin na dni, ko so lahko še skupno uživali v svoji mladosti in razigranosti. Utrinki generacije, ki odhaja in prepušča mesto »novim rodovom«. Odhaja, bogatejša tudi z nasvetom ravnateljice soboške gimnazije Regine Cipot: »Pojdite v svet in dostojno zastopajte okolje, iz katerega prihajate. Toda nikoli se ne bojte povedati svojega lastnega mnenja in braniti svoje pravice. In če se boste čez mnogo let spomnili na šolo, češ nekaj me je vendarle naučila, potem lahko zadovoljno ugotovim, da smo učitelji opravili svojo nalogo.« TOMO KOLES fotografije: NATAŠA JUHNOV, JURE ZAUNEKER IN JOŽE GABOR ■ Tako je bilo... Zabava pred poslom —■ Lepo je imeti dober, nov avto. In lepo si je privoščiti nore, uživaške počitnice. Še lepše pa se je z dobrim, novim avtomobilom odpraviti na nore, uživaške počitnice. Pri nakupu kateregakoli modela ŠKODE vam zato podarjamo 50.000 SIT za počitnice. Vi si le še izberete kraj počitnikovanja in začnete pripravljati kovčke. AMD ASTA, Noršinska 2, Murska Sobota, tel.:069/21 172 AVTOSERVIS Rihard Turha s.p., Dolnji Lakoš 4c, Lendava, tel.: 069/75 421 RIKI, -—2!?.’ M. junij 1998 KULTURA 15 Znanstveno kulturno srečanje V Živeti z mejo PA arodi na meji in stičiščih so bili vedno nekaj posebnega in nekaj IVI takega je tudi Prekmurje. Leži na stičišču slovanskega, 7^ Šamanskega in ogrskega naroda. Tu je vso zgodovi-j e Prihajalo do stikov, mešanja in komuniciranja naro-n Petična meja pa se nikoli v zgodovini ni pokrivala z ro “o. 0 sobivanju različnih narodov, kultur, jezikov variali na znanstvenem 'J lovili različnosti na sploh pa s0 ^ ^tut za Stanem srečanju, ki so ga pripravi i manjšin, žRČ S Odbor SAZU za proučevanje nar d * tega pa se Z■ “^bit za migracije i narodnosti iz Društvo Rom°' '»Hturo madžarske narodnosti iz en \em iz Monoštera,, Ma Sobota, Zveza Slovencev na Madz in Hrv ^društvo člen 7 iz Gradca, gradiscansk "“»Madžarskem. ^žarščina kot WnjsW jezik? , Jozsef je spregovo- ' Vplivu družbenega okolja, ^nekega naroda ni mogoče “diodskupnosti in naroda, živi. »Madžarska manjšina j““ota naučiti tudi jezika veči-na ustrezni ravni, da bi ( 0 svoje potrebe uveljavljala 7seh področjih. Vendar tudi narodne sme bitirav’ "šen do madžarskega jezika zagotoviti obstoj manjši- t r- kajos Bence je sprego-literarni dejavnosti manj-7 tnaternem jeziku in ugota-Wa madžarska književnost v p doživlja svojo otroštvo, ■ mladostna leta, v za- dnjih letih pa je čedalje bogatejša, tudi kar se zvrsti tiče. Precej kritično je nastopil Laszlo Gone, kije poudaril, da seje raven znanja madžarskega jezika poslabšala ter da materni madžarski jezik v višjih razredih prihaja v ozadje in je manj pogost. Raven jezika je označil kot »kuhinjski jezik«, temu izrazu pa so nasprotovale nekatere profesorice, ki poučujejo madžarščino. Prvi vlak so že zamudili Jožek Horvat je razmišljal o romskem jeziku, ki se uporablja v kulturi (brošure, pesmi, gledališke predstave....), v administrativnem smislu pa ne, ker v Sloveniji niti ni strokovnjaka za rom- Sestavili dragoceno najdbo ^1 bfo^T blagi vzPetini v Črešnjevcih, im- lastniS°dovini gradu, Vlihienkh’°Pre^ in kakšno him »bd &iV Zgodov’nt- Po Xi tntudi umetno-v ski oris ^radu - o X ■ jih je grad doživel, o negovski gospodi, njihovih simbolih, kdo se je ustavljal na gradu, koga so podpirali ter kaj je pripeljalo do tega, da je začela negovska go-spoščina propadati. O dvorcu Črnci, ki leži na Apaškem polju, piše Ludvik Kramberger, izvemo lahko, kdo so obelodanili tudi zanimive, n^ ^1A v Weti radgonskega gradu na Plastiki vrtnih figur. Po mnenju stroko tik S''■■ ................. 11«“'-' u Pra-V’So iu uvrstili v baročno obdo J _ AH da sta izjemne kakovosti. N^db Strdila, da se radgonski grad lahk^ 0 srednjeveške gradove, ।s -M- no- egendi, ki Ar«?11«« *>davah. ki so bili njegovi lastniki, kako se je godilo ljudem, ko je bila graščina in posest v lasti Juliusa Meinla, ter o številnih zanimivostih dvorca. Franc Strgar seje posvetil V nrotm /Ionron 1/ J la1?« n n ski jezik. Jezik, ki ga v Sloveniji govorijo Romi, pa se razlikuje, zato se niti ne bi mogel poenotiti. Poudaril je, da so mnoge mlade uspeli prepričati, naj se ma-ternega jezika ne sramujejo, ker je zanimiv in zelo bogat. Žal pa je moral ugotoviti, da so prvi vlak ohranjanja identitete že zamudili, saj so pozabili nekatere stare izraze. Dr. Vanek Šiftar pa je še dodal, da bi si Romi najprej morali prizadevati, da bi izšolali svojo inteligenco, ki si bo prizadevala za to etnijo. Branko Lenart je razpravljal o delovanju slovenskega društva Člen 7 v avstrijski Štajerski ter o prizadevanju za spoštovanje in upoštevanje slovenske manjšine v Avstriji na sploh. To naj bi bilo politično vprašanje, povezano s priznanjem staronemške manjšine pri nas. Prisluhnili smo tudi dejstvom, kako so sistematično brisali sledi slovanstva, še posebno po drugi svetovni vojni, ter kako jim še danes mečejo polena, ko želijo uveljaviti učenje slovenščine. Kljub vsemu pa je že- blagi vzpetini v Črešnjevcih, im enuje pa se tudi Eggenwald. To je eden od gradov, ki so od nek daj varovali Radgono kot po membno tržišče in pristanišče ob reki Muri. Nada Golob piše o Kunejevem dvorcu, ki stoji v Noričkem Vrhu, in je bil prav tako pomemben za obrambo Radgone. Dvorec je zanimiv tudi po parku, ki ga obdaja, in bazenu. Ista avtorica piše tudi o dvorcu Rotenturm, ki stoji na robu mesta Radgone, v njem se je nekoč zadrževala konjeniška enota grofa Zrinskega. O dvorcu Šahenturn, v katerem je bila pred osamosvojitvijo vojšanica, piše Jože Rogan. Nekoč pa je bil tu sedež velike deželne knežje gospoščine. Nekaj zanimivih podatkov o dvoru Štajnhof, ki leži na vzpetini v Pli- tvičkem Vrhu, je' zbral Zlatko Šajhar. Danes so od njega ohranjeni le še sledovi, stari vodnjak, ribnik ter ostanek parka z eksotičnimi drevesi. Zvedeli pa boste še o dvorcu Ivanjševci ob Ščavnici, Narringerjevem dvoru na Apašekm polju ter dvoru Radmošci, o teh pa je le malo podatkov pa tudi sledi o njih so že zabrisane. Posamezni obstoječi gradovi in dvorci so v brošuri tudi bogato opremljeni s fotografijami in dokumentacijo iz zgodovine, če le-ta še obstaja. ANRRi Ije po učenju slovenščine vedno več. Dodal je še, da se Slovenci dobro zavedajo, da je uporaba dvojezičnh napisov iluzorična. Materna beseda kot odrska dejavnost Marjana Sukič je razmišljala, da materna beseda v Porabju eksistira bolj kot odrska dejavnost, saj se neposredno uporablja v kulturni dejavnosti, v dejanskem življenju in praksi pa ni vedno tako, saj pri medsebojnem sporazumevanju narečje izginja. Slovenske besede pa ni slišati niti v cerkvi. Poleg tega je ljudem bližja porabščina, zato se je zavzela, da bi se morali učiti tudi slovenščine kot knjižnega jezika. Franček Mukič se je strinjal z dejstvom, da šolska mladina ne govori več slovenskega maternega jezika niti takrat, ko sta oba starša Slovenca, razen redkih izjem. Take pa imajo za nekakšne čudake. Vzroke išče med drugim v razliki med porabskim slovenskim narečjem in knjižno slovenščino, identifikacijskim problemom, manjvrednostnim občutkom arhaičnosti in drugem. Upanje za boljše stanje pa je videl v nastajajočem Slovenskem informativnem kulturnem centru v Monoštru. Mag. Elizabeta Ber-njak ugotavlja, da je po pravnem statusu jezik manjšine na dvojezičnem območju Prekmurja enakovreden z jezikom večine, to pa ne pomeni, da je tudi družbeno enakovreden. Slika ni tako črna Bolj optimistična je bila dr. Zinka Zorko, ki je med drugim povedala, da čeprav slovenski otroci v Porabju ne govorijo materinščine, pa jim je le-ta v ušesu in zavesti bdlj, kot se zavedamo. Dodala je tudi, da je porabščina ze|o bogata in Porabci bi morali biti bolj samozavestni, zavest pa se v zadnjih letih nekoliko dviga. Kot zanimivost pa je omenila, da Prekmurci, ko stopijo skupaj, v vsakem primeru in ob različnih priložnostih vedno govorijo samo prekmursko - in da je to neke vrste ponos. \ NANA R1TUPER RODEŽ ■ Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I1 a a n o n u 46 Portreti l ittrtroH Tudi pri Slovencih je bila prva polovica 19. stoletja v nacionalno-kulturnem pogledu nadvse dinamična: to je čas iskanja duhovne samopodobe, do katere so vodile sila različne poti; to je razsvetljensko-ro-mantično obdobje različnih kulturno-jezikovnih konceptov in boja zanje; skratka zelo razgibano in na prvi pogled protislovno obdobje,-ki pa se je kljub jezikovnim spopadom končalo s standardizacijo enotnega knjižnega jezika in kljub mnogim razhajanjem zaključilo s programom Zedinjene Slovenije. Kot jezikoslovec velikega znanja in širokih obzorij ter kot prevajalec je duhovno podobo tega slovenskega časa sooblikoval tudi Oroslav Caf. Rodil sej e!3. aprila 1814 v Ročici (danes Zgornje Verjane) pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. V krstno knjigo je krstitelj zapisal ime Jurij, vendar se je Caf pozneje, ko ga je zajel val slovanskega navdušenja in ko je že vedel, da Jurij izhaja iz grškega Georgos, kar pomeni tudi kmet (in kmet tudi orje), preimenoval v Oro-slava. Tako pojasnjuje spremembo njegovega rojstnega imena Janko Jurančič. Po ljudski šoli je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Mariboru in jo 1832 z odliko končal v Gradcu, nakar je do 1834 študiral filozofijo (primerljivo z današnjim 3. in 4. letnikom gimnazije). Po odličnem gimnazijskem šolanju se je odločil za študij teologije, pri čemer ni jasno, ali na lastno željo ali materino prigovarjanje, saj se izjave so- FRANK BUKVIČ dobnikov o tem razlikujejo. Teologijo je končal 1838. leta in še isto leto nastopil kaplansko službo v Gradcu. Duhovniška pot ga je nato vodila v Leibring pri Wil-donu (do 1839) in v Fram (tu kaplanoval do 1859). Ker je bil tudi v teologiji široko razgledan, gaje škof Slomšek leta 1859, ko je sedež lavantinske škofije iz koroškega Št. Andraža prenesel v Maribor, poklical k sebi in ga v novoustanovljenih bogoslovnih šolah nastavil za predavatelja moralke in semeniškega podravnatelja. Toda to delo je Cafu jenmalo preveč časa za jezikoslovne študije, ki jim je namenjal praktično ves svoj čas. Dotlej se je namreč izoblikoval v pomembnega in tudi mednarodno cenjenega jezikoslovca. Zato si je pri škofu izprosil skromen beneficiat na Ptuju. Tam je nadaljeval jezikoslovno delo do trenutka, ko je v duševni zmednosti dvignil roko nadse. Svojo odločitev, da se odpove vabljivim Slomškovim ponudbam in se ves preda jezikoslovnemu delu, je v pismu Bleiweisu utemeljil s skrbjo za narod in njegov jezik ter višjo poklicanostjo - “iz ljubezni do svojega naroda, jegovega jezika in višjega jezikoslovja poprek, ker bi me povsodi drugde druge skerbi prevzele in od naloge, ki sem si jo za svoje celo življenje postavil in za ktero živim in umerjem, odvernile. Te žertve rad prinašam, ker je duhovnikov dosti, jezikoslovcev pa malo” (navedba po Janko Jurančič: Oroslav Caf, Dialogi 1975). (Nadaljevanje prihodnjič) SpominnaMankiGoiarja Bodi mi žarna pomlada... Pred desetimi leti je umrl ravnatelj, glasbeni pedagog, pesnik in pisatelj Obletnico so v Gornji Radgoni zaznamovali s knjigo Manko Golar v očeh Radgončanov. S pomočjo učencev OŠ Gornja Radgona je zbrala gradivo in ga uredila za tisk profesorica Vera Granfol. Knjigo so predstavili v avli OŠ Gornja Radgona. Na začetku je Golarjevo pesem Bodi mi žarna pomlad zapela Alenka RegorŠek, na klavirju pa jo je spremljala Majda Biskey. Pogovor z gosti je vodila Norma Bale. Sodelovali so: prof. Franci Just, ravnatelj Dušan Zagorc, prof. Vera Granfol | in njeni pomočnici pri nastajanju knjige, sicer učenki Alja Beznec in Miša Erlih. Zapel je tudi dekliški septet pa tudi I Golarjev priljubljen inštrument (violino) je bilo slišati. Na zadnji strani knjige je odlomek iz pesmi, ki poje: Gode, gode čriček v noči, / trtam sladke sanje noi, / mehko pesem po goricah in med hišicami trosi... In celotno prireditev so s | svojim godenjem spremljali trije črički, ki so jih šolarji izbezali iz njihovih bivališč, po slovesnosti pa so jih vrnili nazaj v naravno okolje. F. MATKO I Slovesnosti v Veliki Polani Pisatelj in ljubiteljski slikar Tudi letos polanski dnevi 15. septembra 1908. leta seje rodil, 8. junija 1983. leta (torej pred 15 leti) pa je umrl pisatelj Miško Kranjec. V njegovem rojstnem kraju v Veliki Polani bodo zaznamovali 90-letnico rojstva. V rojstni hiši Miška Kranjca v Veliki Polani, kjer je muzej pisateljeve dediščine, so odprli v nedeljo razstavo slik in risb, ki jih je ustvaril kot ljubiteljski slikar. V istem objektu je odprta tudi razstava pisateljevih knjig. V okviru pisateljevega jubileja in polanskih dnevov, ki bodo od 2. do 9. avgusta, bo v Veliki Polani več prireditev. Pripravili jih bodo: kulturna društva, OŠ Miško Kranjec, turistično društvo Polana, pokrajinska in študijska knjižnica, stari in novi borci, lovci in drugi. Predvajali bodo tudi filme in nadaljevanke, ki so posneti po Kranjčevih delih. J.Ž.i IZ NAŠIH KRAJEV 11. junij 1998,W}| Milan Černjavič iz Radenec Puškarski mojster specialist 77-letni puškarski mojster Milan Černjavič iz Radenec v niči pri stružnici, ki jo je sam naredil. - Foto: L. Kr. Franc Kisilak se je rodil 16. oktobra 1913. leta v Doliču, Adela, dekliško Pozvek, pa seje narodila 21. oktobra 1910. leta v Vidoncih. Življenjska pot ju je združila 9. februarja 1938. leta, torej pred 60 leti, pri Gradu, kamor sta prihajala k mašam. V zakonu se je jima je rodilo sedem otrok, od katerih živijo še štirje, vendar noben v Prekmurju: sinovi so v Kočevju, hči pa je poročena v Avstriji. Franc si je v svojem življenju služil kruh z raznimi deli v raznih krajih nekdanje'Jugoslavije. Ni pa se izneveril tudi domači obrti: pletenju košar iz šibja. To počne še danes, svoje znanje pa rad prenaša tudi na mlajše rodove. Letno splete do 200 košar. Žena Adela je skrbela za skromen dom, ki sta si ga ustvarila v Doliču, in za otroke. Visok jubilej sta proslavila v krogu svojih otrok in sorodnikov; najprej na matičnem uradu in nato še v cerkvi v Kuzmi. Ob biserni poroki jima je čestital tudi župan občine Kuzma Ludvik Kočar. - (V. Navotnik) Več kot leto dni na »robiji« v Lepoglavi I ilan Černjavič se je rodil 1921. leta v Vučji vasi, vendar je tam preživel le leto dni, saj so se starši (oče je bil uradnik) preselili ______I v Zagreb in je šel seveda z njimi. Po končani gimnaziji se je vpisal na strojno fakulteto, a s študijem ni bilo nič, ker je bilo pač vojno obdobje. Pridružil seje partizanom in popravljal pehotno orožje. V poročni dvorani v murskosoboškem gradu je bila slovesnost ob 50-letnici zakonske zveze Marije in Jožeta Papiča iz Bakovec. Kot matičar je opravil slovesnost Tonček Gider, v imenu upravne enote pa prof. Evgen Titan. Zlatoporočenca sta nagovorila tudi predsednik sveta KS Bakovci Štefan Vereš in predsednica DU Bakovci Kristina Jančar. Slavljenca sta prejela tudi nekaj daril. Jože in Marija sta se poročila (18. marca 1948. leta) mlada: njemu je bilo 20, njej pa 18 let. Marija je najprej delala na moževi domačiji, on pa je bil zaposlen v Tovarni mesnih izdelkov Murska Sobota. Pozneje se je zaposlila še ona, in sicer v Tovarni perila Mura Murska Sobota. Sčasoma sta si ustvarila topel lastni dom, v kateren sta vzgojila šest otrok. Zdaj pa jima je v veliko veselje: 12 vnukov in pet pravnukov. - Foto: F. Matko Anton Dominko se je rodil 1923. leta in se izučil za čevljarja, nakar je imel 16 let obrt. Žena Barbara seje rodila 1927. leta. Poročila sta se 18. aprila leta 1948 v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču. Življenje sta dala trem otrokom: Alojzu, Mariji in Stanku. Imata šest vnukov in tri pravnuke. Med zahvalno mašo, ki jo je daroval ob njunem jubileju turniški župnik Lojze Ratnik, sta se zahvalila Bogu za srečen zakon in prosila zdravja. Anton ima namreč težave z nogami, a se ne da in rad gre nabirat gobe. Žena pa se veselo »vrti« okrog štedilnika. Še kaj drugega rada postorita na kmetiji, ki jo zdaj vodi sin Stanko z družino. - Foto: J. Žerdin Bogojina V Bogojini pripravljajo načrte za dograditev kanalizacije in čistilne naprave, nato pa bodo dokončno uredili pločnike ob republiški cesti. Kmalu pa naj bi asfaltirali okrog 200 metrov dolgo stransko ulico. M. J. Bukovnica Tu končujejo gradnjo mrliške vežice, potekata pa tudi komasacija in zložba zemljišč, ker so parcele zelo majhne. Če bo na voljo dovolj denarja, bi radi napeljali elektriko tudi v gorice. M. J. Vojne je bilo konec in tedaj 24-letni mladenič seje ponovno vpisal na strojno fakulteto v Zagrebu. Ker pa ni bil »na liniji«, ni hotel v partijo, so ga zaprli in 13 mesecev je preždel v zaporih v Lepoglavi. Spet seje vpisal, a je »faks« kar hitro zapustil, kajti takrat inženirjev niso cenili; veliko večjo plačo so imeli namreč kvalificirani strugarji in rezkarji. Postal je rezkar. Leta 1952 je odprl v Ljutomeru ključavničarsko in puškarsko delavnico, ki jo je vodil vse do upokojitve 1980. leta. Tedaj se je tudi preselil v Radence. Znanje o puškarstvu je dobil pri mojstru Arnušu v Zagrebu. Puškarski poklic mu je vcepil preciznost, kar je prišlo prav tudi pri ključavničarskem delu. V njegovi delavnici so izdelovali razne obdelovalne stroje za kovinsko industrijo. Največ so naredili stružnic. Seveda je tudi stružnico, ki jo še ima, izdelal sam. V njegovi delavnici se je izučilo poklica 18 vajencev. Tudi sam se je ves čas izobraževal: teoretično znanje je črpal rature, zlasti s po _ ajese- stva, praktične izkusii veda pridobival z e j,orjsti- obratovalnici. Zelo"Nj, lo tudi znanje tujih J«* Boja. gova življenjska sop ^va na Razlag pa celo v sedmih j«zl J. ., Milan Černjaviči ih nec za orožje v so na sodiščih. Bil Je družine v Ljutorrier , sbeneD1 ževal se je tudi na j sjoji področju. V njego ^pi klavir, na katerem s ptiiJt-sprostitev) zaigral bljeno melodijo- jass*0- Pa še to! P°vedal J ’ biipaie jim delom njob°Lb0Z^ srečen v PokHC^od^ vo bogato opre j pov po njegovi smrti, " dati. Povedal pa J ’ slednika' L.KRAMBEP1 o V Šdl5^ ki so končali šolani je pjP letu 1947/48. Sre erT)|lOgi^ zelo prisrčno, saj s t.|jš0|S videli, odkar so ajbolj klopi, torej 50 oddaljenega krajI ypaliin la Ljudmila pričakovali so, ,ugjtelj Pridružil njihov J afad Lah, ki zivivCei - V5pon bolezni ni moge . ^turi^SjI na prijetno druženj. kmetiji Šinko tale skupinski P° L. Kramberger Za ureditev gozdnih cest rogram vzdrževanja gozdnih cest v puconski občini, ki ga je pripravila območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v Murski Soboti, je dokaj obsežen. V prvi vrsti nameravajo urediti ceste v zasebnih gozdovih, za kar bo potrebnih več kot 1,6 milijona tolarjev. Gre za cestne odseke Radovci-Poznanovci, Dolina-Moščanci, Rdaš v katastrski občini Zenkovci, Sračji dol ? katastrski občini Bodonci, Pot k spejveki v katastrski občini Vadar-ci in Cigijtovo-Pečarovci-Pernjek v katastrski občini Vaneča. Skupna dolžina znaša blizu štiri kilometre. Pri tem ne gre le za izkope obcestnih jarkov, vgraditev lomljenca in utrditev spodnjega ustroja poti, ampak tudi za posek grmovja, zgraditev cevnih prepustov, prevoz navadnega gramoza in razgrnitev sekanca. Hkrati naj bi opravili grediranje na cestah Dolina-Moščanci, na odseku Zavčevo v katastrski občini Ku-štanovci, pri nogometnem igrišču v Otovcih, na odseku Lipke v katastrski občini Šalamenci in odseku Zdravilna voda v katastrski občini Pečarovci. Za ceste v državnih gozdovih pa naj bi porabili 116 tisoč tolarjev. Gre le za en cestni odsek, in sicer Pot k spejveki v katastrski občini Vadarri M I H V šolskem letu 1947/48 ~________________________________________________________.__--—^Mteor^a je bilo vpisanih v Nižjokmetijsko šolo Rakičan 41 dijakov, šolski predmeb ve^pd^ braževanje) pa so bili: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, biologija, fitopato^^e prCdjarstV venščina, državoznanstvo, računstvo, kmetijsko strojništvo, organizacija mlekarstvo, travništvo, kemija, fizkultura in petje. Učna praksa pa je zaJ ^d^L poljedelstvo, živinorejo in vrtnarstvo, ocenjevali pa so tudi marljivost. . jož® Na pobudo pripravljalnega odbora (Slavko Brglez, Viktor Lukman, Franc Sim -eživij" Ivan Žibrat) so pripravili srečanja nekdanjih dijakov. Velika večina (22) tisti z avs ^atU udeležila. Prišli so iz raznih krajev Pomurja in z drugih slovenskih območij,.^ijen0 ^«0^ roške in eden celo iz daljne Kanade. Večina nekdanjih dijakov znanje, Prl je h šoli, uspešno uporabila za umno gospodarjenje na svojih posestvih, nekaj šolanje. Izmed njih je dosegel najvišjo izobrazbo (doktorat) Franc Suncič 'Z^gdnik y Srečanja nekdanjih dijakov kmetijske šole Rakičan se je udeležil tudi njihov Masten. - Fotografija: Š. Sobočan „^**'*‘’* 5?. 11. junij 1998 IZ NAŠIH KRAJEV V slog jemo S* st« v Moščancih malce ^Lkotsejezgodi-in zavijete v erokazu P1-0« Kri-m°rali sPriiazni-odtehta tnakadamu> kar pa Sadovi FeS Pr*ie*na okolica z Kuštanovci so namreč precej poženi na razgibanem pobo-razglednega griča Kamen ek, Kuštanovec na kratko•na kratki DOGOVOR OB OPOLDANSKEM POČITKU - vaški predsednik Ludvik Rituper, podpredsednik gasilskega društva Franc Rituper (na traktorju) in vaški podpredsednik Drago Šandor (od leve proti desni) . - v VONOS - tako pravijo v Kustano ’ so veseli vsake pridobitve. ^ga 394 metrov, ki je prav J10 osrednja točka na vzhod-Goričkem. Na sončnih le- W sadovnjaki in vino-Počitniških hišic. Na vasi pa je manjši za-KWiov. s evangeličanski in katoliški duhovnik. »Zanjo smo začeli zbirati les in pripravljati gradbišče že leta 1994. Leto kasneje smo zgradili velik del objekta in poskrbeli za omet in pročelje. Leta 1996 smo postavili tudi tlakovec in opremo. Med tem časom smo imeli dve nabiralni akciji, svoj delež pa sta dali tudi puconska občina in verska občina Križevci. Brez tri tisoč prostovoljnih ur dela krajanov in njihove pomoči z razno strojno opremo veselic. Ne smemo pa pozabiti na denarni prispevek verske skupnosti Križevci, zavarovalnice Triglav in puconske občine, ki so nam vselej priskočili na pomoč«. Asfaltirati še tri kilometre cest Od sogovornikov sem tudi izvedel, da je v Kuštanovcih trenutno 48 gospodinjstev. Težava je v tem, da so za delo sposobni le v približno 30 hišnih številkah, poleg tega pa je vas pretežno kmetijska in je malo zaposlenih. Zasebnih obrtnikov ni, zato skušajo s požrtvovalnostjo ljudi doseči čimveč. Doslej niso imeli problema z odzivnostjo vaščanov. Gasilski dom, ki stoji sredi vasi, je bil zgrajen leta 1958 Ob cesti in ga je že močno načel zob časa. Lansko leto so uspeli na novo prekriti streho, drugo leto pa naj bi bila na vrsti obnova pročelja. Zelo si želijo tudi ulično razsvetljavo in ureditev telefonskega omrežja, saj premorejo kar 36 telefonov. V prihodnje načrtujejo posodobitev trikilometrske vaške ceste, ki naj bi jo čimprej asfaltirali. Tudi do desetih hiš Romov, kjer živi okrog 40 prebivalcev, naj bi uredili cesto, čeprav je dovozna pot dokaj dobra. Poleg vodovoda pa bi radi imeli tudi telefone. Kdaj bodo zazvonili prvi, je za zdaj težko napovedati, toda upanje vendarle tli. MILAN JERŠEi Pertoča V organizaciji turistične agencije ARI-tours iz Maribora so župljani župnije sv. Helene na Pertoči poromali v znano romarsko središče Lurd v Franciji. Z avtobusom so potovali čez severno območje Italije in ob Ažurni obali Francije in si ogledali med potjo mnoge zanimivosti. V mestecu pod vznožjem Pirenejev, kjer se je pred 140 leti prikazala devica Marija deklici Bernardki, so skupaj s skoraj tisoč Slovenci in množico romarjev z vsega sveta doživeli nepozabne trenutke milosti in sreče. (D. V.) Velika Polana V velikopolanski župniji je 32 mladih iz Velike in Male Polane vstopilo v Marijino družbo. Mladi, predvsem srednješolci drugih letnikov, so se pripravljali na to odločitev na mladinskem verouku, bili pa so tudi na srečanju v domu duhovnosti v Kančevcih. Na sprejemu je vsak, ki se je odločil za sprejem, prejel iz rok dekana Franca Kodile svetilnico, ki jo je prinesel z romanja iz Lurda. Župnija srca Jezusovega Velika Polana je menda edina v Sloveniji, kjer se je še ohranilo sprejemanje mladih v Marijino družbo oziroma pod njeno varstvo. Pripravijo ga vsako drugo leto. (J. Ž.) Grabonoš Gasilci iz Grabonoša so s pomočjo mojstra Jožeta Kaučiča iz Kunove izkopali v bližini gasilskega doma na zemljišču družine Leona Rožmana nov sudenec, iz katerega bodo napeljali vodo v gasilski dom in zbiralnico mleka. Pri naložbi je pomagala občina Sv. Jurij ob Ščavnici, saj je poravnala račun za betonske cevi za vodnjak. Odlično pa se je odrezala tudi Jožica Rožnam, ki je poskrbela, da kopalci vodnjaka niso bili ne lačni ne žejni. Za kopanje vodnjaka so se odločili, ker je Srečko Mauko, iz čigar vodnjaka so doslej dobivali vodo, odpovedal sodelovanje. (L. Kr.) Tišina Vzrokov, da se vname avto, je lahko več: napaka na električni instalaciji, iztok goriva pri motorju ali iz rezervoarja, ker ga nismo zaprli s pokrovčkom; trčenje, zategnjena zavora med vožnjo ... Vozilo lahko menda tudi zagori, če je dolgo časa izpostavljeno sončni pripeki, še posebej pa, če je motor ves zamaščen, kar je seveda »odlika« starih avtov. Ogenj na avtu pa se nemalokrat pojavi tudi zaradi kajenja, ker pač kdo iz malomarnosti odvrže »čik.« do rezultatov sem bil k predsed-Ludviku zagotavljal, da nekaj dogaja-Vje pridružil nj-X^«tnik Drago Šandor. 0 svojem kraju prav marsikaj zanimNe-aa m' pripovedovala pridobitvi za Kušta-a K 0 mrliški vežici, " ^red kratkim posvetila bi si bilo nemogoče zamisliti uresničitev te investicije, vredne okrog 6 milijonov tolarjev,« poudarja vaški predsednik Ludvik Rituper. Dodajmo še to, da so morali do novozgrajene vežice napeljati celotno vodovodno in električno omrežje. Precej dejaven vaško-gradbe-ni odbor, v katerem je bil ves čas tudi Drago Šandor, je vztrajal do konca. »Mrliška vežica je opremljena z obdukcijsko sobo in sanitarijami, na voljo pa sta še dva prostora. Ponosni pa smo tudi na bližnji zvonik, ki je obnovljen, saj je bil stari postavljen že v začetku tega stoletja. Pri tem smo vsa gradbena dela opravili domačini, s čimer smo prihranili veliko denarja. Pomagali pa smo si tudi z organiziranjem raznih Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci-Maribor (na Ptujski Cesti), tik pred križiščem cest proti Janževemu Vrhu, stoji obnovljen Pintaričev vodnjak, ki je pravi okras kraja. Obnoviti ga je dal ob pomoči staršev 27-letni sin Zdravko. Vodni vir pod domačijo Pintaričevih, sedaj Kocbekovih, je star več sto let. Ker ni globok, so sev preteklosti pri njem odžejali tako šolarji kot popotniki pa tudi romarji, ki so pešačili k Sv. trojici v Slovenskih goricah. - Fotografija: L. Kramberger Dobro je imeti v avtu gasilni aparat, s katerim hitro ukrepamo in morda rešimo svoje vozilo, lahko pa pomagamo tudi pri gašenju kakega drugega vozila. Na fotografiji so gasilci iz Murske Sobote, ki so na vaji na Tišini prikazali gašenje začetnega požara na avtu in reševanje ponesrečenca iz vozila. - Foto: F. Kuhar občinah še dve novi vežici ^inah Murska Sobota in s° se občani lahko veselili prido’J>tev- V Polani in Ku-predali namerni mrliški evanSeWčanski in ka- tudi pevska zbora. In Qnost naložb? V Polani znaša 10,45 milijona tolarjev, v Kuštanovcih pa nekaj manj, in sicer 6 milijonov SIT. Kot se spodobi za tako lična objekta, so uslišali želje vaščanov in postavili zvonova, ki jih bosta obveščala ne le o smrti vaščana, znanca ali sorodnika, ampak tudi oznanjala uro vstajenja in počitka. Brez krajevnega samoprispevka in dodatnih prostovoljnih prispe- vkov si česa takega ne bi mogli zamisliti. Hvaležni pa so tudi občinama Murska Sobota in Puconci, ki sta dali svoj finančni delež, kakor tudi številnim podjetjem, podjetnikom in cerkvenim občinam. Da ne govorimo posebej o posameznikih, ki so zastonj opravili nekatera obrtniška dela. M. JERŠEi Nova čistilna naprava na Ivancih Predsednik sveta KS Bogojina Martin Horvat (levo) in vaški predsednik Franc Magdič, ki je bil na čelu gradbenega odbora, sta vesela nove pridobitve. Z akcijo za gradnjo čistilne naprave so začeli že leta 1996, pripravili so ustrezno dokumentacijo, kar je omogočilo, da so lahko angažirali kot projektanta podjetje VGP Mura, za izvajalca del pa Pomgrad Nizkogradnje, ki se je septembra lani lotilo obsežnega posla. Dogovorjeno je bilo, da bodo svoj delež poravnali z ekološko takso pri izkopu gramoza iz gramoznice na Ivancih. Tako so uredili tudi kanalizacijo v kraju. Vredndst celotne naložbe je 75 milijonov tolarjev. Tretjino potrebnega denarja je zagotovila država, vsako od 60 gospodinjstev bi v obdobju 20 mesecev plačalo po 2.000 DEM v tolarski vrednosti, medtem ko bi Občina Moravske Tnnlirn cnfinanrtrala nranctali in InU- KH irnor REPORTAŽA 11. junij 1998, VBOM h, kako hitro teče čas! Letos mineva že 25 let, odkar vozi Vest-__J nikov vlak. Resda ne vsak dan, ne vsak teden in ne vsak mesec, ampak letno le enkrat, vendar je vsakokrat polno zaseden in marsikomu bi bilo hudo, ko vlak ne bi peljal - praviloma prvo soboto v juniju. Tokrat, v soboto, 6. junija, je krenil vlak na svojo jubilejno - petindvajseto vožnjo. Praznoval je torej srebrni jubilej. Potnikov tudi zdaj ni manjkalo. Bilo nas je več kot 670. Na vlak, ki je tokrat peljal na slovensko morje, smo vstopali zelo zgodaj: v Murski Soboti celo ob 3.45. Na železniško postajo v Koper je pripeljal v šestih urah. Je to veliko? Nihče ni rekel, da vlak »dolgo vozi«, kajti ljudje smo si praviloma obogatili izlet kmalu potem, ko smo vstopili na vlak: s pogovori, šalami, pijačo in jedačo. Dobro je dela tudi glasba in tudi humorist Geza je pripomogel, da smo se potniki sprostili. Podobno, a še bolj veselo je bilo tudi, ko smo se vračali. Vestnikov »srebrni vlak« je pripeljal v Koper ob 9.50, vračal pa se je ob 19. uri. Tako smo več kot devet ur preživeli na slovenski Obali. V Kopru smo se seznanili s pridelavo in predelavo oljk, pokusili oljčno olje, nekateri pašo ga tudi kupili. Iz Kopra smo se odpeljali z avtobusi na ogled obmorskega zdravilišča v Strunjanu, nato pa smo se zapeljali v Portorož. Pred kosilom, ki je bilo ob 13.30, in po njem je bilo dovolj časa za ogled turističnih znamenitosti, nakupe spominkov ..., nekateri pa so se tudi kopali. Izlet z Vestnikovim vlakom je bil posebno doživetje za tiste, ki so tokrat prvič videli »veliko vodo« in jo celo okusili. Seveda je bila slana. Neki pregovor sicer pravi Kdor je bil na morju, ta ve, kaj je strah, vendar to ne velja za Vestnikove izletnike, ki so ugotavljali, daje morje prijazno, in marsikdo si je zaželel, da bi ga spet čimprej videl. Kosilo je bilo v hotelu Riviera. Prijetno nas je presenetila predstavnica hotela Irena, ki je govorila v knjižnem jeziku, naenkrat pa je začela »gučati« po prekmursko. Prekmurka Vestnikov vlak ’98 je zapeljal na morje 670 ljudi na srebrnem vlaku Vestnikov vlak je v soboto ob 3.45 krenil na jubilejno pot DAJE MOBIL PTUJ ObDrav 3 a ivi v- ■ w te| . (062) 78 38 28 NEXIA GL že od 1.399.999,00 SIT (Darilo v juniju: brezplačen sen/ovolan ali dodatna oprema v vrednosti 54.000,00 pač, ki se je uveljavila v mondenem Portorožu. Dobro so se odrezali kuharji, ki so pripravili odlično »juh-co«, pa zrezek z gobovo omako, praženim krompirjem, solato in sladico. Ansambel Avantura je poskrbel za glasbo in kmalu so se zavrteli prvi pari. __ MARTA SEVER iz Šalamenec: Čeprav imamo doma večje posestvo in 13 glav živine, sva z možem Francem prisedla na Vestnikov vlak, saj nisva hotela zamuditi priložnosti - izleta na slovensko morje. Domov sva ponesla lepe spomine. ERVIN LOVENJAK iz Bodo-nec: 24 prijateljev in prijateljic se nas je »zgubalo«, da gremo na izlet z Vestnikovim vlakom in zapeljali smo se na morje. Sam Pa sem tokrat potoval že šestič. Ta sobota je bila zame zelo lep in prijeten dan, enakega mnenja so tudi drugi. SUZANA GOMBOC iz Lenda-ve: Čeprav kot slaščičarka opravljam pripravništvo, sem se nekako '‘odtrgala« od dela in se pridružila Vestnikovim izletni kom. Na izletu je bilo tudi veliko drugih mladih. Vesela sem, da sem preživela lepo soboto. NENAD PERIČ iz Murske Sobote: Moja mama je bila dežurna zdravnica na VestnikO' vem vlaku. Sam sem sejiPri' družil, da bi ji, če bi bilo potrebno, pomagal pri bolnikih- Ker Pa tega ni bilo treba, sem se zabaval, čas v Portorožu pa sef izrabil za kopanje v morju. PAVLA VAUPOTIČ iz Lukavec. Prvič sem potovala z Vestnik0' vim vlakom in zelo mi je lo. Potovala sem v družbi s sosedo Marijo, ki meje tudi nag0' vorila, naj se vsaj za nekaj časa odtrgam od dela in se sprostim-Tako je tudi bilo. Se bom šla na tak izlet. ■ Direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko pa se je javno zahvalila trem nekdanjim članom kolektiva: Dragu Beloglavcu, ki si je pred 25 leti »izmislil« Vestnikov vlak, več let skrbel, da nobenkrat ni zamudil odpeljati..., Frančku Štefanecu, ki je z delom nadaljeval, a je danes tudi že upokojenec ... in Eriki Hertl, ki je bila vrsto let na čelu naročniške službe (in seveda tudi vsakokrat sodelovala pri vlaku), zdaj pa je tudi ona - enako kot Drago in Franček - vitalna upokojenka. Več kot 150 izletnikov pa si je ogledalo tudi DAEWOO Vsi, ki se boste odločili za nakup pri nas, boste sodelovali v nagradnem žrebanju NAGRADE: 3 x avtomobil MATIZ FUTURA SVSTE1V1 S(069) 84 280 MOTOR LANOS 3V, RS za 1 Posebna ponudba v juniju: LANOS S4 in 5VR cenejši za 92.000,00 (črni odbijači, blokada motorja...). Količina omejena! NUBIRA že od 1.999.999,00 SIT LEGANZA že od 3.289.999,00 SIT NOVO! PRIHAJA MATIZ! Sprejemamo prednaročila. Ugodne možnosti plačila! Posojilo in leasing na položnice do 5 let. Rabljeno za novo. Odplačilo vaših starih posojil. Finančna rešitev za vsakogar. Najnižja obrestna mera: 5,5% za posojilo na 5 let... osem vojnih ladij, ki so v sestavu Nata v Sredozemlju, ob koncu prejšnjega tedna pa so bile zasidrane v koprskem pristanišču. Bile so: španska Canarias, grška Macedonia, italijanska Espera, nizozemska Van Speijk, turška Karadeniz, angleška Cardif, ameriška Impson in nemški Rheinland Pfalz. Obiskovalci smo se sprehodili po palubah, v notranjost pa nas niso spustili. Sicer pa so se mlajše vestnikovke bolj zanimale za mornarje... Vestnikov vlak je pripeljal v Mursko Soboto, ko je minila že poldruga ura novega dneva. Mnoge izletnike so pričakali svojci in jih na poti domov seveda spraševali, kako je bilo. Upa"1**^ mfal« srebrnega no: mnogi so zapeljal čez ^ord3 dom0feirvoSob0i^ doživeli--P' er|et° Tedaj bom°^ali>0^ a se ne bom zaP j|fi tudi tisti, ki s tindvajsetkra kom. d Besed'10’ 11. junij 1998 samomorov Ceste terjale 13 življenj so se utopili, dva zastrupila, eden je skočil pod vlak, eden v globino, eden si je prerazal žile, eden pa se je ustrelil. Največ (15) je bilo mo- I Osem strelov sredi noči •• ' -♦■•oiinti >,Reflexovi fantje«. Prestre iN Garata (e SpA| garat' Franca v £ N ob 11. uri je Izbruhnil poza za 500. , Wbvcib pri Ormožu. Vrok’pozara' I škode, še ugotavljajo. K aaigtuvie: ircii v sicuci Mel P. se je peljal v soboto skozi Dokležovje, zapeljal z voascra ®l v steber vrtne ograje. Zaradi tečaje dobil hude pos o e, Ozdravijo v soboški bolnišnici. Nesreča se je zgodila o kovica: Hudo poškodovan Milan ''nedeljo, 7. junija, ob 19.55 se je voznik kolesa z motorjem i an P Peljal po lokalni cesti v Brezovici pri Veliki Polani ter v everrin , Preglednem ovinku zapeljal preveč na levo. To pa je bi o uso , I mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avta Jože* _ 'a _ 6dobil hude poškodbe, škode na vozilih pa je za | 'arjev. V treh mesecih na območju UNZ Maribor Lani 16, letos pa 24 ■-:i« sc jch„___________ kalni'Ce°Stebrie9a avta ^anislav V., star 25 let, s Ptuja je vozil po lo- | je pripe|S । P° klancu navzdol iz Cerkvenjaka proti Župetincem. Ko I ovinka- V d°l9'blas'desn' ovinek, ga ie v izteku začelo zanašati « nilo jn' Vozil° 'e zaneslo na travnati nasip, kjer se je večkrat prevr- | Vožnji? T metrih Prevračanja z zadnjim delom trčilo v drevo. • Paiehiu !ehudo Poškodoval, sopotnik 17-letni B. F. od Lenarta Nepoškodovan. Okraden Lendavčan Borštnik'- JUni) ie neznanec odpeljal s parkirnega prostora v I ^'^gist^k'7 V Priboru osebni avto Renault Megane, bele bar- I Lenpave rs a številka MS 95 37C. Avto pogreša Aleksander K. iz I i ^PHšel Je nepovabljeno I °škodova a °Vec' di9ar imena pa nam policija ni sporočila, je PredmetinZa 500-000 tolarjev. Toliko so bi vredni razni tehnični I "'^zav?^0^0’ki so izg nili v zadnjem obdobju. Vse kaže, da I rejenimPad Pa je neznanec odklenil vhodna vrata s pona- I i °n9inalnim ključem. Le kdo bi utegnil biti?! v^f^: blagajno v samokolnico S°rci prj q na ? junij je neznani storilec vlomil v pisarno KZ Pod-1 ^^Inico^0^’ na'oz'l 300-kilogramsko železno blagajno v sa- ^■OOOtoi"1-'0 ^ia9aino) odpeljal. Zadrugo je oškodoval za lovcev ar|eV' namreč ukradel le blaganje, ampak tudi nekaj i l . IZodPrte registrske blagajne. ^Wct?|ebil>>nak,aJen<< 5^ia, ki js S° pridrzali do iztreznitve Franca K., starega 45 let, ^^ved vo Finkom alkohola, čeprav so mu policisti izrekli f^Zato kpZn'e' sku®al Peljati kar naprej. Pridržanje je bilo nujno |ienjei’ 16 napihal 2.99 promila alkohola. Adijo, vozniško do- a območju UNZ-ja Maribor je bilo v prvih treh mesecih tega leta 1.470 kaznivih dejanj, kar je skoraj enako kot v enakem lanskem obdobju. Največ jih je bilo na območju PP Maribor, na nekaterih drugih območjih, kjer ima Vestnik bralce, pa: PMP Zavrč 13, PMP Središče 9, PP Lenart PP Ormož 42, PP Ptuj 237 . 60, Prevladovala so kazniva dejanja, I ki jih uvrščamo v tako imenovano ' splošno kriminaliteto: premoženjski delikti (vlomi v avtomobile, stanovanjske hiše, počitniške hišice, kioske, trgovske in gostinske lokale ...), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, kazniva dejanja zoper pravni promet, kazniva dejanja zoper življenje in telo itd. Med tistimi, ki so jih zagrešili, je bilo 160 mladoletnikov, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem Tat pred Pikovo damo e v gostišču I \ i V®Lilama’|e nezanec ’>vze'na pikL ?-7 vozila dragocen avtora | \ \ PatWran Pred lokalom, in ukradel iz I I I 1 Wv skoraj 190.000 tolarjev. I \^USobota: Delovna nesreč QniSkegabiokav I \ CSOb 7'30 * Prišlo na 9^^ode. BojanT- de- l \ U'IC| v Mursk'Sobot’d° de odžagati manjši kos I \ p°Wada, je hotel na krožni zg roka mu je l \ Ped zag0 (n mu 0Cjrezala palec n 1 \ »1« Oškodovani avtomobilist v Lju- ( \ S? 5'na 6 • junij so neznanci vlomili v aav jurski Soboti. ^omobile, ki so čez noc ”p in seveda z njimi j ^^'^eru so lopovi odvili vsa stin d(e in močnike, j ?C| v Murski Soboti pa so ukrad tud- v nOči na 5i«iSran " Murski Soboti, ie neznane ' oško-। pri6sel je seveda avtoradio in zv Ih 30.000 tolarjev. V^^bota: Puška na črno k M 95, ka-Policisti so zasegli Mendlu B. vojaško pu I 'Sta"1, W10 'e ’me'brez orozne9a 'TL m parku na D. Š. iz S s2°sob°ški policisti naleteli v mestnem P ma. \ pri njem so našli in zasegli gram ma lanskem obdobju. Gospodarska kriminaliteta pa je v upadanju, saj je bilo obravnavanih 96 kaznivih dejanj, to pa je 38 od-stkov manj kot v lanskih treh mesecih. Največ (7,3 odstotka) je bilo ponareditev ali uničenja poslovnih listin. Kršitev javnega reda in miru je bilo na območju UNZ-ja Maribor 1.650, kar je 11 odstokov več kot lani. Na območju PMP Zavrč je bilo 54 prekrškov, PMP Središče 28, PP Lenart 88, PP Ormož 87, na območju PP Ptuj pa 277. Policisti z območja UNZ -ja Ma-riborso obravnavali v treh mesecih 1.631 prometnih nesreč, v katerih | je bilo udeleženih 3.217 ljudi. Obe številki sta manjši kot lani. V prvih treh mesecih je na območju omenjene UNZ ugasnilo 13 življenj (lani 10), več pa je bilo tudi hudo in lažje poškodovanih. Cesta je terjala po tri žrtve na območjih državnih upravnih enot Maribor in Ptuj, dve na območju UE Lenart in eno na območju UE Slovenska Bistrica. Največ nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, najpogostejši vzrok pa so nepravilni premiki z vo- ških. Ne le na območju UNZ-ja Murska Sobota, ampak tudi na območju UNZ-ja Maribor so našteli v letošnjih treh mesecih manj prehajanj meje. Na Tratah je prestopilo mejo 497.809 potnikov, v Središču ob Dravi 317.892, v Ormožu 325.980, Zavrču 55.992 ... Š. SOBOČAN ■ Osma žrtev I prometa I V soboto, 6. junija, ob I 8.15 se je zgodila na lokal- I ni cesti Krog-Bakovci (pri I pokopališču) huda promet- I na nesreča, saj je terjala | življenje. 65-letni Franc Ko-jek iz Bakovec, ki se je peljal s kolesom, naj bi nenadoma zavil v levo, tedaj pa je pripeljal nasproti osebni I avto, ki ga je vozil 37-letni Viktor Lukač iz Gradišča pri Murski Soboti. Posledica trčenja: Kojek je na kraju nesreče umrl. To je že osma žrtev prometa v Pomurju. Pa so jih le prijeli 6. junija ob 3.20 so soboški policisti stopili na prste trem nepridipravom. Nanje so »naleteli« v prodajalni zelenjave v Kocljevi ulici, in sicer kmalu zatem, ko so vlomili vanjo. Zoper storilce bodo napisali Na igrišču na Vidmu pri Ptuju tako imenovani dan odprtih vrat, ki ga je tokrat organiziral policijski oddelek iz Podlehnika. Predstavili so se policisti te enote, sodelovali so policisti - prometniki, policisti - vodniki službenih psov, policisti - konjeniki, policista - vrhunska športnika (Alenka Dovžan in Miro Kocuvan), specialna enota MNZ in letalska policijska enota MNZ s helikopterjem. Prikaz si je ogledalo veliko ljudi, zlasti učencev bližnje osnovne šole. kazensko ovadbo. Policisti pa so bili uspešni tudi pri okrepčevalnici Gril na soboški tržnici. V nedeljo so namreč na kraju samem prijeli tri storilce, ki so vlomili v Gril in poskušali odnesti denar in cigarete. Dejanje naj bi storili: 19-letni D. V. iz Puconec, 21-letni A. B. in 22-letni M. B., oba iz Murske Sobote. V postopku obravnave naj bi tudi priznali, da so vlomili ali poskušali vlomiti še v šest drugih objektov v Murski Soboti. okrog polnoči v Podgradu pri Gornji Radgoni. Zapeljali smo se seveda pogledat in pokramljali z ljudmi, vendar noben »informator« ni dovolil, da bi v zapisu omenjali njegovo ime. Ljudje se pač bojijo, da bi se jim kdo zilom. Temna stran življenja so tudi samomori. Bilo jih je 24, osem več kot lani v enakem trimesečnem obdobju: 15 ljudi se je obesilo, trije SKUPAJ I PROTI I KRl | Ml |NALU Ji azbite luči ulične ali kake druge javne razsvetljave niso nobena novost, ko pa se vedno najdejo poredneži, ki jih uničujejo. Prvič - vsaj v tem delu Slovenije -pa se je menda zgodilo, da je nekdo streljal na luč ulične razsvetljave s pravim orožjem. Neznanec nas je poklical po telefonu in opozoril na ta neljubi dogodek. Zgodil se je v soboto, 6. junija, R maščeval. V razbiti oziroma prestreljeni ulični svetilki, ki je nameščena na lesenem drogu, smo našteli osem lukenj. Naši pomisleki, da morda le ni bilo tako hudo in da ljudje pretiravajo, so se razblinili: luknje niso mogle nastati zaradi metanja kamnov, ampak je dejansko nekdo streljal. Luč je bila prerešetana kot meja na strelišču. Očitno je, da je streljal dober strelec, saj je razmak med posameznimi luknjami le nekaj centimetrov. Torej je, kdor koli je že bil, bil -tako sklepamo - profesionalec. In kdo bi to bil? Ker uradnih informacij ni, bi bilo lepo, ko bi kak bralec, ki morda ve kaj več, sporočil identiteto nočnega strelca. Kot nestrokovnjaki I prevozi smo ugotavljali, da so streli prihajali — iz ene (gornjeradgonske) smeri. Direktor podgraškega Reflexa je upravičeno vznemirjen, ker naj bi neki gasilec izjavil, da bi utegniti streljati »Reflexovi fantje«. Prestreljena luč je (bila) na nasprotni strani, magistralne ceste. Domnevna izjava je seveda neprijetna. Toliko bolj, ker je neresnična. »Reflexovi fantje« (na delu jih je bilo deset) seveda niso streljali, ker pač nimajo orožja, ampak so, ko je zagorelo, poklicali policijo. Zapisali pa smo tudi že, da so streli prihajali iz gornjeradgonske smeri. Kb se je pripeljal na kraj dogodka gasilec GD Gornja Radgona, ni več gorelo, kajti maloprej je ogenj pogasil z ročnim gasilnim aparatom nekdo iz soseščine. Tako je preprečil, da bi se ogenj z goreče plastike, ki je padla na tla od luči, ki je zagorela ob strelih, razširil in zajel suho travo in drevje, v nadaljevanju pa morda celo bližnjo stanovanjsko hišo. Na Elektru v Gornji Radgoni so nam povedali, da bodo zamenjava luči in drugi stroški (odklopi, priklopi, , ■—J, material splošne porabe ...) znašali okrog 80.000 tolarjev. Kdo jih bo plačal? Tisti vendar, ki je stre-, Ijal? Pojdimo se detektive in ga raz- šsobočan. l^ko V ^rže'11^’ 14 55 'e 'zbrubn'l P°zar v stanovanjski h\Oi’'a'6ZaLU\l'?'ta 'e namreč na štedilniku pogrevala Xli J6 'n Ogerpš' čas zaPustila kuhinjo. V ponvi se je vnelo L| °Sedje jn 1 )e zaiel,viseče kuhinjske elemente. Požar so r 9as"ci. Škode je za 500.000 tolarjev. širei5''gQ6se|ili. Žalde^a’ k'Je padal v P°nede|Jek popolne, smo %’5e%TQdarsk0 Pa'e med grmenjem in bliskanjem udarila $1 111 PJhain P08'0^® K'v Kraljevcih. Zgoreli so: ostre- ^%rR°9asili aa ’ 4a'° *e škode za več kot milijon tolarjev. J^koi^^jaka8110' 'Z Gorenjaka, Sv. Jurija ob Ščavnici, Oc,°Va| n a' Med gašenjem si je gasilec iz Cerkvenjaka Za o!0^10 ,e na ,>8ranaru<< hlo^e g v gr ' Ponoči je izbruhnil požar na starejši stano-^nca6Z°'/ici' °9enj je opazil sosed in brž poklical '%La9o° redakci'e Vestnika še ni bilo na voljo uradne in višini škode. Domnevajo pa, da je aiti r®ča v neafTl^ nad kletijo. Je vzrok dotrajala električna ie st re.7 ie’ da je bila v nesrečni noči hiša praz-rejša stanovalka odšla v bolnico. (^080-^200 I POKLIČITE I I (OSTALI BOSTE ANONIMNI) Popravek članka V prejšnji številki se je podpisanemu avtorju zapisalo v članku Smrt pod traktorjem, da Grahovi izvirajo iz Gornjih Slaveč. Napačno! Pravilno: od Grada št. 127. Tudi ne drži, da je je imel pokojni vinograd v Čentibskih goricah. Pravilno: vinograd je v Lendavskih Goricah - v gornjem Benecu. Nesreča se je zgodila v spodnjem Benecu. Bralcem in prizadetim se opravičujem. ŠS OBRESTNA MERA ŽE QD T t ,v | POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1 /3 osebnega dohodka. NEXIA že za PRIPOROČAMO W \ 1.399.990 SIT V mesecu juniju brezplačen servo volan Mobil ' ' ali darilo v vrednosti 54.000 SIT. M ATIZ . --—-.^2 zbiramo prednaročila T NUBIRA zdaj že za 1.999.990 V W . SIT m klimatska naprava samo 1 SIT Pri rru.jpiiii hrez klimatske naprave vam podarimo TV-aparat s teletekstom, ekran 70 cm. MF RLANOS že za 1.499.990 SIT; r omejena količina s servo volanom nm ivio ° % DELOV, LEASING, SERVIS LEGANZA | 3.289.990 SIT jt Avtomobil z vrhunsko Sb opremo za zahtevne Ka voznike. Darilo alarmna naprava. I Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 20 ŠPORT 11. junijj 1998, Jjjjjj 1.SNL___________________________________________________ limpija : Potrošnik 1 : 2 Ljubljana - Centralni stadion, gledalcev 500. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelci: O : 1 Kečan (54), O : 2 Novak (56), 1 : 2 Ekmečič (90). Potrošnik: Šiftar, Godina, Tratnjek, Bajič, Zemljič, Dvoršak, Črnko, Kečan ' (Škafar), Adjei (Mirtič), Baranja, Novak. Mura : Vevče 3 : O Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 1.200. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : O Cifer (46), 2 : O Škaper (53), 3 : O Ristič (90). Mura: Nemec, Horvath, Cifer, Galič (Vogrinčič, Bedo), Lukič, Cipot (Šah-manovič), A. Baranja, Ristič, Gutalj, Škaper, D. Baranja. Potrošnik : Mura 2 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 4.000. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelci: 0 : 1 Ilič (5), 0 : 2 Škaper (30), 1 : 2, 2 : 2 Moro (42). Potrošnik: Šiftar, Godina, Tratnjek, Bajič, Zemljič, Dvoršak, Črnko, Kečan, Baranja, Novak (Škafar), Moro (Mirtič). Mura: Nemec, Lukič (Cipot), Dominko, Ilič, Cifer, Horvath, A. Baranja, D. Baranja, Škaper, Ristič (Bedo), Gutalj (Vogrinčič). 2. SNL Rudar : Nafta O : 1 Trbovlje - Stadion Rudarja, gledalcev 300. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelec: 0 : 1 Gerenčer (7). Nafta: Zver, Hozjan, Novak, Tratnjek ( Horvath), Bukovec (Koša), Drvarič, Gerenčer (A. Gabor), Šabjan, F. Gabor, Tompa, Baša. Nafta : Drava 3 : O Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 250. Sodnik: Stancin (Ljubljana), Strelci: 1 : 0 Tratnjek (18), 2 : 0 Horvath (75), 3 : 0 Gerenčer (90). Nafta: Zver, Hozjan, Tompa, Novak, Bukovec, Drvarič, A. Gabor, Šabjan, F. Gabor (Horvath), Gerenčer, Tratnjek. 3. SNL vzhod Turnišče : Odranci 1 : 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelca: 1 : 0Ternar(43), 1 : 1 Virag (68). Turnišče : A. Zver, Lutar, J. Pucko, D. Pucko, Mujdrica, Vegič, Černi, Lebar, Litrop, Jovanovič (P. Zver), Ternar, Radikovič. Odranci: Marič, D. Kreslin (Časar), Zakojč, Pozderec, Vegič, Marinič, I. Virag, Žerdin (J. Virag), S. Kavaš, Puhar (P. Kavaš), B. Kreslin. Kovinar : Bakovci 1 : 2 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 50. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Muhič (30), 1 : 1 Krančič (41), 1 : 2 Jančar (68). Bakovci: Talaber, R. Berendijaš, Žekš, Papič (Kovač), Buzeti, Kokaš, Vogrinčič, Mesarič (Donša), Jančar, Krančič, B. Berendijaš. Črenšovci: Variš 6 : 2 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 1 : 0 D. Horvat (20), 2 : 0 Voroš (25), 3 : 0 D. Horvat (33), 4 : 0 Vori (40), 5 : 0 Kustec (57), 6 : 0 D. Horvat (61), 6 : 1 Kovač (86), 6 : 2 Lebar (88). Črenšovci: Karoli (Faršank), Plej, Zelko (I. Horvat), B. Horvat, Pucko (V. Horvat), Šobak, Kustec, Voroš, D. Horvat, Vori, Da. Horvat. Variš: Zajtl, G. Žalik, Bažika, Kepe, Bukovec (Šoš), Podgorelec (Kovač), Horvat, Pal (Magyar), Lebar, J. Žalik, Nedelko. Kungota : Goričanka Big Fun 3 : 3 Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 100. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelci: 1 : 0 Mudri (1), 2 : 0 Hrast (4 - 11 m), 2 : 1 Kovač (12), 3 : 1 Hrast (13), 3 : 2 Kosednar (28), 3 : 3 Kovač (29). Goričnaka Big Fun: Nemec, Buček, Smodiš, Kren (Gider), Šalamon, Muler, Kosednar (Zelko), Gomboe, Kovač, Poredoš, Skledar. Nogomet - V finalni pokalhlnogometni tekmi na območju MNZ — Murska Sobota je Goričanka Big Fun iz Rogašovec v Ižakovcih premagala domače moštvo z 1 : 0. Zadetek je dosegel Kosednar. V nadaljnjem pokalnem tekmovanju bodo MNZ Murska Sobota zastopali: Goričanka Big Fun, Ižakovci in Beltrans. 1. SNL Rezultati - 35. krog Mura : Vevče 3 : 0 Olimpija : Potrošnik 1 : 2 Maribor: Primorje 4 : 0 Publikum : Korotan 0 : 2 Gorica: Rudar 1:1 Rezultati - 36. krog Potrošnik: Mura 2:2 Rudar: Primorje 1 : 3 Vevče : Maribor 4 : 7 Korotan : Olimpija 1 : 0 Gorica: Publikum 2 : 0 Maribor 3624 4 8 69:34 76 Mura 361910 7 63:42 67 Gorica 3620 511 64:36 65 Primorje 3617 613 63:49 57 Olimpija 36131211 59:55 51 Publikum 3614 715 57:57 49 Rudar 3610131339:38 43 Korotan 3610 917 31:59 39 Potrošnik 36 9 720 44:73 34 Vevče 36 4 725 37:83 19 2. SNL Rezultati - 29. krog Rudar: Nafta 0 : 1 Elan : Dravograd 5 : 0 Železničar: Aluminij 4 : 0 Drava : Triglav 0 : 2 Črnuče : Zagorje 2 : 3 Šentjur: Jadran 2 : 2 Domžale,: G. opekarne 4 : 0 Koper: Šmartno 3 : 1 Rezultati - 30. krog Nafta : Drava 3 : 0 Šmartno : Šentjur 2 : 0 Aluminij: Črnuče 5 : 1 Zagorje : Elan 3 : 0 Dravograd : Domžale 1 : 1 G. opekarne : Rudar 2 : O Triglav : Koper 3 : 0 Jadran : Železničar 1 : 1 Triglav 3025 3 2 81:17 78 Koper 3020 8 2 75:20 68 Domžale t 3017 7 6 63:30 58 Železničar 3014 9 7 52:39 51 Elan 3014 610 51:53 48 Nafta 3012 711 39:39 43 Drava 3010 911 32:32 39 Šmartno 30 91110 44:42 38 G.opekarne30 9 912 46:48 36 Jadran 30 8 814 29:59 32 Dravograd 30 7101337:46 31 Šentjur 30 71013 25:40 31 Aluminij 30 8 715 34:50 31 Zagorje 30 8 715 32:51 31 Rudar 30 7 815 25:41 29 Črnuče 30 4 323 32:88 15 3. SNL vzhod Rezultati - 26. krog Unior: Dravinja 0 : 2 Kungota : Goričanka 3 : 3 Črenšovci: Variš 6 : 2 Kovinar: Bakovci 1 : 2 Usnjar: Pobrežeje 5 : 0 Turnišče : Odranci 1 :1 Pohorje : Paloma 2 : 1 Pohorje 2620 4 2 82:27 64 Bakovci 2620 3 3 71:28 63 Črenšovci 2616 1 9 64:40 49 KASAŠKI ŠPORT - KK Tri-_____ glav je v Lescah pripravil osmi dan kasaške sezone. Med pomurskimi tekmovalci je treba posebej omeniti zmago Marka Slaviča mlajšega iz Ključarovec v osmi dirki »pod sedlom«, saj je zmagal s Charlijem Somollijem in tako dokazal, da ni samo odličen jezdec kasačev, temveč tudi dober voznik sulkyja. Sicer pa je Marko Slavič mlajši zmagal tudi v tretji kasaški dirki z Jokerjem 1:25,9. Druga mesta so zasedli Ljutomerčani: Astor Law (Tramšek), Lube-na (Kokolj), Vena (Kolar), Liktor Lobell (B. Seršen). ----- STRELSTVO TRAP - Na ----- strelišču v Rakičanu je bilo. 6. kolo tekmovanja v prvi državni strelski ligi trap. Pri članih posamezno je zmagal Boštjan Maček (MS) z 91 zadetki, Franc Vidonja je bil tretji. Ekipno je bila G. Radgona s 183 zadetki druga, Murska Sobota pa s 170 zadetki tretja. Po šestih krogih vodi SD ŠK Murska .Sobota, med posamezniki pa Boštjan Maček. Med mladinci posamezno je zmagal domačin Dejan Gomboe z 61 zadetki, Jasmina Maček pa je bila z 59 zadetki četrta. HOKEJ NA TRAVI - V ne-_____ deljo, 14. junija, bosta v Moravskih Toplicah prijateljski srečanji reprezentanc Slovenije in Hrvaške v hokeju na travi (do 16 in 18 let). Prva tekma bo ob 16.00, druga pa ob 17.30. KOŠARKA - V Slivnici pri _____ Mariboru je bil 17. festival male košarke. Sodelovali sta tudi ekipi dečkov Creativa Sobote in dosegli lep uspeh. Med dečki, rojenimi 1987., je Creativ premagal Slivnico z 42 : 11 in ŽKK Maribor z 39 : 11. Med dečki, rojenimi 1988, je Creativ premagal Litijo z 21 : 13 in Miklavž z 19 : 14. PIKADO - V Logatcu je bilo _____ državno prvenstvo invalidov v pikadu. Med 28 ženskami sta sodelovali tudi članici DRSI Murska Sobota Helena Gregom in Angela Marinič. Gregornova je zasedla peto, Mahničeva pa osmo mesto. (T. Kos) Atletika________________ Samo Pelci drugi v Italiji Na vsakoletnih olimpijskih dnevih mladih do 23 let, ki so potekali v avstrijskem Schvvechatu, so med več kot tisoč tekmovalci iz številnih evropskih držav z uspehom nastopili tudi nekateri člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Tako je v teku na 1.500 m z rezultatom 4:23,42 zmagala Sonja Roman, v suvanju krogle pa je Gregor Lenarčič (11,73) zasedel tretje mesto. Drugi člani AK Po- Paloma 2614 4 8 58_32 46 Goričanka 2611 7 8 50:43 40 Dravinja 2610 412 40:53 34 Usnjar 2610 1 15 45:50 31 Odranci 26 8 711 41:47 31 Unior 26 9 413 23:41 31 Pobrežje 26 8 513 32:60 29 Turnišče 26 6 911 42:48 27 Kungota 26 7 613 31:55 27 Variš 26 5 615 32:61 21 Kovinar 26 4 715 22:50 19 1. MNL Lendava Rezultati - 27. krog Panonija : Polana 2 : 4 Hotiza : Kobilje 0 : 0 Nedelica : Renkovci 2 : 4 Dobrovnik : Bistrica 4 : 3 Renkovci 2715 5 7 75:36 50 Polana 2713 6 8 47:39 45 Panonija 2712 6 9 43:48 42 Kobilje 2712 312 53:38 39 Hotiza 2710 710 42:41 37 Nedelica 27 9 711 33:42 34 Bistrica 27 9 612 36:54 33 Dobrovnik 27 6 417 56:87 22 2. MNL MS vzhod Rezultati - 24. krog Rotunda : Grad 3 : 4 Tešanovci: Bogojina 8 :1 Šalovci: Hodoš 0 : 3 Prosenjakovci prosti Prosenjak. 2419 0 5 76:31 57 Hodoš 2418 2 4 79:32 56 Grad 2414 5 5 91:39 47 Nogometni komentar Mura v pokalu UEFA, Potrošnik in Bakovci v kvalifikacijah Odigrana sta bila zadnja dva kroga prvenstva v prvi državni nogometni ligi, ki sta odločala o moštvih, ki bodo sodelovala v evropskem pokalnem tekmovanju in kvalifikacijah. Soboška Mura si je že v predzadnjem kolu zagotovila drugo mesto in sodelovanje v pokalu UEFA. S to uvrstitvijo so pri Muri zelo zadovoljni, saj si pred prvenstvom tega niso obetali. Zamudili pa so tudi idealno priložnost za osvojitev naslova državnega prvaka, saj so po jesenskem delu prvenstva vodili s 7 točkami prednosti. Sobočanom želimo veliko uspeha na njihovem četrtem nastopu za evropski pokal. Nogometašem Potrošnika iz Beltinec pa ni uspelo osvojiti osmega mesta in si zagotoviti obstanka med prvoligaši. Plakete Vestnika Naj... nogometaša Nemec in Na prekmurskem prvoligaškem derbiju med Potrošnikom in Muro v Beltincih je športno uredništvo našega tednika že sedmič razglasilo naj- murje so dosegli naslednje uvrstitve: Nina Šadl je bila v teku na 100 m petnajsta, Gregor Dugar pa na enaki razdalji osmi. V teku na 1.000 m je Damir Časek zasedel deveto, Damir Žinko pa v teku na 3.000 m enaindvajseto mesto. V skoku v višino je Davorin Čeleš pristal na dvanajstem mestu. Žunaj rednega sporeda je Damjan Špur v teku na 300 m zasedel četrto mesto. Samo Pelci, član AK Pomurje iz Murske Sobote, je kot član slovenske reprezentance mlajših mladincev sodeloval na mednarodnem Šalovci Tešanovci Bogojina Rotunda 2410 24 8 24 3 24 2 6 8 53:57 36 214 55:77 26 219 39:95 11 319 40:102 9 2. MNL MS zahod Rezultati - 28. krog Makoter: Cankova 4 : 0 Apače : Pušča 1 : 2 Dokležovje : Lipa 5:1 Gančani*: Slatina 4 : 6 Apače 2815 6 7 66:39 51 Pušča 2816 1 11 54:63 49 Dokležovje 2815 310 74:54 48 Lipa 2813 7 8 75:51 46 Makoter 2812 7 9 57:49 43 Cankova 2812 412 72:60 40 Slatina 28 7 219 57:83 23 Gančani 28 6 220 42:98 20 2. MNL Lendava Rezultati - 17. krog Graničar: Mostje 3 : 7 Žitkovci: Nafta vet. 0 : 3 Olimpija : Petišovci 5 : 1 Kapca: Dolina 6 :1 Mostje 1511 2 2 60:25 35 Kapca 1610 2 4 47:29 32 Žitkovci 15 9 3 3 23:15 30 Čentiba 15 8 2 5 52:23 26 Graničar 15 7 2 6 40:40 23 Nafta vet. 15 6 3 6 44:31 21 Dolina 15 4 1 10 14:53 13 Olimpija 15 4 011 25:41 12 Petišovci 15 1 1 13 16:64 4 Tako bodo morali igrati kvalifikacije s četrtouvrščenim moštvom v drugi državni ligi Železničarjem iz Maribora. Prva tekma bo v soboto, 13. junija, ob 17. uri v Beltincih, ki jo bo vodil Mijatovič iz Ljubljane, povratna pa v sredo, 17. junija, v Mariboru. Letošnje prvenstvo v prvi državni ligi sta prekmurska prvoligaša sklenila z medsebojnim 20. jubilejnim derbijem, ki je bil v beltinskem športnem parku. Srečanje, ki je pritegnilo lepo število gledalcev, je bilo zanimivo in privlačno, tako da so ljubitelji nogometa gotovo prišli na svoj račun, končalo pa se je brez zmagovalca. Nogometaši Nafte so v zadnjih dveh kolih dvakrat zmagali in pristali na šestem mestu. Žal pa so v jesenskem delu prvenstva boljšega pomurskega nogometaša in strelca v prvi državni ligi za tekmovalno sezono 1997/98. Za najboljšega nogometaša je bil izbran vratar tekmovanju v italijanskem Bressa-noneju in dosegel lep uspeh. V teku na 400 m je z osebnim in pomurskim rekordom 49,39 zasedel odlično drugo mesto. Samo Pelci je nastopil tudi v štafetnem teku 4 x 100 m in ekipa Slovenije je bila s časom 43,25 tretja. Ekipno je Slovenija zasedla drugo mesto. Pomurski rekord Davorina Čeleša Na Ravnah na Koroškem je bilo finale srednješolskega prvenstva v atletiki. Sodelovali so tudi pomurski srednješolci, sicer člani AK Pomurje iz Murske Sobote, in dosegli lep uspeh. Med ženskami se je izkazala Sonja Roman, saj je v teku na 1.000 m (2:48,56) zasedla prvo mesto. Mojca Meglič je bila osma, Polonca Horvat pa enajsta. Pri moških se je odlikoval Davorin Čeleš, saj je v skoku v višini z rezultatom 210 cm postavil osebni in absolutni pomurski rekord ter zasedel drugo mesto. V teku na 400 m je bil Samo Pelci peti, Damir Časek pa v teku na 2.000 m petnajsti. Ob odprtju atletske steze je bil tudi atletski miting. V teku na 1.000 m je Damir Žinko zasedel šesto, Damir Časek pa osmo mesto. Olimpijski tek v Moravskih Toplicah Komisija za atletiko pri Občinski športni zvezi Moravske Toplice organizira v sodelovanju z zdraviliščem tudi letos olimpijski tek, ki bo v soboto, 20. junija, v Moravskih Toplicah. Start in cilj olimpijskega teka bo ob 17. uri v športnem parku zdravilišča, že uro prej pa se bo igrali precej slabše in lepo priložnost zak^tiM prvo državno ligo- S tekmovanjemsoko^,. div tretji državni nW vzhod. Svojna,ve.. „ kovec, sil dosegli n°9°metas' l0 /n bodo so zasedli dru9°mtf^^ igrali kvalifikacije ^go Rudarjem za uvrstitev državno ligo. boto v Trbovljah, P° sredo v Bakovcih-dosegli tudi n°90^ ■ ^go^ vec s tretjim mest0% " i2 RoF taši Goričanka Big P eien šovec, ki so P"s mestu. Zadovoljni pa niSča in feni*«6 tarjev, ki ima ■ • soboške Mure Dejan Nemec. mladega državnega reprezeda1' a m enega najboljših slovenskih^ adev- ki ima veliko zaslug, da^ soboška Mura uvrstila d tekmovanje za P0^ UEFA. Naziv najboljši strelca si je zopet prid0" napadalec Mure Štefan Škaper. S svojimi^ je veliko prispevali^' jitvl drugega mesta škaper si je naziv najb^ šega strelca pridobi petič, Nemec pa n^b^ šega nogometaša pFc' Spominski plaketi grajencema podelil rektorica Podjetja zar miranje Irma Benkom športni urednik Ves^ Feri Maučec. Fotog^ N.Juhnov „ rabami P > začel kultur11 ^tek^ Pričakujejo, da ki ležilo okrog “liraVOli^ go (4 km) m da1^ organ^ nekoliko zahte^^ olimpijskega e ^g te nekatere bo vsak udelez n pOde priznanje, b° -tadod^Ln^ ograde. ša tekača na dal lai®'in ^vet^ posebnemzr d Qše3 sponzorjev pr®1 žencev. Pč37®^ od1 tunadanpr^s^ ,ie prispevek V športnem P tnii■ Poleg Kerne in Beltransaso najvišje mesto potegovali Nogometaši Piramide iz Brato-čarde iz Martjanec, vsa štiri ®tva pa so se ^rez kvalifikacij tretjo slovensko ligo. kekaj časa so bili med kandidati Mitev v višji tekmovalni razred pometaš! Univita iz Rakiča-. War so popustili in zasedli “raesto. Za Rakičan pa še ni Zgubljeno. Če Bakovci uspejo Wkac’iah zavstoP v dru9° sl°" 1 '9°, se bo Univit neposred-$Port od tod n kao.x- no uvrstil v tretjo slovensko ligo. Največje razočaranje letošnjega prvenstva sta moštvi Ljutomera in Vege s Tišine, ki sta v prejšnjih prvenstvih igrali vidno vlogo. Najbolj disciplinirano moštvo je bil Beltrans iz Veržeja s 121 kazenskimi točkami pred Kemo, 129, Piramido, 138, Vego, 141, Ižakovci, 149, Čardo, 152, Ljutomerom, 157, in Lesoplastom, 160 kazenskih točk. Najboljši strelec v murskosobo- ški prvi medobčinski nogometni ligi je bil Kristjan Kerec s 23 zadetki pred Robertom Titanom (oba Čar-da), 19, sledijo: Roman Časar (Uni-vit), 15, Drago Rakar (Kerna) in Roman Donša (Univit), po 13, in Ervin Kutuš (Kerna), 12 zadetkov. FERI MAUČEC 1. MNL MS 1997/98 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Kerna Puconci 3:1 1:1 0:1 0:3 0:0 3:2 4:3 4:1 2:1 1:1 3.0 5:0 3:2 3:0 2:1 2:0 3:0 6:0 1:2 3:0 3:0 2:2 2. Beltrans Veržej 1:3 1 1:1 1 0:2 2:0 3:0 1:0 0:6 3:0 1:1 0:2 2:2 4:2 3:2 4:0 2:0 5:1 2:0 6:0 11:2 5:0 4:1 2:0 3. Piramida Bratonci 1:0 3:0 2:0 0:2 2:5 2:7 1:1 4:1 2:1 2:1 0:1 3:1 2:3 4:0 3:0 3:1 2:1 5:0 2:4 3:0 4:2 1:1 4. Čarda Martjanci 0:0 2:3 0:3 0:1 5:2 7:2 7:3 0:1 0:1 1:0 1:0 2:2 1:0 2:2 0:2 2:0 11:1 2:0 4:3 8:0 2:1 1:0 5. Univit Rakičan 3:4 1:4 6:0 0:3 1:1 1:4 3:7 1:0 1:1 3:1 2:0 2:4 2:2 3:0 0:0 2:0 7:0 2:3 4:2 7:01 1:0 1:1 6. Ižakovci 1:2 1:1 1:1 2:0 1:2 1:2 1:0 0:1 1:1 1:3 1:2 3:2 1:0 1:2 2:2 1:1 0:2 1:2 3:1 1:0 2:0 3:1 7. Serdica 0:3 0:5 2:2 2:4 1:0 1:3 0:1 2:2 0:2 4:2 2:1 2:3 1:0 1:0 2:0 1:4 2:0 1:3 0:1 1:1 3:2 0:2 8. Tromejnik Kuzma 2:3 0:3 2:3 0:4 3:2 0:4 0:1 2:2 2:2 0:3 0:1 2:1 0:1 0:1 2:1 1:0 5:1 3:1 0:4 3:1 1:3 5:3 9. Lesoplast Križevci 1:2 0:2 0:2 1:5 0:3 1:3 2:0 0:2 0:0 0:2 2:2 1:1 0:2 4:1 1:2 0:1 7:2 1:2 2:2 2:1 3:0 1:0 10. Ljutomer 0:3 0:6 0:2 0:6 1:2 0:5 1:11 0:2 0:7 3:? 2:0 2:1 0:2 3:1 1:5 1:3 2:7 2:1 0:7 3:2 1:1 2:1 11. Roma 2:1 0:3 2:11 fl:5 4:2 0:3 3:4 0:8 2:4 0:7 1:3 0:1 1:0 1:1 4:0 1:3 2:2 1:2 7:0 2:3 2:2 2:1 12. Vega Tišina 0:3 2:2 1:4 0:2 2:4 1J 1:2 0:1 0:1 1:1 0:2 1:3 2:3 2:0 3:1 3:5 0:3 0:1 1.1 1:2 2:2 1:2 Hokej na travi____________________________ Prvo.tekmo dobil Lek V prvi tekmi sklepnega dela prvenstva v hokeju na travi za naslov prvaka Slovenije so hokejisti Leka iz Lipovec šele po podaljšku z 2 :1 premagali Triglav iz Predanovec. Za Lek sta bila strelca Kerman in Stanko, za Triglav pa Kulič. V regularnem času se je tekma končala z 1 :1. Povratna tekma bo v soboto v Predanovcih. V tekmi za tretje mesto je ljubljanska Svoboda v Moravskih Toplicah premagala istoimensko moštvo s 3 : 1 in zasedla tretje mesto, .Moravske Toplice pa četrto. Ženske Triglava sedme V Gibraltarju je bilo evropsko prvenstvo državnih prvakinj skupine C v hokeju na travi. Med osmimi ekipami je Slovenijo predstavljala ženska ekipa Triglava iz Predanovec. Triglav je izgubil vsa srečanja, in sicer z Lokomotivo Raca iz Slovaške s 7 : 0, z Valhallo iz Švedske s 6 : 0 in z Young Boys Bern iz Švice z 9 : 0. V razigravanju za razvrstitev od 5- do 8. mesta pa je Grammarians iz Gibraltarja premagal Triglav s 3 : 0. Hokejistke Triglava so zasedle sedmo mesto. Karate • | Prva odličja Civitasa V Sevnici je bil mednarodni turnir v karateju. Med 550 tekmovalkami in tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi Pomurci in dosegli lep uspeh. V katah je med deklicami Tjaša Tibaut zasedle? četrto, Vanja Kozic (obe Muraken) pa šesto mesto. V borbah pa so bili doseženi naslednji rezultati: deklice do 40 kg: 5. Sanja Jezernik; nad 40 kg: 3. Andreja Benkič, 5. Andreja Gomboc (vse Muraken); kadetinje nad 45 kg: 5. Miranda Huber (Muraken); kade- ti do 60 kg: 3. Sašo Pjevič (Civitas); do 65 kg: 3. Robert Sočič (Civitas);’ mladinci nad 75 kg: 3. Sašo Potrč (Ljutomer); mladinke nad 55 kg: 2. Štefka Čuček, 3. Martina Valjak (obe Radenci); člani do 80 kg: 2. Sandi Temlin (Civitas); članice do 53 kg: 3. Brigita Bukovec (Ljutomer), nad 60 kg: 2. Nina Gaber (Civitas). V absolutni kategoriji članov je Herebrt Klobasa (Radenci) zasedel tretje mesto in dobil nagrado 300 DEM. (D. Škandali) -ooivO -Lanski evrop-S ski prvak voznikov amater jev Slavič mlajši bo letos sodelo-svetovnem prvenstvu v Kana-evropskem prvenstvu na Danega bo Slovenijo zastopal Lofe gnc.Tako so sklenili na skup* Jkasaške zveze Slovenije. j \ PLANINSTVO - PD Matica^ fer ^U!ske Sobote je pripravilo J^nalni spust po reki Muri za ^'^ovatov memorial. M 15 č°p društev ter kajak-kanu & 09 'n®sb'ca se je od Kro-Pe'ia'0 0^09 sto p'a’ so na Bistrici pripravil' \^PQm'nsko slovesnost. (T. ^^IZNI TENIS - V Murski W i® bil turnir za mlajše z ^2. Med 24 tekmovalci k^^^tudl štirje domačini, ki Proslavili. V prvi skupin' ^11^ m Ropoša, ki sta bila zasedla peto in sedmo in tam mesto. V drugi skupini je bil Lazar peti, Roudi pa deveti. (M. U.) ROKOMET - Ob otvoritvi raz-____ svetljave na rokometnem igrišču OŠ Razkrižje je bilo več športnih prireditev. Osrednji dogodek je bila prijateljska rokometna tekma prvoligaša Gorenja iz Velenja, za ekipo katerega igra domačin Branko Bedekovič, in Razkrižjem. Po pričakovanju so zmagali gostje s 45 : 22. Najboljši strelec pri Gorenju je bil Bedekovič z 12, .pri Razkrižju pa Ov-senjakz 8 zadetki. (NŠ) KEGLJANJE - Župan lenda----- vske občine Jože Kocon je pripravil sprejem za najboljšo slovensko kegljavko Mariko Kardinar in se ji zahvalil za izjemne dosežke, hkrati pa izročil darilo. (FB) ---- ŠPORTNI RIBOLOV - V Kra-L_J ščih je bilo kvalifikacijsko tekmovanje invalidov v športnem ribolovu za uvrstitev na državno prvenstvo, ki ga sta ga pripravila DRŠI in RD Murska Sobota. Sodelovalo je 71 tekmovalcev. Med člani je bila ekipa RD Ljutomer tretja, DRŠI Murska Sobota pa šesti. Med članicami so se na državno prvenstvo uvrstile: Angela Zrim (DRŠI), ki je bila druga, Marjeta Lorbeh, tretja, Pavla Štorga, četrta, in Roza Močnik (vse Radenci), peta. Med člani je bil Anton Šalamon (Dl Ljutomer) peti, Avgust Passero (DRŠI) pa šesti. (T. Kos) NOGOMET - V prijateljskem _____ srečanju nogometnih sodnikov MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota, ki je bilo na Tišini, so zmagali Lendavčani s 5 : 3. Strelci: Zorič 2, Koren, Gazdak in Horvat za Lendavo ter Jagarinec 2 in Car za Mursko Soboto. (FB) NOGOMET - V Turnišču je _____ bilo prijateljsko srečanje nogometnih sodnikov Lendave in Maribora. Zmagali so Mariborčani s 5 : 3. Strelci za Lendavo: Kustec, Bukovec in Zorič. — MALI NOGOMET - V prvi ___J kvalifikacijski tekmi za vstop v ,'l0vinm°-l M>tv0 ki ie štel za r ^terani uPravil pa ga SVal°ie XSnij6 .j NerT1čije, Hr-X % r?Sotekmovah debila Med ^^luh?50 ccm |najstareišim ^^j^nai«; ’ Priavt°mo-CSi>Ot^jše vozilo ;a|amon izFel-s^ovali so v d sW.Lep drugo slovensko ligo malega nogometa so Križevci doma izgubili s ptujskimi Panterji z 1 : 2. Strelec za Križevce je bil Žnidarič. Povratna tekma bo v petek na Ptuju. (NŠ) KEGLJANJE - V Lendavi je bilo ekipno državno prvenstvo v kegljanju za policiste. Med osmimi moštvi je zmagala Koroška s 1569 podrtimi keglji, prva ekipa Pomurja’ je bila s 1313 podrtimi keglji šesta, druga ekipa pa s 1300 keglji sedma. (FB) STRELSTVO - SD Jezero —I Dobrovnik je v okviru športa v turizmu pripravilo tekmovanje v streljanju z MK puško. Med 15 ekipami je zmagala SD Gančani s 484 krogi pred SD Škorpijon, 480, in SD SCT, 468 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Zvonko Rebrica (Gančani) s 169 krogi pred Igorjem Makarijem (Turnišče), 166„ in Štefanom Režonjo (Dolina), 164 krogov: Pokale in medalje je podelila keglja-vka Marika Kardinar. (A. Zver) BADMINTON - V Bagodu na ____ Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v badmintonu. Sodelovali so tudi člani BK Mladost iz Lendave in se lepo odrezali. Med dečki do 13 let je zmagal Matjaž Žalik, v dvojicah pa Žalik - Šomen. Pri dečkih do 15 let je bil najboljši Tomaž Skledar, v dvojicah Skledar -Toplak, v mešanih dvojicah pa sta bila Skledar (Lendava) -Egerszegi (Peč) druga. (F. Bobovec) Kolesarstvo JV"' AirV s°bot °nCa 'z Len' V^i^arr,0'13, ’un'ja’ didaOmaii-C| bograč. uspeh so dosegli domači tekmovalci, saj so zasedli tri prva mesta. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili - motorji - kategorija 2 (1919 - 1930): Jože Strajnar (Codeliklub Ljubljana); kategorija 3 (1931 - 1945): Darko Nemec (motoklub Veterani MS); kategorija 4 (I946 - 1960): Boris Červek (Motoklub veterani MS); kategorija 5 (1961 - 1968): Boris Gumilar (motoklub Veterani MS); kategorija 6 (1969 - starejši 25 let): Boris Podgoršek (Motoklub veterani Mb). Avtomobili - kategorija 2: Oto Salamon (Avstrija), kategorija 3: Herbert Fliterl (Avstrija); kategorija 4: Vlado Perkič (Janez Puf h Ljutomer); kategorija 5: Marjan Darvir (Motoklub Veterani MB); kategorija 6: Miha Vrhunc (Codeliklub Ljubljana). (FM) ŠAH - Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad je pripravilo mladin-— ska hitropotezna turnirja za maj in junij. Na majskem turnirju je med 11 šahisti zmagal A. Lazar z 9,5 točke pred M. Kovačem, 8,5, in N. Tom-pa, 7,5 točke. Na junijskem turnirju je med 12 šahisti zmagal Gomboc z 1 O točkami nrpd I ajariom Q in Kovačem. 8 točk. Bernard Otmar tretji V Krškem je bila kolesarska dirka Kriterij mesta Krško za pokal Slovenije. Sodelovali so tudi mladi tekmovalci Kolesarskega kluba Tro-povci. Najuspešnejši med njimi je bil Simon Červek, saj je pri dečkih C zasedel drugo mesto. Leon Zelko je bil peti, Dominik Zelko pa šestnajsti. Med dečki B je Tilen Červek zasedel peto, Blaž Gyuha pa enajsto mesto. V Hotavljah je kolesarski kriterij članov amaterjev za pokal Slovenije (R-1). Sodeloval je tudi član Kolesarskega kluba Tropovci Bernard Otmar in zasedel tretje mesto. ... Karate - Na državnem prvenstvu v karateju za dečke in deklice v — Sežani so dosegli lep uspeh tudi mladi člani Karate kluba Ljutomer. Tako je Aleš Pregelj (do 50 kg) pri ml. dečkih zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Primož Smolkovič (do 50 kg) pri st. dečkih in Sašo Prelog (do 40 kg) pri ml. dečkih sta zasedla drugi mesti. Miha Feuš (do 35 kg) pri ml. dečkih pa je zasedel tretje mesto. (SF) Karate - Na mednarodnem tekmovanju v karateju je članica KK ___ KYU Murska Sobota Elvira Mulalič zasedla tretje mesto kot najbolje uvrščena tekmovalka Slovenije. B. S. Člani kolesarske sekcije Športnega društva Radenci, med katerimi sta bili tudi dve ženski, so letos že drugič prekolesarili pot od Rade-nec do Bratislave. 272 kilometrov so prevozili v 11 urah čiste vožnje. Uspeh so proslavili skupaj s slovenskim konzulom na Slovaškem Drofenikorii in slovaškimi partnerji, ki uspešno prodajajo Radensko na slovaškem trgu. Na fotografiji so kolesarji na cilju v Bratislavi. Rokoborba____________________ V Pomurje devet naslovov DP V Hočah je bilo državno rokoborsko prvenstvo za kadete in mladince. Med 24 tekmovalci iz štirih slovenskih klubov so imeli največ uspeha Pomurci, saj so Sobočani osvojili pet, Ljutomerčani pa štiri državne naslove. Pri kadetih so naslove državnih prvakov osvojili: Krojs (45 kg), J. Kuhar (48 kg), Davidovski (52), Miholič (63 kg), vsi RK Murska Sobota, ter Škerlak (57 kg) in Možina (69 kg), oba Mlekopromet Ljutomer. Horvat (52 kg) je bil drugi, Vunderl (48 kg) pa tretji, oba Ljutomer. Med mladinci so zmagali: Žnidarič (52 kg), kar je njegov peti zaporedni naslov, in Bogša (90 kg), oba Mlekopromet Ljutomer, in Miholič (60 kg), RK Murska Sobota. (RB, NŠ) ] JUDO - V Botincu na Hrvaškem je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal bratov Radič. Med 180 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Prva mesta so zasedli: Dominko (31 kg), Hajdu (34 kg) in Žunič (50 kg), druga sta bila T. Časar in Rojkova, tretji pa Benkova, M. Časar, Nedelko, Žunič in Premo-ševa. Ekipno so bili Lendavčani tretji. (F. Horvat) ~ JUDO - Judo klub Murska Sobota organizira v nedeljo, 14. junija, —J ob 11. uri v dvorani soboške tretje osnovne šole drugi turnir Alpe-Panonija v judu. Sodelovalo bo okrog 160 tekmovalcev iz štirih držav. Leto športa v turizmu_____________ Športne prireditve v Dobrovniku Turistično društvo Dobrovnik organizira od 7. do 20. junija v okviru leta športa v turizmu številne športne prireditve. Že prejšnjo nedeljo je bilo na strelišču LD Dobrovnik tekmovanje v streljanju z MK puško. V soboto, 13. junija, bosta na nogometnem igrišču v Dobrovniku mednarodni nogometni turnir -olimpiada najmlajših in članski nogometni turnir. V soboto, 20. junija, pa je predviden orientacijski pohod Združenja slovenskih častnikov. Prireditve bodo sklenili s športno-dru-žabnim popoldnevom in nočjo ob Bukovniškem jezeru. 22 MULARIJA__________________11. junij 1998, VBg Varna povezava URNIK POVPREČNE SLOVENSKE DRUŽINE Bili smo na izletu 06.00 Jutranji pogled na teletekst 07.00 Konstruktivne razprave na delovnih mestih, tema: Kdo bo zadel prvi, Jose Armando ali Ronaldo? 11.00 Esmeralda 14.20 Prenos svetovnega prvenstva v nogometu 17.00 Esmeralda 17.19 Družinski spor, ker Esmeralda še ni končana, prenos nogometa pa se bo skoraj začel 17.20 Prenos svetovnega prvenstva v nogometu 19.15 Esmeralda 20.30 Prenos svetovnega prvenstva v nogometu 23.00 Družina odide spat, mož sanja o Esmeraldi, žena o zabijanju golov, otroci pa premišljujejo o tem, ali se da s pomočjo interneta zamenjati tudi starše http://www.france98.com Bienvenue sur le site officiel. Coupe dumonde, France 98. Pozdravljeni na uradni strani. Svetovni pokal, Francija ’98. http:// www.fifa.com Stran svetovne nogometne zveze. Ta teden bo obiskana bolj kot grob princese Diane. Os vežite v so zaradi svetovnega prvenstva prepustili Francozom. Upamo, da bodo podatke zamenjali pogosteje kakor spodnjice. Preoblačili naj bi jih l( dvakrat tedensko. http:// www.geocities.com/ Colosseum/ Midfield/6426 S te strani si lahko ljubitelji najpomembnejše postranske stvari na svetu povlečete progame, ki vam bodo pomagali pri spremljanju svetovnega nogometnega prvenstva. http://www.s-ssts.ms.edus.si/ mura/mura.htm Domačo stran imajo tudi - domači prvoligaši. Vedeže-valka danes še ni vedela povedati, proti komu bodo igrali v pokalu UEFE. http:// www.nevtron.si/~mirela/nk bakovci Na svetovnem spletu boste našli vse o prvih sosedih soboškega nogometnega kluba Mure. Stran je dokaz, da nogometaši dobivajo čedalje več ljubiteljic. Urejala naj bi jo namreč tudi ženska. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Vama povezava. Pokrovitelj nagradnega kviza A 12 r je Knjigarna in papirnica JVjlv • DOBRA KNJIGA, Murska Sobota Vprašanje št. 39 očitno ni bilo pretežko, saj smo prejeli kar precej pravilnih odgovorov, in sicer daje kratica za kubični centimeter cm3. Naša nagrajenka pa je tokrat MAJA CUG iz Sebeborec 99. Čestitamo! ALI VESTE? Ali veste, kateri črki smo izpustili v besedni zvezi ..mizgati z ramo? Zbudilo nas je deževno jutro. Prišli smo v šolo in čakali na avtobuse, da nas odpeljejo na izlet. Komaj smo čakali, da bi lahko malicali. Morali pa smo vzdržati pol ure, dokler se nismo pripeljali na Jeruzalem. Tam smo jedli. Potem smo se ustavili pri lončarju v Železnih Dverih in si kupili spominčke. Peljali smo dalje. Na avtobusu smo se pogovarjali in peli. Ustavili smo se v Ljutomeru in si šli pogledat mesto. Nameravali smo si ogledati tudi lju- tomerski park, vendar je bilo zelo blatno, zato smo se vrnili na avtobus in se z njim skozi Radence odpeljali domov. MATEJA VISENJAK, 1. b OŠ Beltinci *** Zjutraj sem se vesela odpravila k avtobusu, ki nas je čakal pred šolo. Vstopila sem, nato smo se čez čas odpeljali na izlet. Sedela sem pri Petri. Najprej smo se od- v VESOLJU1 Dovoljeno »špricanje« v srednjih šolah »Špricanje« pouka v srednjih šolah je postalo leta 1996, ko je bil sprejet poseben pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje in tehniške šole, dovoljeno (legalizirano) in torej opravičeno. Gre za možnost 5-dnevne odsotnosti med šolskim letom (strnjeno ali po delih) ne glede na vzrok, če starši razredniku najmanj tri dni vnaprej to odsotnost napovedo. Vse je torej odvisno od staršev, ali omogočijo svojemu otroku »špricanje«. Mišljeni so seveda objektivni razlogi, kot npr. skupno potovanje, vendar nihče nima pravice preverjati, ali je bilo res tako. Starši naj bi bili toliko odgovorni, da ne bi omogočili svojim otrokom zlorabljanja te pravice. No, bre vseh omejitev vseeno ne gre. Te pravice namreč ni možno izkoristiti dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja ali na dan napovedanega preverjanja in ocenjevanja znanja. Prav to pa bi si najbrž mnogi najbolj želeli. Žal ne gre, kajti potem bi prav gotovo prihajalo do zlorab. Brez učenja in preverjanja, koliko je kdo vložil truda pri pridobivanju znanja, ne more potekati uspešno izobraževanje. J. G. Še vedno velja »provokacija« Mularija? Najbrž ste opazili, da smo začeli tako naslavljati našo in vašo stran. Zadnjič smo omenili, da naj bi bila to pravzaprav provokacija, kajti morda je takšen naslov za vas nesprejemljiv. Zato smo vas pozvali, da nam odgovorite, kaj si mislite o Mulariji in nam pošljete še svoje predloge. Žal je bil odziv zelo skromen, tako da vas še enkrat pozivamo, da nam sporočite svoje mnenje (o naslovu in tudi vsebini), če ne bomo dobili v najkrajšem času vsaj 20 odgovorov, iz katerih bomo razbrali, da se ne strinjate z Mularijo, bo tako ostalo, kajti če je vseeno vam, je tudi nam. Še vedno velja tudi obljuba, da bomo nagradili vaš predlog o naslovu te rubrike, če ga bomo izbrali v uredništvu. Pišite nam torej! Naš naslov poznate, in sicer: Uredništvo VESTNIKA, Ulica arhitekta 13, 9000 M. Sobota, »Za Mularijo«. J. G. MLADE PLESALKE IZ PERTOČE - Tudi na podružnični OŠ v Per-toči radi plešejo. Tale dekliška skupina pa je še posebno navdušena nad ritmiko. (Foto: Suzana Ficko - Matko) peljali k lončarju v Filovce. Tam sem kupila skodelico za mamo in vrček za atija. Na skodelici je bila narisana limona. Druga postaja je bila pri gradu. Tam smo videli tuli-panovec in rdeči divji kostanj. Nazadnje smo se odpeljali na Ptuj, kjer smo si ogledali grad. Ta izlet mi je bil zelo všeč. TINA PETERKA, 3. a OŠ Apače To se res prijetna doživetja med šolanjem. Naj jih bo še veliko! DAVID 3.$ OŠ LCaMka-rfo. Dragi ■ striček urednik! Smo učenci prvega razredana OS Grad. Ko smo septembra šolo, smo komaj poznali kakšno črko. Danes pa že skoraj vsi pi®® in tudi beremo. Napisali smo že prve zgodbice; nekaj ti jih pošiljamo. Upamo, da ti bodo všeč in boš kakšno objavil. Vsi te pozdravljamo! • *** Najprej hvala za pozdravelV' ste pa res od sile. Vse vaše zgo? biče so mi všeč, za objavo Ps sem izbral eno o smreki in eno o kostanju. , pravijo P' Živim v gozdu. < Obiskali so me otroci, |0#l. Prišla je tudi srnica- kajje Ijeno tačko. Vprašala s delala. Rekla je, da psi. Pri meni seje mal^^ *** Jaz sem kostanj-dim vse, kar se Nekoč je lisica*a'Lie moS6^.0 Zajčekje tekel, kohkw^ je pritekel do mene, ko. Lisica ga je ujei lostna. , „ ________________________________... , o kerC Nekoč, ko je imel med otroki le malokdo že (pravo) g°računa^j| starši niso mogli kupiti, kaj šele da bi kdo pomisli1 n^8 bila zelo popupalna igra svinjkanje, ki so ga pred tile fantje s kobiljanske osemletke. (Foto: J- G ) ( Radi prebiramo njegovi Zelo smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bo našo šolo obiskal Bo-gan Novak, priljubljeni slovenski pisatelj. O njem smo že marsikaj vedeli, zato smo ga tistega dne prav nestrpno pričakovali. Ko je končno prišel med nas, smo se ga vsi razveselili. Od tovarišice in iz knjig smo zvedeli, da je vesele narave in da c,upt, Tt ZET/O c€ zve 8<>t kolcal [ rut, Bo/ /SP 'ma rad otroke. Vse to je zal v srečanju z nami. PnP°v nam je o vsem mogočem-sem ga poslušala, ko minjal svoje mladostim o 1^’^ ie postal pisatelj. Že P^31^! obiskom sem prebrala njed0 rko Zvesti prijatelji, da je dal priložnost, da smo S kaj povprašali, zvedeli, da trenutno piše odrasle Lipa zelenela je- Preden se je poslovi smo ga prosili za njeg^kgtte-Seveda nam je to rade vol 9el. Tudi jaz sem P1^3'Lp n? Podpis bom prilepila tranjo stran njegove knji!\ in divji mož, ki semi0^^ odličen uspeh v detjem TAMARA ti* Najbrž tudi ti kda/r3i da bi postala pisatelj3' veliko brala knjige, ti uspelo. l!!Ujunij 199a NA SCENI Da bo bolj vžgalo Ime in priimek: Erika Bračko Starost: 16 let Horoskop: oven Višina: 156 cm Barva oči: rjava Barva las: rjavi ^3šo prvo jyk ^sejevrn/3™0 Sm° p°Pe|ial1 na Potovanje, od ^isevšnorf3 V n°V' podobi' Erika Je osmošolka, Ni Pa smo io °Pleke in ima rada temnejše barve, Oranzn° in mod °^0 poz'v'b 3 svetlimi barvami, Vaaau! ro' *° nakodrali, naličili in vzkliknili: Ml ulici kip86 °dpravili v bu*ik Claudia Shop v Mla-Mkrila, kavh ST° Se 'n oblačili, okrog pa so ^tojevtrnn- hlaČe’ maJčke, jope, čevlji in po-p'Manov Vl.ni nastal Pravi kaos, je iz kabine stojna. pp j $cena manekenka Erika. Nova in na-■ k in Sako mU Pa Sta nam vnet0 P°ma9ala še 11 Primeren mak an^a'a sta i'samo še dobra frizura rezanja 6 UP Tei™ Pa je sledil dolgotrajni po-it ^9ostia’ naviiania' »haubanja« in ličenja, t ta ostala 616 nek°l'ko ustrašila, saj smo se ša-h^Paje / naviialkamh a seje hitro pomirila. ।. ^“morair,3-PO,6n fant ne bi zaljubil vate. Poleg tega pa se lahko v lepem vremenu, če že mi-°čm°9ram preve$’ ukvarjaš s številnimi športi: plavanje, rolkanje ... Nikar ne glej Sr .^i h Sreč1 srnis'u "Pogovarjaj se z mano« ali »bodi moj«. Svetujem pa ti, da ko boš 9a Pravega človeka, nikar ne izgubi glave. Poslušaj njegove komplimente, 9 bi fant š Preveč 'zdnli> da se ne bi začela zmedeno obnašati. S tem lahko samo r\ 6 kaj Poskušal. Zaupaj sama sebi in bodi kar se da naravna. Zoran! Bilo je v sredo med šolskim odmorom. Tako prijazno si me nekaj vprašal, jaz pa sem ti zabrusila, da je to brez veze, potem pa smo se s prijateljicami še smejale iz tebe. Že v tistem trenutku sem vedela, da sem naredila narobe. Opravičujem pa se ti šele sedaj. Res mi je žal. SONJA Kupon št. 2 . Izpolnjeno prijavnice pošljite do 20. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za rubriko: Vaaau! A. Bilo je pred enim letom, ko sva se prvič poljubila. Stala sva ob vespi, padal je topli dež, ampak naju ni motil. Še danes sva skupaj in ima se še bolj rada. TVOJA DEŽNA KAPLJA Kaj je fantom pri puncah všeč... .... če se ob njih zabavam. .... če se igrajo z mojimi lasmi. .... če punce dobro dišijo. .... ker me znajo poslušati in mi svetovati. .... ker jih lahko že s kakšno malenkostjo razveselim. ..., če ona naredi prvi korak. ..., če je lepo oblečena. ..., če so prijazne. .... če ima rada motorje. ...in kaj sovražijo ..., če so preveč zaljubljene v Leonarda ali druge filmske igralce. .... če punce obrekujejo fante in se potem smejijo. .... če porabijo preveč časa za oblačenje in urejanje frizure. .... če so tiho in se ne pogovarjajo. .... če preklinjajo. .... če mi ukazujejo. ..., njihovo spremenljiva voljo, enkrat se smejejo, spet drugič se jočejo. .... če kadijo. ...,če mislijo, da imajo vedno prav 24 PUŠČICA 11. iunij 1998, VjjjB vzdržan gor dol Črni boji Pod ljutomerskim črnim dimnikom, kjer gnezdijo štorklje, naj bi se razvneli boji med starim in mladim. Prosto po ljutomerskih koluarskih damah, naj bi boje preprečila sama policija. Vzrok pretepa naj bi ne bila herezija, temveč lepa očesa. Bojazen Ljutomerski eskadejevci in eselesovci so pošteno preplašeni nad dogajanjem v vodstvu stranke: brat Marjan in Lujzek se zopet zazi-rata drug drugemu v oči, snubljenje pa bi se lahko končalo v skupni postelji. Lokalna opozicija in koalicija bi tako končali v istem loncu. To ne bi bilo niti tako hudo, saj sta župan in njegov oproda lep zgled nestrankarsko-strankarskega sožitja ali roka roko umiva, je njun moto. ? Uspešen gorički lobi SDS Prekmurski esdeesovci so končno dobili svojega tajnika - zmagal je gorički lobi. Črenšovski česalec perja je že napovedal ostre proteste pri ljubljenem vodji. Uspešni prekmurski poslanci Prekmurski poslanci še niso uspeli priromati do zunanjega ministra Frleca, da bi mu razložili, da Hotiza ni vodnogospodarski problem, kot je izjavil na svoji prvi tiskovni konferenci po preteku mandata. No, je pa uspelo naskočiti ministra prekmurski manjšinski poslanki. Ker so v naši državi manjšinski interesi pred interesi slovenske države, se lahko upravičeno bojimo, da bo meja potekala ob glavni magistralni cesti skozi Hotizo. F" Milanček Naš predsednik Milan Kučan se je odpravil v Nemčijo. S sabo je odpeljal gospodarski štab. Edini gospodarski uspeh obiska: stroški za lep izlet. O gospodarskem uspehu torej naslednjič - kako dolgo bo moral tokrat čakati na sprejem pri nekdanjih podpornikih slovenske osamosvojitve? Jutranjik Janez Janša je v strankarskem glasilu napovedal, da bo s četrtim junijem njegova družina prenehala brati Delo in se bo naročila na novi dnevnik. Sledili so mu številni strankarski možje, kajti familijar- ni strankarski odnosi so steber slovenske demokracije. Razkazovanje policijskih mišic v M. Soboti Ker bo novi policijski zakon veljal tudi za policiste, bodo ti uporabljali težke motorje samo v reklamne namene. Ukrajinsko strelivo Že leta 1996 je Slovenska vojska naročila strelivo ukrajinskega proizvajalca. Marca letos so ugotovili, da je del pošiljke, ki je pripotoval čez Bolgarijo, zastarel in daje strelivo namesto dovoljenih dveh let staro od šestnajst do petindvajset let. Čeprav so »šlamparijo« ugotovili že marca, so pošiljko vrnili šele pretekli teden. Čeprav se ve, kdo, kaj in kako, bodo poslanci še naprej iskali krivca - kot vedno brezuspešno. Cerkveno Da v tako strogi institucij hierarhiji razumejo demokracijo vsem po svoje, je povedal tu1 eden od voditeljev okrogle Ivan Štuhec. Ta na sestanek ve Cerkvenimi predstavniki in voda Parlamentarnih strank ni P°v31 SNS, ker menda preveč blati vensko Cerkev. To naj bi bila & nkvena demokratična pravica SNS je solidariziral tudi DoSj^ Goljufivi podmladki Na uradu za mladino, ki spada pod okrilje ministrstva za šolstvo in šport, so nakazovali denar za mladinske projekte. Na njih so tekmovali tudi strankarski podmladki. Kot je poročala Mladina, je tako do de- Demokracija P° narja za volilno kampanjo prišla tudi SLS pa tudi Mladi demokrati (razpadli eldeesovski podmladek), kot so poročali magovci. Marjan Podobnik se je že zjokal, pred dokazi pa se bo po novem branil z molkom, svojo pravico pa iskal na so- dišču. Dobili smo torej novi recept za vedenje slovenskih politikov, za katere obstaja sum za njihovo goljufivo ravnanje: pošteni molk... Janez koala nedelo je biiu svetoi/Mi den boja pwuti kadilom ^lapnej smo nosili kadilski ^akon, cferogo mW‘ ® niti ne štejo, piu/e dime pa ge i/fteejo, p^aoi Wa' je gviišen, ka pa mladini t/ibej gačnotl 5 non pa nej g dAiijgimi kakšimi meto^1”' v dejt/anja, kak je tudi matuna, štcna je w fl ^o-volki štej pa tombola ali snečolov, lik'13 n sil do mladi, ^kakša je negda bijla »dan 1,1 šfeto smo gdoj samo tak pneskočili. ddela si Ljubljeni vodja se je odpravil v Avstralijo in Novo Zelandijo. Po soočenju z avstralsko koalo, kengurujem in po obisku sestre na sydneyskem veleposlaništvu se je premier poljubil tudi z maorko. Menda naj bi se v daljno deželo odpravil zato, da bi videl, ali se bodo opozicijski veljaki med seboj poklali. Ker se to očitno ni zgodilo, se bo Drnovšek moral vrniti v ljubljeno areno. Brat Marjan si je v premierovi odsotnosti za tolažbo ogledal ljubljanski živalski vrt. Potočil je nekaj solzic, saj v njem ni odkriti eksotičnih avstralskih prebivalcev. Janševa strokovna vlada Janez Janša je predlagal, naj bi leta 1999 prevzela vladanje t. i. tehnična vlada, sestavljena iz strokovnjakov, ki bi Slovenijo pripeljali v Evropo, uredili odnose s Hrvaško, reformirali pokojninski sistem itd. Nasprotovali so predvsem eselesovci, saj so ugotovili, da bi ob pogoju, da v vladi ne smejo biti vodje strank, izpadli kmečki cvetovi modrosti, ali, prosto po bratu Marjanu, »ni razlogov za oblikovanje strokovne vlade«. irapnej p/tenso: ^ako je v naši domovini biti mlad, v degeli, kjen bi naj bili vsi blraiu bltad ^oplo bi vsem bilo piti s/rcu, kot da bi večno b'la pomlad, /resnično bi lepo bilo tu biti mlad- ^es svet po^na nas bolj po Spoftu, v politiki smo bolj »odjjad«; lepo bi vsakemu bilo naj, ko je mlad’ če stani umsko bi bili nes Irod k/mpak, v lepši svet bi nas vodih, bilo bi dosti manj napak, /resnično bi lepo bilo tu biti mlad- ^/roslauljali bi dan mladosti, bi s tem ljubegni dan bil 3na ' bi čutili, da niso mladi »samo tak«, da je pogo/mosti deležen mlad p/rav veseli b’li bi p/tav vsi mladi, tud’ stani butast' irod knepak: /resnično bi lahko lepo imel se vsak- 1998 DOBRO JE VEDETI 25 ^murske lekarne razkrivajo Pravilne skrivnosti ^omuje postalo slabo, ®ca L^’ Marelica (Prunus arme-$iCarabn'del: K°ščica in olje iz 110 “^0 Je VSem zna’ Svet Evrope 9a slaiaj0kn plodu'katero ne ob- ^J^ev *oolis k J®9a izti’ dodati živii’klse smeta ieni količin™ ^ne5m2delku Pravilo-tw™sOkrese9ati 1 s,4h2 °Vlh pa5' !radicijisCena raba: p° *iokn7I ljem odi- OdJ^me. <^iznan, Si2J.C^ po Iju-ne uporabljajo za življenja zaradi kronične zastrupitve s cianidi. Zavoljo zaščite splošne javnosti pred amigdalinom se slednji na zahodu od 1984. dobi le na recept. Stranski učinki in strupenost: Laetril in uživanje mareličnih jedrc je najpogostejši vzrok zastrupitve s cianidi, dokumentiranih je več kot črevesnem, zato lahko znaki cianid-ne zastrupitve nastopijo z zamudo. Akutna zastrupitev. Cianidi se vsrkajo iz zgornjega želodčno-črevesnega predela, se z lahkoto razpršijo po telesu in hitro povzročijo zastoj v dihanju, če jim tega ne preprečimo. Zastrupitveni znaki so omotičnost, glavobol, siljenje na bruhanje, bruhanje, pijanost, nato dihalne motnje, razbijanje srca, zaznaven upad krvnega tlaka, krči, ohromitev, nezavest in smrt, ki lahko nastopi že po minuti do četrt ure po zaužitju. Nasprotni strupi so nitrit, tiosulfat, hidroksokobalamin, kobaltov edetat in aminofenol, ki pa so lahko v korist le v zdravniških rokah. Kronična zastrupitev. Glavni bolezenski znaki so zvečana raven tiocinata v krvi, golša, ščitnični rak, poškodbe na očesnem živcu, slepota, neusklajenost gibov, mišična prenapetost, slaboumnost in miselna počasnost. Pojavijo se lahko ali po uživanju hrane z dosti cianidov oziroma njihovih predhodnikov ali cianogenih zdravil kot je laetril. Pri- de lahko tudi do poškodb na živčni ovojnici in drugih živčnih bolezni, prav tako do hudih sprememb v krvni sestavi. Nizka množina cianidov se običajno izdiha ali se s pomočjo encima rodanaze hitro pretvori v manj strupeni tiocinat. Smrtni odmerek je lahko že 50 mg cianvodikove kisline, ki jih vsebuje 30g oziroma 50 do 60 mareličnih jedrc, običajna koncentracija je 2 mg HCN/g, poročajo pa tudi o 3 mg HCN/g. Koliko je potrebno za strupen učinek, je odvisno od množine ami- Orehovi po I m e s e c i ^vejšo„ ^desetih °9nanja: v Poznih * ie bilAZ3°dnjih osemde->nj6 aJelica deležna S da jel '^zaradido-J^areličnn ' kernični soro-SaS^^rnenuvse-C"° Proti mk lnD'UČinkovito SRrvaj6 .^^iHso « l Ostavki n r?,6!3 na naPačni ^VrakoJJ^^^bnosti i v v rakaot u • tečnosti lZaradi katerceH-f S>niciannaibi iz laetrila k ■ astih, v zd v°dik predvsem strupenj ti' Pa se Pretvoril »M J Cn0spremenr^m'9dalin bio’ Wh.anibi|anir ZevPrebavilih, ^jh^^ Vinkovi. ° Spremenjen t '»hranili ^inkovitostpa 5 ki ie |Verie9a temelja MbiJ^inB aetril preimeno-^^ročil^93^"^ bov±k'atalno uživanje Premek prePrečilo. %b°lhikovzdravljenja Nj^neu^ mož-^^'nično k°Vltostl laetrila, k ISala pričau’ P° aetrilu se ^"^ana dolžina s 2 Jokerja ^diiii? Pa|cki ’’ d| l ali čnega NSj^o' 2^° Sok; v Sladkor K^o. Me-N^blje p^^mo na N>'Ko^iabol-i^Vr6°sta?^ \% .^rezine k ' enkratza- dvajset smrtnih izidov. Jedrca so strupena zaradi vsebnosti amigdalina, iz katerega se s pomočjo encima a-glukozidaze, toplote, mineralnih kislin ali visokih odmerkov vitamina C sprosti cianvodikova kislina (HCN). V prebavilih sicer ni na voljo obilo omenjenega encima, a ga vsebujejo semena sama, prav tako pa druga hrana, na primer zeleni fižolovi stroki, korenje, zelena, zeleni poper, zelena solata, gobe in sladki mandeljni. Biokemična pretvorba poteče v kislem želodčnem okolju počasi, hitreje pa v alkalnem gdalina in encima a-glukozidaze, časa jemanja, stopnje semenske razmehčanosti ter posameznikove . sposobnosti razgraditi amigdalin in razstrupiti cianid. Sistemska koncentracija obravnavanega encima je nizka, zato je po injiciranju strupenost amigdalina majhna, a poskusi na živalih kažejo, daje možen tudi drugi mehanizem hidrolizne pretvorbe v cianid. Cianogeni glikozidi naj bi bili rakotvorni. Nesladkorni del amigdalina je mutagen, spremeni dedno zasnovo. Prepovedi in opozorila: Marelična jedrca so strupena zaradi vsebnosti amigdalina, ker se iz njega v prebavilih sprosti cianid, poročajo tudi o več smrtnih izidih. Pri posameznikih so povzročila alergijo na dotik. Zaradi splošne strupenosti in možne teratogenosti cianogenih učinkovin, strupenosti za plod, seveda niso primerna za nosečnice in doječe matere. Lekarniško mnenje: Zanimanje za marelična jedrca izvira izpred dvajset let, ko se je mislilo, da je polsintetski derivat naravnega amigdalina nestrupeno zdravilo za rak. Postala so dodatni vir za čudežno zdravilo. Trditve so se pozneje izkazale za napačne, amigdalin in njegovi analogi pa zaradi cianogenosti strupeni za uživanje, s smrtnim izidom tudi po zaužitju mareličnih jedrc. Uživanje okusnega mesnatega plodu sicer ni bilo nikoli sporno. Sklep: Čas prerase izvirno grenkobo, v čezmernosti pusti njeno sled. mag. farm. JANEZ ŠPRINGER ■ Kaj prinaša kozmetični kongres v Parizu Testo: 40 dag moke (1/2 ostre, 1/2 gladke), 3 rumenjaki, 2 dag kvasa, 25 dag margarine. Od moke odvzamemo 2 žlički za valjanje testa in oblikovanje štručk. Margarino zmehčamo pri sobni temperaturi in naglo zamesimo testo. Med mešanjem dodamo po potrebi 3-5 žlic mleka (odvisno od suhosti moke). Oblikujemo 3 hlebčke, ki naj pokriti počakajo 15-20 minut. Nato jih razvaljamo v pravokotne krpe (z moko pri tem varčujemo), dolge približno 40 in široke 25 cm. Namažemo jih z nadevom in po dolžini zvijemo v štručke. Štručke s primernim modelčkom ali kavino skodelico zrežemo v 2 cm široke polmesece, ki jih zložimo v pekač, počakamo 10 minut, da začno vzhajati, in spečemo. Pečene povaljamo v vanilijevem sladkorju. Nadev: 3 beljake stepemo vzelo trd sneg, ki mu postopoma (3-krat) vtepemo 18 dag sladkorja (vsakokrat dodamo približno 6 dag), vmes močno stepamo, da se sladkor raztopi, masa zgosti in močno naraste. Rahlo umešamo 10 dag mletih orehov in tanko namažemo testene krpe. Slani prigrizek Pripravimo ga iz skutinega testa z mesnim nadevom. Testo: 21 dag ostre moke, 21 dag dobro odcejane skute, 21 dag margarine, 1 drobno jajce, 1/2 žličke soli. Skuto pretlačimo skozi primerno pretlačevalko ali žično cedilo. Margarino zmehčamo pri sobni temperaturi. Kajino žličko jajčnega beljaka prihranimo za nadev. Vse ostale sestavine naglo pognete-mo v testo in oblikujemo hlebček, ki naj 15 minut počiva na hladnem. Nato testo razvaljamo v pravokotno 3-4 cm debelo krpo. Takoj jo razrežemo na kvadrate približno 4 x 4 cm (ali malo več). Na vsak kvadrat v sredino položimo za dober lešnik nadeva in testo prepognemo v trikotnik. Po robu ga stisnemo z roglji vilice, da se pri peki ne odpre. Lahko tudi obkrožimo s »petelinčkom«. Nadev: 20 dag dobrih kuhanih mesnih ostankov prekajenega mesa ali salame zelo drobno sesekljamo ali zmeljemo. Dodamo žličko beljaka, dobro premešamo. Različica: Slano skutino testo lahko nadenemo tudi s sladkim nadevom (gosta rflarmelada, mak, orehi, lešniki) in oblikujemo drobno pecivo. Ko ga vzamemo iz peči, ga povaljamo v vanilijevem sladkorju. CILKA SUKIČ I NADALJEVANJE IZ 22. ŠTEVILKE Strokovnjaki poudarjajo velik pomen staranja kože oža se stara zaradi pretiranega izpostavljanja soncu in drugih življenjskih navad. Zato postaja tanj- ša, vsebuje manj vode in več usedlin, ki nastajajo zaradi seruma. Vse to se kaže v obliki gubic, težav s pigmentacijo kože. Tovrstno blato razveseljivo kožo v trenutku popravi in kobalt, ki ga blato vsebuje, »POČISTI« odmrle celice, izvede lifting in zaradi delovanja magnezija, bakra in cinka, ki kontrolirajo nastajanje kolagena in elastina, v organizmu, GUBE IZGINEJO. Bistven je prispevek magnezija, ki skupaj z ostalimi minerali in oligoelementi doprinaša k vitalnosti kože. ZANIMIVO: Teh elementov organizem sam ne proizvaja, pa tudi v današnji moderni prehrani niso prisotni. Zato je nanos vulkanskega blata pravi hit in največja privlačnost uspešnih terapij v svetu. Iz tega lahko razumemo, da izguba mineralov in oligoelementov v celičnem tkivu pomeni nastajanje različnih patoloških pojavov in eden od teh je prezgodnje staranje kože. Nepogrešljiv element za celice je magnezij, ki vzpodbuja obramb- no moč in je nujno potreben za normalno delovanje celic. Pomemben je celo v boju proti prostim radikalom, ki so v glavnem odgovorni za staranje kože. REDNA UPORABA VULKANSKEGA BLATA JE PRAVI VIR VITALNOSTI IN ENERGIJE, SAJ KOŽA POSTANE NAPETA, MLADOSTNA, LEPŠA IN BOLJ ZDRAVA - ker celulit in debelost NASTAJATA ZARADI SLABEGA DELOVANJA METABOLIČNE IZMENJAVE, vulkansko blato skupaj z minerali in oligoele-menti aktivira limfo in žilno cirkulacijo, vsrka strupene snovi in globoko čisti telo in učvrsti vezno tkivo. Vpliva tudi na delovanje ENCIMOV, ki so odgovorni za melanin, dovaja se kisik in zato se spremeni tudi struktura kože. Ker je artroza izrabljenost sklepov, artritis pa vnetje veznega tkiva, le-to povzročajo bakterijske infekcije oz. težave, povezane z imunskim sistemom. Oligoelementi, kot so cink, kobalt, baker, ki jih vulkansko blato vsebuje, ščitijo vezno tkivo, hranijo tkivo, delujejo antiseptično in ugodno blažijo bolečine. Še posebej pomembno je, da vulkansko blato hrani in revitalizira lasišče, povečuje dotok kisika in izboljša cirkulacijo. Poveča temperaturo in hrani tkivo. Odstani odmrle celice in omehča lipidski sloj. In na koncu naj poudarim še zadnje no.vosti: uporaba kozmetičnega laserja za izboljšanje barve, vide- za kože, prehranjenosti, prekrvavitve in omilitev staranja pred njim pred in po njem se ne da primerjati. Novo je izvajanje depilacije z laserjem, tako lahko svojim klientom zagotovimo izpolnitev pričakovanih učinkov. Pri depilaciji se izvaja popolni sistem z mono kitom, ki brez pregrevanja voska, ki se ne zlepi in se nahaja v bombicah, odstrani in razredči dlakavost. Priporočljiva je uporaba solarija, ki je z najsodobnejšo tehnološko inovacijo zelo primeren za pravočasno zaščito kože pred UV-žarki, za lepo porjavelost, da se nam koža ne olupi, da obnovimo zdravo, lepo barvo in nam učinkuje na tvorbo vitamina D, kot pomoč proti stresu, revmi, aknam, psorijazi in vrsti alergij. Prikazane so bile tehnike permanentnega make upa, ki nam ponuja naravno lepoto in pravilne linije na obrazu. In senzacionalna novost: obstojni vitamin C, ki se ne razkroji, je uporaben za uravnavanje vseh težav na koži, celo za ponovno tvorbo kolagena, tokrat tudi za pomoč proti strijam, poškodbam pri spremembi telesnega obsega (nosečnost, hujšanje). S ponosom ugotavljamo, da tovrstne terapije uspešno izvajamo v visoko usposobljenih kozmetičnih študijih tudi v Sloveniji! Prepričali smo se, da so naše terapije in preparati dobri in primerljivi z vrhunskimi v svetu. Zgledujemo se po zadnjih dosežkih kozmetike v svetu brez škodljivih dodatkov. Naredite nekaj zase, za svoje telo, za notranji mir in samozavest. ZDENKA KAHNE! Zdravje, lepši videz in dobro počutje 26 DOBRO JE VEDETI _____ 11. junij 1998, **_ Pogovor s psihologinjo K Korenček je pomembna zelenjava (vrtnina), ki jo uporabljamo na različne načine. Kuhamo ga v mesni juhi, iz njega naredimo juho, različne enolončnice, kot prilogo ga ponudimo z maslom ali margarino, s smetano, v kremni omaki, z majonezo ... Zelo okusen je pečen korenček, ki je lahko samostojna jed z jajci in smetano. Tudi razna peciva, pripravljena s korenčkom, so slastna jed. Če korenček kuhamo in želimo iz njega pripraviti solato, ga olupimo, ko je že skuhan. Največ hranilnih in zdravilnih snovi je v povrhnjici ali takoj pod njo, zato ga ne smemo lupiti na debelo! Svež korenčkov sok je osvežilna pijača, ki'jo lahko pripravimo vsak dan doma. Iz svežega naribanega korenja pripravimo okusno solato, primešamo pa lahko kako drugo zelenjavo, sadje. Korenčkove jedi moramo pojesti takoj, ko jih pripravimo, ker so okusnejše in vsebujejo več snovi kot postane. Ker sta pri zamrznjenem korenčku vonj in okus dokaj slabo izražena, je bolje, da ga čez zimo shranimo v rahlo vlažno mivko. Če pa gredo jeseni pokrijemo s slamo in folijo, ga lahko pustimo tudi v zemlji (čez zimo) in ga izkopljemo zelo zgodaj spomladi. Od konca maja do novembra pa korenček pobirajmo z domačega vrta. Pomen korenčka v prehrani in za ohranjanje zdravja Korenček je nizkoenergijska zelenjava, saj da komaj do 40 Kcal oziroma do 145 KJ energije. Vsebuje do 13 % suhe snovi, 1 % beljakovin, tako rekoč nič maščobe in do 12 % ogljikovih hidratov. Če korenček spravljamo ob toplem in sončnem vremenu, vsebuje več suhe snovi in karotenoidov kot v hladnih in deževnih dneh. V takem vremenu je v njem tudi več škodljivih nitratov in nitritov kot ob lepem vremenu. Če je zemlja, kjer gojimo korenje, dobro gnojena s kalijevim gnojilom, je v njem povečana količina karotenoidov. Poleg tega vsebuje tudi mnogo C-vitamina in vitaminov iz B-com-pleksa. Med minerali bi omenila kalij, kalcij, fosfor in železo. Korenček vsebuj^tudi vitamin H, ki uravnava delovanje lojnic, preprečuje zamaščenost kože in celo izpadanje las. V korenčku najdemo tudi aminokisline: lizin, treonin, arginin, valin, leucin, izoleucin in fenilalanin (zaradi feniianina je potrebna previdnost pri fenilketo-nuriji). Vsebuje tudi pirolidin in daucin (eterični olji) ter jabolčno kislino. V korenčku najdemo tudi učinkovino dokarin, ki širi žile, zato ga priporočamo proti aterosklerozi. Korenček je zelo učinkovit pri raznih »gnilobnih« procesih v črevesju, zato ga priporočamo pri črevesnem in želodčnem katarju. Pediatri priporočajo uživanje korenčka pri prebavnih motnjah pri otrocih in dojenčkih. Omili tudi težave pri hudi zgagi in preveč želodčne kisline, ker jo posrka. Korenček je koristen tudi pri zdravljenju očesne mrene, krepi ostrino vida, oko se hitreje prilagodi gledanju v temi, zato ga zelo priporočamo voznikom, ki vozijo v temi (ponoči). Korenček žene na vodo in znižuje tudi količino krvnega sladkorja. Predvsem ljudska medicina ga priporoča pri gripi, prehladu, telesni utrujenosti, revmatičnih obolenjih, protinu, astmi, kroničnem bronhitisu, jetrnih, želodčnih, ledvičnih boleznih ... Pri prehladu, gripi, izčrpanosti... naribano korenje pomešajmo s karameliziranim sladkorjem, ker je v taki obliki učinkovitejše. Iz korenčkovih listov skuhan čaj se priporoča pri aftah (za izpiranje ustne votline). Korenček lahko uporabljamo tudi v kozmetiki. Nariban korenček kot obloga se dobro obnese pri zdravljenju kože, ki je preobčutljiva za kozmetične pripravke. Z oblogo si polepšamo obraz, zdravimo izpuščaje, ture ... Nastrgan korenček, pomešan z medom, celi rane in blaži težave pri luskavici. Korenčkova juha 300 g svežega korenčka 40 g riža (neglaziranega) 40 g sončničnega olja 20 g moke peteršilj, sol po okusu Korenček dobro operemo, ostrgamo in narežemo na kocke. Stresemo ga na vroče olje, popražimo in zalijemo z vrelo vodo, po želji posolimo in kuhamo do mehkega. Dodamo še riž in zgostimo z moko. Na koncu dodamo sesekljan zelen peteršilj. Korenjeve klobasice 500 g korenja sol 1 celo jajce ali 2 beljaka 40 g pšeničnega zdroba 250 ml vode drobtine olje za pečenje Očiščeno surovo korenje drobno naribamo, solimo, pomešamo z jajcem in v vodi kuhanim zdrobom. Če je masa preredka, primešamo še malo nekuhanega zdroba. Iz dobljene mase oblikujemo klobasice (ali zrezke), jih povaljamo v drobtinah in opečemo na vroči maščobi. Korenčkov kruh 400 g korenčka 20 g kvasa 500 g moke Individualne razlike v razvoju in temperamentu M ojca je živahna, klepetava deklica, nenehno nekaj sprašuje in vse jo zanima. Rada je v družbi drugih otrok, kjer se znajde in . ima veliko prijateljev. Njen bratec pa je povsem drugačen. Je zelo resnoben. Preden kaj pove, veliko razmišlja. Vse ga prizadene in je velikokrat užaljen. Ob vstopu v vrtec se je s težavami vključil v skupino vrstnikov in še zdaj pogosto joka... Takšne in podobne zgodbe mi pogosto pripovedujejo starši. Zaskrbljeni so in sprašujejo, kaj je bilo narobe v njihovem vzgojnem pristopu. Ne znajo si pojasniti, zakaj je eden od njihovih otrok tako zelo občutljiv in ranljiv, drugi pa življenje doživlja in se nanj odziva z lahkoto in sproščeno. Oba so vzgajali na enak način, oba imajo radi. Nič niso ravnali narobe, le otroka sta različna! Otroci se med seboj razlikujejo. Že med nekaj dni starimi dojenčki je mogoče opaziti razlike v odzivanju in vedenju, tj. v ravni aktivnosti, v ritmičnosti, v hitrosti prilagajanja na nove situacije ipd. To je otrokov temperament; Pove nam, kako se otrok odziva in kakšen je njegov stil vedenja. Raziskave kažejo, da nekatere značilnosti tempera- Zveza potrošnikov svetuje a za menta vztrajajo v nadaljnjem razvoju in ostanejo stnosti posameznika. Osnova temperamen m je biološka. Danes se vedno bolj poudarja po dejavnikov pri temperamentu. Seveda Pa s°raZVojuse niki le osnova, ki jo dogradijo vplivi okoja^^.^ vrojene značilnosti oblikujejo in brusijo v o P z okoljem. Otrok sam pomembno soo 1 ravnanje drugih. . Q upoš** Individualne razlike med otroki mo ti, saj niti dva otroka nista povsem ena ^.^jn re eden, to ne velja tudi za drugega- ^eni6 vzgojitelji naj bi se občasno vpras33, kakšn6 ta otrok, po čem se razlikuje o odzivain so njegove potrebe in kako se nanje?« . aUmijast°in Če vzamemo tri lutke, kovins • diuj> stekleno, bo prva ob dotiku lepo z bo počila, steklena pa se bo razb1 a ^nii3" ščke ... Tudi otroci na enak dražja) enako, ne reagirajo enako. To je P° J njego*0 vati. Skušajmo pri vsakem otro u neponovljivo enkratnost, da bo zr?ao življenje118 ga sebe. Za otroka in za starše , .^njič. način veliko lepše. O tem P3 vec dipi.psih.RE^^ Račun višji od predračuna Gospa se je z obrtnikom dogovorila, da ji bo napeljal centralno kurjavo. Izvajalec je zahteval vnaprejšnje plačilo, ona pa je zahtevala predračun in obrtniku po predračunu takoj tudi plačala. Plačala je kar 10 mesecev prej, preden je obrtnik začel z delom. Ko je bilo delo končano, je dobila račun, znesek pa je bil kar za 71.000,00 SIT višji od tistega v predračunu. Vprašala nas je za nasvet, kako naj ravna. Izvajalec je utemeljil povišanje cene storitve s tem, da je kupil peč za centralno kurjavo kasneje in ne takrat, ko je izdal predračun. To ni upravičen razlog za povišanje cene storitve, saj bi moral obrtnik peč kupiti takrat, ko je izdal predračun in po takratni ceni. To, daje peč kupil kasneje, je bilo njegovo tveganje. Stranki smo svetovali, naj ne plača povišane cene storitve. Zakon namreč določa, da mora izvajalec, ki je izdal predračun, nemudoma obvestiti stranko, če se med delom izkaže, da je prekoračitev predračuna nujna. V nasprotnem primeru, torej če naročnika ne obvesti, izgubi pravico zahtevati poravnavo višjih stroškov. Zakon je še strožji, če je izvajalec izdal račun z izrecnim jamstvom za njegovo pravilnost. V t^kem primeru ne sme zahtevati višjega plačila, čeprav je v posel vložil več dela in je imel več stroškov. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069) 27 300, Slovenska 48 (stavba ZZZS), p. p. 207. Vodja območne pisarne Murska Sobota ANDREJ ČIMER 3 jajca 80 g dietne margarine (maslo) 100 g sladkorja 70 g na lističe narezanih mandljev naribano lupino limono, vanilin sol po okusu Korenje očistimo in olupimo, nato na drobno naribamo. V 1 del vode zdrobimo kvas. V večjo skledo presejemo 250 g moke, dodamo celo jajce, kvas in naribano korenje. Testo pregnetemo in pustimo na toplem vzhajati vsaj 30 minut. Testu dodamo stopljeno margarino (maslo), preostalih 250 g moke, 2 jajci, sladkor, mandlje, naribano limonino lupino in konico vanilijevega stroka. Testo dobro pregnetemo in ponovno pustimo vzhajati na toplem 1 uro. Venčni model (2r = 24,5 cm) in notranjega (2r = 10 cm) namažemo z oljem, dodamo testo, pogladimo in damo v segreto pečico. Pečemo 40 minut. renček. Jed zelo prija v toplih poletnih dneh, je polna vitaminov in mineralov. Mešan sok 1 kg korenčka 2,5 kg jabolk 1,5 kg sladkorja 1 vrečka limontusa 1 vanilin sladkor Korenje dobro očistimo in skuhamo v 1 /2 I vode. Ravno tako očistimo in skuhamo jabolka v 1 I vode. Nato vsako posebej zmešamo v mešalniku, dobljeno maso damo v primerno posodo, dolijemo 7 I vode, dodamo sladkor, vanilin in II-montus ter dobro prevremo, nalijemo v sterilne in suhe steklenice ter damo v suho toplotno obdelavo. Korenčkovi keksi 250 g mešane bele moke 125 g masla ali margarine 125 g sladkorja 125 g surovega korenja 1/2 pecilnega praška marmelada Moko pomešamo s pecilnim praškom in vanjo zdrobimo maščobo, nato dodamo sladkor in surovo na drobno naribano korenje. Zgnetemo v testo. Dalje ravnamo kot z navadnimi keksi. Še boljši so, če jih pripravimo kot žepke - da jih nadevamo z marmelado. Pečene povaljamo v sladkornem prahu. Nariban korenček po turško 600 g mladega korenčka polivka: - 1 dl naravnega jogurta - 1 strok naribanega česna - 6 žlic olivnega olja - 2 žlici sesekljanega zelenega peteršilja - sol, poper Očiščeni korenček naribamo in damo v servirno skledo. V drugo skledo damo jogurt, primešamo česen in sol po okusu. Jogurt z začimbami stepamo z metlico ter postopoma prilivamo olje. Primešamo še peteršilj in s polivko prelijemo ko- dipl. ing. živ. tehn., pharm. JOLANDA PRELEC - LAINŠČAK Pomurja Murska Sobota so bila darovan* tvai žiro račun društva 51900-678-48545 sodelavci Josipa Kerčmarja iz Potrošnika nameS^° ^ča Marijo Kerčmar 11.000,00 sit; Jožica Lepoša z oq sit cvetja za pok. Marijo Kerčmar iz Černelavec 5. ^grčma^ Mikola iz Černelavec namesto cvetja za pok. Marijo nelavec 5.000,00 sit; Karel Rituper namesto cve ja ^0 Farkaš iz Murske Sobote 4.000,00 sit; družina 5 gOO, namesto cvetja za pok. Marijo Kerčmar iz Černe a » družina Sever - Kuzmič iz Šalamencev namesto cve JI Kerčmar 5.000,00 sit; Pomurska banka M. Sobota n ; pok. Marijo Kerčmar 5.000,00 sit; Gizela Hajdini3 .jnaLeP%; mesto cvetja za pok. Marijo Kerčmar 5.000,00 si, .ggO,0% Adrijanec namesto cvetja za pok. Marijo Kerc apok^ družina Janeza Smodiša iz Mačkovec namesto cv ^ač Kerčmar iz Černelavec 5.000,00 sit; družina Zla cvetja za pok. Marijo Kerčmar iz Černelavec 4. ^erčrnar Si; Kmetec iz Martjanec namesto cvetja za pok. Man n3 nelavec 3.000,00 sit; družina Alojza Kocjan3 • Qg sit; cvetja za pok. Marijo Kerčmar iz Černelavec 5. Franca Olaja iz Rakičana namesto cvetja za P° ■ na<>* Černelavec 5.000,00 sit; Marija Mlajč iz Cerne„g sjt; JoZ® za pok. Marijo Kerčmar iz Černelavec 5.000, iz^'^ Murske Sobote namesto cvetja za pok. Franca apo^ K 5.000,00 sit; družina Fujs - Lajnšček namesto cve Farkaš 20.000,00 sit; Jože Varga namesto cve 5. 3 Koloman Lovenjak namesto cvetja za pok. Milan3 3. sit; Erika Krstič namesto cvetja za pok. Nikolove apok sit; Hilda Bunderla iz Murske Sobote namesto cve g/aP0^/ 5.000,00 sit; sindikat Agromerkurja namesto ve sod. Gomzija 5000,00 sit; Cvetka Novak, Žihlav za pok. Franca Mariniča 2.000,00 sit; družina gg^oO s'LjX mesto sedmine za pok. Elemerja Lepoša 10 ■ QeCilij® Agromerkurja namesto venca za pok. oče 3 sredst® 5.000,00 sit; Ljubica Gašparac - nakazilo zbra eStoc. meru - 41.160,00 sit; družina Šavel - Nadai na pravl Faniko Pojbič 10.000,00 sit; sosedje v Nas. bota namesto cvetja za pok. Faniko Pojbič 1 ^eja Pomurskih mlekarn namesto cvetja za P°k' egto c 5.000,00 sit; sindikat OŠ I Murska Sobota n3 t0^ Faniko Pojbič 5.000,00 sit; upokojenci sj’s 9.500,00 sit; sindikat zavoda OŠ I Murska 0 svojca Marije Samec 5.000,00 sit; sindikat O ^egih ta Anice Puhan 5.000,00 sit, Pomurska banka, j ca pok. očetu Lidije Gumilar 15.000,00 sit, S« namesto cvetja za pok. Tiborja Kerčmarja 5, fekc. oddelka namesto cvetja za pok. mamo nani®st0 5000,00 sit; sindikat zavoda I. OŠ M. Sobo mamo sod. J. Fišer 5.000,00 sit. geZ^^ 5 Za darovane prispevke se zahvaljujemo-objavljamo od 1. 1.1998 tudi v Vestniku. qqQ-6' pjl^ Sredstva lahko nakazujete na žiroračun celo^Z • cP , afjjO P Sredstva Društva za boj proti raku Pomurja s r0aliZ 5^' pomurski regiji, in sicer v letu 1998 predvsem z opremo protibolečinske ambulante pri Bolnism za zdravje in dobro počutje junij 1998 DOBRO JE VEDETI MED ZVEZDAMI OVEN Končno se boš sprijaznila, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi ^želela. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš al kmalu znašla in uspela. k Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar ti sploh ne bi škodilo, če ls® vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič 0 re9a, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. bik Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po 7^ponudi neke Kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja „. izrečeno On: Odločitev bo predvsem na tvojih ramah, za o p prijateljstvo. Po- besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav z°rnost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodi t. ^nepremišljeno potezo si boš nakopala kup nepnjetmh^ PQdrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga _ ne Poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno pri0 precej nad tkanje okoli ti sicer ugaja, toda tvoji domač, ga majo z^pre J Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo rade Partner ^oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi - vsaj kar se tiče J Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj bos kma ^bo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem p 0 di z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se o zg' .im poslo-vnimPred teboi ie uspešen teden' ki ga b°S n °n^ si si ga že tako dolgo "d uspehom. Paše prijeten večer v dvoje bo, ki si si ga ze 6 ■ Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspe om LEV ^oj 2® Pač tak°' da ie Prepovedano 7® ^sTbta^^radiena itl loj °CI temperament zapelje precej dlje, k nekaj, kar J^o enkrat se živi zato uživaj sedaj in ne čakaj na a sPloh ne bo prišlo. . , ,ampniavati med tato3861 S'Se v dokai neobičaini situaclil’ k° S'pa Dnmeru neverjetnih naklZni|° 'n poslom- Lahko ti sicer uspe, vendar le v p na kar pa nikar preveč ne računaj. * Murske Šh°RSII>J. D A - Callfornia i GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF ŠS Koren j jOJko ~ S ovenskogoriški kvintet .MSar ?e>RaT - Ans. Grega Avsenika K ^-^'Nika Zajca ka bje ■ bratov Poljanšek U 11,9 ^Ukaka^o četrtka, 18. junija 1998, na naslov: Murski val, 'vUu ’ 9p°0 Murska Sobota, za glasbene lestvice. °" tuja: nQslov: za res in za zabavo DEVICA Ona: Ko boš spoznala, da si premagala zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja. TEHTNICA Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali je pravi. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti: denar ali ljubezen. ŠKORPIJON Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa ti utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlagaj kot... On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same ... STRELEC Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ... On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati z ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi prijateljev, ki so ti pri tem pomagali. KOZOROG Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti! On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen. VODNAR Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastale situacije, ampak jo raje dobro izkoristi. Obetajo se ti težave s partnerjem. On: Videl boš, ca se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, ti pa boš presodil, ali se ti bo to tudi splačalo. RIBI Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo ali pa je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj, da se boš hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi drugih, saj si kriv predvsem ti sam. 24 ur fon 0609630898, 041630898 28 11. junij 1998, GRADITELJ OSTREŠIJ IN OPAŽEV ITALIJANSKI OKRAJŠAVA PREMIERV ZA TOLAR REKA DVA M (ZVONE) BODEČ PLEVEL VESTNIK PRIJETEN VONJ ISLAMSKI POSTNI MESEC (DANNVLA) POSNE- MOVALEC FINSKI STROK. ZA PREBIVALCI SKAK. OMANA BRAT VEČANJE GLAVNO MESTO EGIPTA LIRSKI REKA SKOZI RADIJ FIRENCE POSLOVNA ENOTA JED IZ KROMPIRJA KOPNINA RUDNINA ROMBIČNI VOJAŠKO POROČILO SNOV, KI DAJE TEKOČINA V ŽILAH CEVAST KAČJI ZOB SKUP. LJUDI, IZVOLJENA ZA OPRAV. DOL. NALOG NAPRAVA, KI POVEZUJE TANTALOVI POTOMCI KOT, KI MERI $0 STOPINJ RAZLIČNA VOKALA PERJE PRI REPI LETIH 19«- 99(PIETRO) TOMAŽ TERČEK REKA NA ZAHODU BUTANA POVRŠINA. OBMOČJE IVAN TAVČAR GRŠKI BOG VETROV OKROGLA POSODAZA PEČENJE META MALUS BRAZILSKI PISATELJ (JORGE) GL. MESTO FRANC. DEP. SOMME KAREL ŽELEZNIKAR TIROLSKA ,(ORIG.) EDEN OD GLAGOLSKIH ČASOV NASELJE PRI GROSUPLJE s(srnUJ" HOlg, 00 VRSTA IGLAVCA IGRAŠ KARTAMI NEMŠKI PESNIK (HANS, 1997-1999) BRIT. OTOK V SEV. MORJU RIMSKA ŠTIRICA IRANSKO NOM. PLEME MALIK DOBIČKA GR.-RIMSKI ST^IVEK MENTOR IN MECEN SLOV. PISATELJEV (ŽIGA) ROJSTNI KMETIJSTV MOJZESOV 4. RIMSKI KRALJ PESNIK GRUDEN AVT.PUŠKA AM. MOTOKROSIST GL.ŠTEVNIK HLADEN VETER V PRIMORJU NEKD.MISS (JANJA) ZASTOPNICA PODJETJA ESTONSKI SKLADATELJ (EVALD) JANEŽ (LAT.) ČAROVNICA V HOMERJEVI ODISEJI KRAJ GREGORČIČA TANTAL KALCIJEV KARBONAT NIZKA PESNIK GRŠKAMATI BOGOV AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK VODJA AVSENIKOV NAJDALJŠA FRANCOSK JEZERO NA VZHODU TURČIJE DENARNA ENOTA V MJANMARU (BURMA) (BREZ ZAVOR) MADONNINA PESEM SLOVENSKI GLASBENIK KITAJSKA DEN. ENOTA DOHODEK AVTORJA UMETNIŠKE- GA DELA PREBIVALK BRETONIJE MOŠKO IME ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) SLOVENSKA PISATELJICA (1991-1997) NENADNA SMRT RADON RIMSKA VELETOK V ST. VEKU Z. EVROPSKI EDEN OD MUŠKETIRJ CELIČNI POJAV (NEKD.IME VIETNAMCE) PREBIVALCI ANAMA INDIJANCI VUKATANU IRIDIJ STARO KITAJSKO brenkalo DEDEK NA PRIMORSKE VPREŽNA ŽIVAL JAKAAVŠlj ANG. FIZIK (SIR 1S19-19«) Geriču0 ZNftMEHJE NIČVREDEN ČLOVEK, SLABIČ Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 20.000 SIT 2. nagrado v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrado v vrednosti 5.000 SIT 4.-8. nagrado Vestnikova majica. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 17. junija 1998. DRUŽINA KMETIC ODKRIJEJO PRAVO DENTI FnO ltW®A" TOVARNARJA OTOK PRI ZADRU KARIRASTA TKANINA Izžrebani reševalci nagradne križanke (Vestnik, 28. maja) 1. nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev: Silvo Horvat, Trnje 95, 9232 Črenšovci 2. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev: Marika Kepe, Finžgarjeva 28, 9000 Murska Sobota 3. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Vida Varga, Vrazova 4, 9250 Gornja Radgona 4. nagrada - Vestnikova majica: Urška Lovrenčič, Bogojina 143, 9222 Bogojina 5. nagrada - Vestnikova majica: Anton Kerec, Zg. Gorje 76, 4247 Zgornje Gorje 6. nagrada - Vestnikova majica: Vijola Varga, Puconci 172, 9201 Puconci •7. nagrada - Vestnikova majica: Franc Talaber, Mačkovci 52b, 9202 Mačkovci 8. nagrada - Vestnikova majica: Ines Nemec, Krajna 34a, 9251 Tišina Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič! Riše in piše: I. Banfi ZZZS opo^ Za varni turizern čez mejo mred zaceone^le M stične T Udenav*^ slovenskih do tudi letosJe °dn sednji državbSU.^kiso zapomniti naP. v|jade^ zdravstvenih s raVili n sednji državi Zavodu za z: nije. zavarovanje ^ine Po sklenjen® g|OveniJ^. sporazumu m® efl5^ Hrvaško imai0 rovanci, ki s° ico .st«' le začasno. zdravstv® aVjtev plačne« nujne uveO ^ji ritve. Postop ta|c:na%23 pravice Pa J .„uogza ^p0' izpostavi HrvaJ[s anJel zdravstveno / trebnooddab®^^ HR3 (dobi se zS) t« v«' in izpostavah X izdal ustrezno (javljanje zd.Hl|oH1leJJ tev-StemPO^i^ mogoče uve l। stveno stord stvene iAi0l v javnem zd ^ih du ali pn za.raVXUlA s hrvaškozd ieno 5l«,«ve, jih ni ^biloO^.MDi tem ne bi U MEDTEM NAWIM0WNI SVINJSKI FARMI ALI W0AI paje-^^^ nezdravs^ ^iifl .J ge ugodno ‘ ga postop ČE JE RADUONAIVNOST REJSAE) AK NEVARNA, TE MOREMO HITRO NEKAJ UKREPAT!.,, ___________ AMPAK ...AMPAK,. PA SEJ USI 2JATE VA RFJČ„,sr?^|. nnnu.NO... VAŠČAN. JUGA Sl BA ŽDFJLE 1/ES W STRAŠEN, JOŽEF,,. A S'SE PO DELU U HLAČE.., TO BEDASTO TEVE, ZDAJ BOŠ PA EŠCE R0UT| GUGALA KROUTA ENA ?! KA JE, MOČVIRNIK ? KA Sl NABAVO NOUVČ SKER ZA FARMO SV/NJ ? Petek, 12. 6. 1998 TV SLOVENIJA I 9.30 Glejte, kako rastejo 9.4S 10.15 10.35 11.05 11.35 12.05 13.00 13.35 14.25 16.20 17.00 17.10 17.30 18.20 19.10 19.30 Tedi, oddaja za mularijo Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Zenit 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Na vrtu Emily z Mesečeve domačije, kanadska nadaljevanka, 6/13 Poročila Jackson Pollock, angleška dokumentarna oddaja Vesele Windsorčanke, gledališka predstava Mostovi Obzornik Po Sloveniji Lahkih nog naokrog Svet konj, mačk in psov, angleška serija Risanka Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 22.00 22.50 0.00 1.00 Gospodična Rose White, ameriški film Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Portret Edgarja Vareseja Svet konj, mačk in psov, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 12.00 13.05 16.10 16.35 17.00 17.20 19.30 20.00 20.30 23.00 Saint Tropez, francoska nanizanka Tv-poper Ženska v črnem, angleški film Pasje življenje, ameriška nanizanka Čudežni otrok, ameriška nanizanka, 1/22 SP v nogometu, Paragvaj: Bolgarija SP v nogometu, S. Arabija: Danska Kolo sreče Nenadoma Susan, ameriška nanizanka SP v nogometu, Francija: J. Afrika Vroča streha, korejski film POP TV 10.00 Za vedno, nadaljevanka - 11.00 Esmeralda, nadaljevanka - 12.00 Obalna patrulja, nanizanka - 13.00 POP kviz - 13.30 Pleško, nanizanka - 14.00 Obalna straža - 15.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.30 Oče in sin, nanizanka - 16.00 Za vedno, nadaljevanka - 17.00 . Esmeralda, nadaljevanka - IBM POP kviz - 18.30 Stefanie - angel v belem, nanizanka - 19.20 Vreme - 79.30 24 ur - 20,00 Padec v vodo, ameriška komedija - 22.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Prva izdaja, nanizanka - 0.00 Nove Emmanueline dogodivščine 4 KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka -10.00 MacGyver, nanizanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Lepota telesa - 14.00 Oprah Show -15.00 Srečni časi, nanizanka -15.30 Družinske vezi, nanizanka -16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -17.00 Družinske zadeve, nanizanka -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka -18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja -18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka -19.00 Oprah Show: Madonna - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Uročena nevesta (09 09161), Krvavi vod (09 09 162), Osvajanje (09 09 163), Lev pozimi (09 09 1 64) - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15.15 Kulturno-razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) -16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa, ponovitev -16.00 Supermanove dogodivščine, nanizanka -17.00 Matlock, nanizanka -18.00 Umor, je napisala, nanizanka -19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Izbor filmske zvezde: Paul Nevman (090 91 51), Robert Redford (090 91 52), Dustin Hoffman (090 91 53) - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Highlander SILDIO AS 9.30 GNES -10.00 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -10.30 ZAKOJ-PA NEJ mladinska oddaja -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -. 17.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja -18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 SOSEDJE 2.del avstralske nadaljevanke -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES ■ 20.30 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA 1 .del nadaljevanke -20.55 Videoboom 40 ■ 21.50 SOSEDJE ponovitev 2.dela - 22.15 Videotop - 22.30 GNES -23.45 Erotika ■ 01.10 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.25 Rejec govedi, nadaljevanka -13.20 New York, nadaljevanka -13.45 Risanka -14.00 Poročila -14.05 Z namenom in razlogom -15.10 Pol ure kulture - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Velebit v Andih, dokumentarna oddaja - 20.50 Po naši lepi: Zadar - 22.10 Opazovanja - 22.40 Tednik -23:40 Poročila - 23.45 Oddelek za umore, nanizanka TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka -17.55 Trenutek spoznanja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.10 Poročila - 21.25 Nenadoma Susan, nanizanka - 21.55 Ulična pravda, ameriški film -23.25 Velike skrivnosti 20. stoletja: Mata Hari TV MADŽARSKA 1 9.35 Vino in oblast -10.10 Ponovitve: Nacionalni park, z Andrejo Szenes-11.15 Savan-nah, nadaljevanka - 12.00 Zvon, ura novic -14.00 Nanizanka -14.30 Za otroke -16.55 Familija, 344. del -17.25 SP v nogometu, S. Arabija: Danska -19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah, nadaljevanka - 20.45 Variacije - 21.00 Desert TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica -13.00 Ura novic -14.00 Francoski kaleidoskop -14.25 SP v nogometu, Paragvaj: Bolgarija -16.30 Repeta -17.50 Delta 2000 - 18.20 Mixi-tip -18.30 Alpe ■ Donava - Jadran -18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport -19.55 Madžarska hiša - 20.55 SP v nogometu, Francija: Južnoafriška Republika TV AVSTRIJA 1 9.20 Podmornica SeaOuest -10.05 Prsi ali bedro, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda -12.35 Risanke -14.05 Konfeti novice -14.15 Nogomet: Paragvaj • Bolgarija, prenos iz Montpellierja -16.25 Superman -17^5 Nogomet: Savdova Arabija-Danska, prenos iz Lensa -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Studio SP, prenos iz Bordeauxa - 20.50 Nogomet: Francija - Južnoafriška republika, prenos iz Marseilla - 23.00 Brata Blues, filmska komedija - 1.05 Kalifornija, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tam, kjer rože cvetijo, film -10.35 Bogati in lepi -11.15 Halo, kako je? - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.10 Univerzum - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick - 21.15 Domovina - 22.10 Poročila -22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl EUROSPORT 12.00 Nogomet: Rendez- vous Francija '98 -13.00 Tenis, prenos iz Halleja -15.00 Tenis, prenos iz Londona -17.00 Nogomet: SP '98 - 17.20 Nogomet: Savdova Arabija: Danska, prenos iz Lensa -19.30 Nogomet: tekma dneva - 21.00 Boks - 22.00 Motociklizem -23.00 Nogomet: SP '98 - 1.00 Nogomet: vrhunci dneva ORED Sobota, 13. 6. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.50 Dobrodošli doma 9.55 Gospodična Rose White, ameriški film 11.30 Promenadni koncert 12 .05 Tednik 13 .00 Poročila 13.25 Prisluhnimo tišini 13.55 Polnočni klub 15.10 Slamnati mož, ameriški film (čb) 17.00 Obzornik 17.15 50 let AFS France Marolt 17.50 Na vrtu 18.20 Črna skrinjica, angleška dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Turistična oddaja 22.05 Tretje oko, dokumentarna serija 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 El Diablo, ameriški film 1.10 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9,25 Zlata šestdeseta: Branko Šomen 10.25 Tv-poper 14.20 SP v nogometu, Španija : Nigerija 17.20 SP v nogometu, J. Koreja : Mehika 19.30 EP v odbojki (ž), Slovenija: Madžarska 20.30 SP v nogometu, Nizozemska : Belgija 23.00 V vrtincu 23.40 Sobotna noč 1,40 Brane Rončel izza odra POP TV 8.00 Rožnati panter, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Guliverjeva potovanja, risanka - 9.30 Kremenčkovi -10.00 Pajkec, risanka -10,30 Power Rangers, mladinska nanizanka -11.00 Ujeta v televiziji, mladinski film -13.00 Morska deklica, nanizanka -13.30 Odiseja, nanizanka -14.00 Super POP -15.30 Pustolovščine Robina Ho-oda, nanizanka -16.30 Highlander -17.30 POP party -18.30 Beverly Hills -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Otrokovo zdravje, ameriški film - 21.45 Teksaški mož postave, nanizanka - 22.45 Glasbena skrinjica, ameriški film -1.15 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Mogočni Mišek, risanka -10.00 Mork in Mindy, nanizanka -10.10 Divji Divji zahod, nanizanka -11,30 Sobotna matineja: Robinson Crusoe na Marsu, ameriški znanstvenofantastični film -13.30 Pot do zmage, ponovitev -14.00 Zaliv delfinov, nadaljevanka -15.00 MacGyver, nanizanka -16.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -17.00 Nimaš pojma, nanizanka -17.30 Ta čudna znanost, nadaljevanka -18.00 Atlantis, glasbena oddaja -19.00 Protiudarec, nanizanka - 20.00 Krvava nevesta, ameriška kriminalka - 21.45 Babilon 5, nanizanka - 22.30 Zgodbe iz grobnice, nanizanka - 23.00 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.00 Atlantis IDEA TV -KANAL 10 10.00 Živa, ponovitev -10.15 Pred koncem tedna, ponovitev -11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 TV Gajba -18.00 Zapp, glasbena oddaja -19.30 TV Gajba TV GAJBA 16.00 Očarljivec, avstralska komedija -18.00 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Skrivnostni otok, nadaljevanka - 20.00 Vojne vihre: Urjenje, ameriški film - 22.00 Glineni vojščak, hongkonški film - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA ponovitev 1 .dela -10.25 Videoboom 40 ■ 11.20 SOSEDJE -12.00 Videostrani • 16.00 GNES -16.30 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA • 16.55 Videoboom 40 - 17.50 Naj spot -18.35 SOSEDJE -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik -19.55 Utrip -20.10 GNES - 20.40 MODNA REVIJA SSTŠ - reportaža - 21.25 FILM - 22.30 GNES ■ 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers -9.00 Dobro jutro -11.00 Besedo imajo mladi -12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijski svetovalec -13.00 Nenavadna varuška, francoski film -14.25 Risanka -14.40 Poročila -14.55 Briljantina -15.40 Televizija o televiziji -16.15 Od Aljske do Imotice, dokumentarna oddaja -16.50 Dr. Ouinnova, nanizanka -17.40 Pogovor s sencami -18.30 V zenici sonca, poljudnoznanstvena oddaja -19.30 Dnevnik - 20.20 Družinska zadeva, dramska serija -21.10 Osamljeni fant, ameriški film - 22.45 Opazovanja - 23.15 Polnočna premiera: Nema priča -1.00 Ruby Wax predstavlja Sharon Stone -1.25 Usodne ženske: Princesa Di - TV HRVAŠKA 2 11.05 Koledar -11.15 Kinoteka: Zunanja politika, ameriški film -13.15 Dosjeji X, nanizanka -14.00 Črno - belo v barvah: Rapsodija v modrem, ameriški film - 17.00 Planet Internet - 17.30 Mesta sveta: Tanariffe, La Valette -18.30 Zlati gong, glasbena oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 Fantastične živali Milka Kelemena, dokumentarni film - 22.00 Rolling Stones v Nurnburgu - 22.45 Fantastična prihodnost, dokumentarna serija - 23.35 Kronika mednarodnega gledališkega festivala za otroke in mlade - 0.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 8.00 Otroški program -11.05 Strasti, nanizanka -11.55 Ljubezni v Saint Trapezu, nanizanka - 12,55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik - 13.10 Narodna glasba - 13.35 Sposojena zemlja -14.05 Rekla je umor, kriminalka (č.-b.) -15.35 Moda '98 - 16.05 Po poti -16.35 Zlata vejica, ocenjevanje -17.25 SP v nogometu, Koreja: Mehika, v odmoru Lotoshow - 19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi - 21.00 Terminator 2, ameriški znanstvenofantastični film - 23.15 YES, koncert TV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Izbor iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Desert -12.15 Globoka voda -13.00 Okno v Evropo - 14.00 Francoski kaleidoskop - 14,25 SP v nogometu, Španija: Nigerija -16.30 Potepanje po deželi domači -17.00 Nacionalna zakladnica -17.10 Mizarji z rožami -17.35 Formula 1, nanizanka -18.25 Velike romance 20. stoletja -18.55 Pravljice -19 JO Dnevnik, šport -19.55 Bolnica v predmestju, nanizanka - 21.00 SP v nogometu, Nizozemska: Belgija TV AVSTRIJA 1 8.55 Vrača sled - 9.25 Albert pravi... narava zdaj! -10.30 Noahov otok -11.00 Disneyev festival -11.55 Blossom -12.20 Nick Foley -13.10 Življenje in jaz -13.30 Čudovita leta -14.00 Nogomet: Španija: Nigerija, prenos iz Nantesa,-16.25 Specialisti -17.15 Nogomet: Južna Koreja: Mehika, prenos iz Lyona -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Studio SP, prenos iz Bordeauxa - 20.50 Nogomet: Nizozemska. Belgija, prenos iz St. Denisa -23.00 Železni orel, pustolovski film - 0.45 Volčje maščevanje, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Halo, služabnik, filmska komedija -11.30 Parada za kraljico Elizabeto II., prenos -13.00 Poročila -13.10 Majhen prevarant na jezeru Wolf-gang, filmska komedija -14.45 Sedem let smole, filmska komedija -16.15 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Moj očka in trinajst stolov, TV-film - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.40 Poročila - 23.45 Trapez, film EUROSPORT 7.00 Nogomet: vrhunci prejšnjega dne - 8.30 Nogomet: ponovitev -10.00 Nogomet: Francija : Južnoafriška republika -12.00 Nogomet: Rendez-vous Francija -13.00 Tenis, prenos iz Halleja -15.00 Tenis, prenos iz Londona -17.00 Nogomet: SP '98 - 17.20 Nogomet: Južna Koreja: Mehika, prenos iz Lyona -19.30 Nogomet: tekma dneva - 20.30 Atletika, prenos mitinga iz Helsinkov - 22.00 Motociklizem: velika nagrada Španije v Madridu - 23.00 Nogomet: SP '98 -1.00 Nogomet: vrhunci dneva 70.00Za verfuo, najame var/Tca - 77.00esmeratJa, naJa7Jei^n0a - 70.00 /Vewyorška po/7c0a, uan/zanka - 73.003o/n7šn/ca upanja, nan/zanka - 74.00 Oba/na straža, nan/zanka - 75.00Z7ato7aski, nanizanka - 75.30 Oče in sin, nanizanka - 16.00Za vedno, nadaljevanka - 17.00 Esmeralda, nadaljevanka - 18.00 POP kviz - 18.30 Stefanie - angel v belem, nanizanka - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Manhat- TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.15 Galapagos po Daminu, ameriška serija f 1.10 Bajke na Slovenskem: Varuhi narave 1.40 Turistična oddaja ?.O5 J. A. G., ameriška nanizanka 1.00 Poročila .15 Zgodbe iz školjke .45 Resna glasba .40 Razgledi slovenskih vrhov .10 Osmi dan .50 Podoba podobe .20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV .00 Obzornik .10 Po Sloveniji .30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja .20 Parada plesa .35 Znanje je ključ .05 Risanka .30 Dnevnik i.05 Emily z Mesečeve domačije, kanadska , nadaljevanka, 7/13 .00 Dobro je vedeti .05 Tednik !,00 Odmevi, vreme, šport ’.50 Omizje o kulturi 5.00 Parada plesa 0.15 Znanje je ključ FV SLOVENIJA 2 1.05 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka 2.15 Resnični obraz Anite Novak, tv-nadaljevanka 3.05 Svet poroča 6.30 Saint Tropez, francoska nanizanka I7.20 SP v nogometu, J. Afrika: Danska 9.30 Kolo sreče !0.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 10.30 SP v nogometu, Francija: S. Arabija 13.00 Ples po ulicah, angleška serija tan bo moj, ameriška nadaljevanka, 2. del - 20.50 Dobim - podarim - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Cybill, nanizanka - 22.30 Pleško, nanizanka - 23.00 Ciklus filmov Johna Travolte: Krik, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka - 10.00 MacGyver, nanizanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Odklop - 14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nanizanka -16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka -19.00 Oprah Show: Najboljša Oprahina presenečenja - 20.00 Šepet morilca, ameriška kriminalka IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15.15 Reportažni utrip, ponovitev -16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kultumo-razvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Robocop, ameriška nanizanka, 1. del -17.00 Matlock, nanizanka - 18.00 Umor, je napisala, nanizanka -19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Dosjeji X, nanizanka -22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Odpadnik, nanizanka STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 KUFER turistična oddaja -10.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? -11.00 Iz produkcije ZLTV Loka TV - Mežica -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? -17.30 Iz produkcije ZLTV Loka TV-Mežica -18.00 Videostrani -18.30 KUFER turistična oddaja -19.00 GNES inf. oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES ■ 20.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu - 21.00 MEHANIKA 1951 - 22.00 Naj spot - 22.30 GNES- 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.20 Nev/ York, nadaljevanka - 13.45 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Za otroke -15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede -19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 21.10 Zgodba o Zalivu, dokumentarna oddaja - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovanja - 22.55 Kinoteka: Duh in gospa Muir, ameriški film 74.30ko/eJar - 74.40 JunakiRav/ove utice, madžarsko-ameriški film - 16.25Za otroke - 17.00 Rejecgovedi, nadaljevanka - 17.50 Po meri - 18.20 Moč denarja -18.35 Hugo - 19.00Zupanijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X, nanizanka - 21.25 Poročila -21.40 Seinfeld, nanizanka -22.10 Otrok vode, kanadski film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.10 Počitniški program za otroke - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Govorica srca, nanizanka - 14.00 Za manjšine - 15.25 Za otroke - 16.20 V imenu ljubezni, nanizanka - 16.50 Nujna pomoč -17.00 Program za madžarske Žide - 17.25 SP v nogometu, Južnoafriška republika : Danska - 19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 291. del - 20.35 Mr. Bean, burleska - 21.05 Studio '98 - 21.40 Noro mesto, nanizanka - 22.05 Poročila - 22.15 S sovražnimi nameni, ameriški film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Informativni program - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica -12.00 Metroji sveta: Lille -13.00 Ura novic -14.00 Dva strela iz pištole, nanizanka - 15.00 Halo, Einstein, nanizanka -15.00 Francoski kaleidoskop - 16.15 Repeta, madžarščina - 17.35 S seje vlade -18.00 Madžarska danes - 18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 Dnevnik, šport - 20.55 SP v nogometu, Francija: Savdova Arabija - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.40 Zvezdne steze - 9.25 Podmornica SeaOuest - 10.10 Varuška - 11.45 Konfeti - 12.10 Medvedja banda -12.35 Risanke - 14.50 Podmornica SeaOuest - 16.25 Superman - 17.15 Nogomet: Južnoafriška republika: Danska, prenos iz Toulousa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 SP studio, prenos iz Bordeauxa - 20.50 Nogomet: Francija: Savdova Arabija, prenos iz St. Denisa - 23.00 Oddaj o kulturi -1.20 Hudičevo seme, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ženski zdravnik dr. Pretorius, film - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme -20.15 Univerzum - 21.05 Top Spot: najboljše reklame - 22.10 Poročila - 22.35 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl EUROSPORT 7.00 Nogomet vrhunci prejšnjega dne - 8.30 Nogomet: ponovitev -10.00 Nogomet: SP '98 - 12.00 Nogomet: Rendez-vous Francija - 13.00 Nogomet: ponovitev -14.30 Tenis, prenos turnirja iz Nizozemske - 16.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos -17.00 Tenis: turnir na Nizozemskem - 18.30 Bowling -19.30 Nogomet: tekma dneva - 20.50 Nogomet: Francija: Savdova Arabija, prenos iz St. Denisa - 23.00 Nogomet: SP '98 - 1.00 Nogomet: vrhunci dneva RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Flomskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop-06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - O8.O5 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - O7.2O Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - 10.00 Poročila -10.05* Obvestila -10.10. Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zliifto - 12:00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08,05 Obvestila - 8.30 3 X Country -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem -11.15 Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - 11.00 Anketa -12,00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13,30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00_Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron paz marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. K Nedelja, I V 14.6.1998 TV SLOVENIJA 1 8.00 Palček David, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 8.50 Skrivno življenje igrač 9.20 Telerime 9.25 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 9.55. Veliki ruski skladatelji: Modest Musorgski 11 .00 Svet opic, francoska serija 11 .30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila 13.55 Pravi biznis 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Sebastian, norveški film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme, šport 22.50 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 23.15 Bramvvell II, angleška nadaljevanka, 2/8 0.05 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 9.25 Teater Paradižnik 10.20 V vrtincu 11.00 Slon v bolnišnici, nemški film 14.20 SP v nogometu, Argentina: Japonska 16.40 DP v plesu 16.55 Teniški magazin 17.20 SP v nogometu, ZRJ: Iran 19.30 Videoring: Popevke s Sergejo 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv-nad„ 4/5 20.50 SP v nogometu, Jamajka: Hrvaška 22.00 Šport v nedeljo 0.00 Aimee, angleški film POl> IV 8.00 Rožnati panter - 8.80 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 0.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 9.80 Kremenčkovi - iO.OO Mladi superman, nanizanka - A0.80 Povjer Rangers, nanizanka - A 1.00 Bever\y nadaljevanka - 12.00 Meirose Plače, nadaljevanka -13 00 Brez zapor - 14.00 Napadeno mesto, ameriški tilm - 16.00 Naš Čarli - 11.15 Zaveznici, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem - 21.45 Srčna dama, slovenski film - 0.00 Smrt v Brunswicku, avstralski film - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Mogočni mišek, risanka -10.00 Mork in Mindy, nanizanka -10.30 Divji Jack, mladinski film, 3. del -11.30 Atlantis -12.30 Nedeljska matineja: Bebček, ameriška komedija -14.00 Oče Dowling, nanizanka -15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -16.45 Bravo, maestro - 17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, nanizanka -19.00 Duh bojevnika, nanizanka - 20.00 Krvavi šport, ameriški film - 21.30 Film za gledalca, pogovor o slovenskem filmu - 22.00 Odklop - 23.00 Pot do zmage, dokumentarna oddaja -23.30 MacGyver, nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 10.00 S starimi obrtmi v današnje dni - Iz naših krajev: Videm ob Ščavnici - Portret -Kam na izlet - Pregled dogodkov tedna -15.00 TV Gajba -18.30 Živa, regionalni preigram -19.30 TV Gajba TV GAJBA 16.00 Srce je osamljeni lovec, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.30 Živa, regionalni program -19.30 Skrivnostni otok, nadaljevanka - 20.00 Odpisani, nanizanka - 21.00 Davitelj proti davitelju, jugoslovanski film - 23.00 ČB klasika: Svetli list, ameriški film -1.00 Živa STUDIO AS 9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES -11.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -12.00 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -12.30 MURAŠI nogometna oddaja -13.30 MODNA REVIJA SSTŠ - reportaža ■ 14.20 Videostrani ■ 18.00 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje malih živali -18.30 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja • 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Rezerviran čas - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.40 Opazovanja - 8.10 Risanka - 8.30 Koledar - 8.40 Poročila - 8.45 Rhino & Co, poljudnoznanstvena serija - 9.35 Risanka -10.00 Dan otroka -11.30 Med nami -12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja -13.15 Opera Box -13.45 Mir in dobrota -14.20 Risanka -14.30 Risanka -14.40 Oprah Show -15.30 Dobrodošli v raju, ameriški film -17.05 Poročila - 17.20 Beverly Hills, nadaljevanka -18.15 Melrose Plače, nadaljevanka -19.30 Dnevnik - 20.25 Sončni šov HTV - 21.45 Forum - 22.35 Opazovanja - 23.05 Življenje s televizijo, dokumentarna serija - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.20 Koledar -11.30 Nedeljska maša -13.00 Briljantina -13.45 Polnočna premiera: Nema priča -15.25 Raziskovalec, serija -16.20 Praški madrigalisti, koncert -17.20 Sv. Vid, dokumentarna oddaja -17.50 Alpe - Donava - Jadran -18.20 Etnokajda - BvsatvVca - V>v\evjv\\V, - Vtavvvi - TA Ay V\\vnsVX večev. Cena zmage, amex’\šVA V\\m - T2.SS ‘Z.eV-onsV.e ■'joče,X\\Amo\\šv\ev\a nan\-zanka - 28.88 Novo ž\v\\eo\e, kancoskr l\\n\ - 1.85 Predpremiera. TV MAD1ARSKAT 7.00 Računalništvo - 7.30 Za otroke - 030 Dete 2000 - tO.OO Tv-magister - HOV Puder - 11.35 Poje Gongy HatvaniKiss - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Jani gre na dom -13.05 Siesta -14.35 Italijani v deželi škornja - 15.10 Begavčki - 15.40 Verski program - 16.00 Moj Petoti - 16.10 Disnevjevi filmi - 17.25 SP v nogometu, Jugoslavija: Iran - 19.23 Vreme -19.35 Teden, Dnevnik - 20.00 Valmont, francosko-angleški film - 22.15 Težka zemlja, dokumentarna reportaža -23.00 Tonik - 23.25 Adam torok TV MADŽARSKA 2 7.00 Vesoljske igre - 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Nihče se ne vrne, nanizanka -11.30 Za otroke -12.00 V imenu ljubezni, nanizanka -13.50 Mojstrovine -14.00 Francoski kaleidoskop -14.25 SP v nogometu, Argentina: Japonska -16.30 Nacionalna zakladnica -16.40 Napoved programa -16.55 Metronom -17.25 Skrivnost vile -18.00 Naša umetnost -18.30 Pisatelj Istvan Csaszar -19.06 Nanizanka - 20.00 Dokler še živimo, nanizanka - 20.50 SP v nogometu, Jamajka: Hrvaška - 23.00 Imre Nagy, dokumentarni film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Konfeti - 9.40 Garfield -10.25 Otroške pravice - 11.05 Disneyev festival -12.00 Prekletstvo rožnatega panterja, filmska komedija -13.45 Šport - 14.15 Nogomet: Argentina: Japonska, prenos iz Toulousa - 16.25 Specialisti - 17.15 NogometJugoslavija: Iran, prenos iz St. Etienna -19.30 Čas v sliki -19.45 Vreme - 19.54 Šport - 20.15 Studio SP, prenos iz Bordeauxa - 20.50 Nogomet: Jamajka: Hrvaška, prenos iz Lensa - 23.00 Kolumbo - 0.30 Oči groze, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Čisto velike parade, film -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Univerzum novice - 14.55 Policijska inšpekcija.1 -15.25 Lumpvagabund, film -17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 60 let Karla Moika - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.25 Vizije - 23.30 Literarni kvartet - 0.50 Teden kulture EUROSPORT 7.00 Nogomet: vrhunci prejšnjega dne - 8.30 Nogomet: SP 98 - 10.00 Motociklizem: dirka za veliko nagrado Španije, prenos iz Madrida -10.30 Nogomet: Rendez-vous Francija - 11.00 Motociklizem: dirka za veliko nagrado Španije, prenos iz Madrida -15.00 Tenis, prenos iz Londona -16.30 Tenis: turnir v Halleju -18.00 Motociklizem: VN Španije -19.30 Nogomet: tekma dneva - 20.30 Nogomet: SP '98 - 20.50 Nogomet: Jamajka: Hrvaška, prenos iz Lensa - 23.00 Nogomet: SP 98 -1.00 Nogomet: vrhunci dneva Ponedeljek, 15. 6. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Svet konj, mačk in psov, angleška serija 11.10 Črna skrinjica, angleška serija 12 .00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13 .00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Intervju 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 RadovedniTaček 17.45 Dokumentarna oddaja 18.20 Recept za zdravo življenje 19 .05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Savannah. ameriška nadaljevanka, 23/34 21 .05 Gore in ljudje 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Opus 23.20 Iz slovenskih ateljejev: Andrej Ajdič 23.35 Karamazovi (Prevzgoja srca), gled. predstava 1.40 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 11.05 Pasje življenje, ameriška nanizanka 11.30 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 12.00 Šport v nedeljo 13.00 Slamnati mož, ameriški film (čb) 16.10 Izpolnjene obljube, brazilska nadaljevanka 17.00 SP v nogometu, Anglija: Tunizija 17.20 SP v nogometu, Romunija: Kolumbija 19.30 Lingo 20.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 20.30 SP v nogometu, Nemčija; ZDA 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Zavedno, nadaljevanka -11.00 Esmeralda, nadaljevanka -12.00 Padli angeli, ameriška nadaljevanka - 12.30 Športni krog -13.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 14.00 Obalna straža, nanizanka -15.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.30 Oče in sin, nanizanka - 16.00 Za vedno, nadaljevanka -17.00 Esmeralda, nadaljevanka - 18.00 POP kviz -18.30 Stefanie • angel v belem, nanizanka -19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Rožnati Cadillac, ameriška komedija - 22.00 Detektiv iz Salzburga, nanizanka - 23.00 Ciklus filmov Johna Travolte: Vročica sobotne noči, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka -10.00 MacGyver, nanizanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Oprah Show -15.00 Srečni časi, nanizanka -15.30 Družinske vezi, nanizanka -16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Coope-rjeva druščina, nanizanka -17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka -18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka -19.00 Oprah Show: Domači video - 20.00 Angeli na igrišču, ameriška komedija -22.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 22.30 Vsi županovi možje, nanizanka - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.00 Dannyjeve zvezde IDEA TV-KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Med našimi športniki - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev -16.00 Grdi raček, risanka -16.30 Kritikj risanka - 17.00 Matlock, nanizanka -18.00 Umor, je napisala, nanizanka -19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Zvezdne steze, nanizanka - 21.00 Druga zemlja, nanizanka - 22,00 Živa, tv-magazin - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Highlander, nanizanka STUDIO AS 9,30 MODNA REVIJA SSTŠ -10.20 Risanke ■ 12.00 Videostrani -16.00 Rezerviran čas -17.30 Videostrani -18.15 Risanke ■ 18.35 SOSEDJE 3.del avstralske nadaljevanke -19.00 GNES ■ 19.30 TV Dnevnik-20.00 GNES - 20.30 NOGOMET NK Potrošnik : NK Železničar • 22.00 SOSEDJE ponovitev 3.dela - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka -13.20 New York, nadaljevanka -13.45 Risanka - 14.00 Poročila -14.05 Dokumentarna oddaja- 15.10 Za otroke -15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik - 20.15 Ladanjska sekta, drama - 21.45 Narava politike - 22.20 Opazovanja - 22.55 Filmska noč s Pam Grier - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -14.55 Lovci na slonovo kost, ameriški film - 16.25 Za otroke -17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Ta leta ... - 18.25 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Prijatelji, humoristična nanizanka - 21.00 Poročila - 21.15 Newyorška policija, nanizanka - 22.10 Vidikon, glasbena oddaja - 22.55 Nevarne zveze: Hitler - Stalin, dokumentarna serija TV MADŽARSKA 1 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.10 Mojstrovine -10.25 Vedno lahko sanjariš, film -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Govorica srca, nanizanka -14.00 Za manjšine -14.50 Derrick, kriminalka -15.55 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni, nanizanka -16.55 Popoldanska ambulanta -17.10 O veri za otroke -17.25 SP v nogometu, Romunija: Kolumbija -19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Človek senca, nanizanka - 21.00 Večno članstvo - 22.00 Aktualno - 23.05 Evropski kino: Ljubezenske izpovedi, francoski film TV MADŽARSKA 2 7.15 Teden - 7.30 Alpe • Donava - Jadran - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica -12.00 Metroji sveta: London -13.00 Ura novic -14.00 Domoznanstvo -14.25 SP v nogometu, Anglija: Tunizija -16.30 Repeta, matematika -17.30 Trnov grad, nanizanka -18.05 Madžarska danes -18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice -20.20 Dnevnik, šport - 20.55 SP v nogometu, Nemčija: ZDA - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.15 Superman -10.00 Prekletstvo rožnatega panterja, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda -13.15 Risanke -14.15 Nogomet: Anglija: Tunizija, prenos iz Marseilla -16.25 Superman -17.15 Nogomet: Romunija: Kolumbija, prenos iz Lyona -19.30 Čas v sliki - 20.15 Studio SP, prenos iz Bordeauxa - 20.50 Nogomet: Nemčija: ZDA, prenos iz Pariza - 23.00 Šedem veličastnih, vestern -1.05 Priča obtožbe, kriminalka TVAVSTRIJA2 9.00 Poročila - 9.05 Majhni prevarant na jezeru Wolfgang, filmska komedija -10.40 Bogati in lepi -11.20 Konflikti -11.50 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.36 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 1 7,05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Politična oddaja -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.09 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21 -1.00 Hamlet, film EUROSPORT 7.00 Nogomet: vrhunci prejšnjega dne - 8.30 Nogomet ponovitev -10.00 Nogomet: SP '98 - 12.00 Nogomet: Rendez-vous Francija -13.00 Triatlon: Ironman -14.00 Nogomet: SP '98 - 14.20 Nogomet: Anglija: Tunizija, prenos iz Marseilla -16.30 Rallye Acropolis - 17.00 Nogomet: SP '98 - 17.20 Nogomet: Romunija: Kolumbija, prenos iz Lyona - 19.30 Nogomet: tekma dneva - 21.00 Bowling - 22.00 Boks -23.00 Nogomet: SP '98 -1.00 Nogomet: vrhunci dneva “ X6.66 Za.N%6v\Tj, - XX 66 - X*t66 VVS6 - - XX66 - X666 VOTeV, 16.6.1996 TV SLOVENIJA A 9.30 Radovedni Taček 9.45 Otroška oddaja 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Savannah, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila 15.00 Gore in ljudje 15.50 Opus 16.20 Milje in vozli , 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 2IT.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 24/26 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Petelin na zvoniku, švedska drama, 2/3 23.40 Besede TV SLOVENIJA 2 - \6.66 ^6\6 6\6,636xzax\Va - - Al TO Vn\z - - <«\^\ \ nankanka- vame - 24 w ftesvivčne ameriški V\\m - 21A$ Bolnica upav\\a, nanizanka - 22.2$ ?\eško, nanizanka - 22 .$0 C\Wus Wnn Johna Tiavohe: Ske\ n\ b\\ izbrisan, ameriški trim -1 $2 24 ui - X666%^.\X>e>1 - XX .\6Vx\T_wa. - - - Z6XkkMVL - - IX - ^kl^Za^OriieV.^iankO - V 6X66X6 11.05 12.00 17.20 19.30 20.00 20.30 23.00 Izpolnjene obljube, brazilska nadaljevanka Sobotna noč SP v nogometu, Škotska: Norveška Kolo sreče Nenadoma Susan, ameriška nanizanka SP v nogometu, Brazilija: Maroko Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka -10.00 MacGyver, nanizanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Atlantis - 14.00 Oprah Show - 15.00 Srečni časi, nanizanka - 15.30 Družinske vezi, nanizanka -16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina. nanizanka -17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka - 18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka - 19.00 .Oprah Show: Pomoč zasvojencem z drogo - 20.00 Odklop: Easy Rider - 21.00 Policist z Beverly Hillsa 3, ameriški film - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev -15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek, ponovitev -16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo: Iz našega studia - Odprti telefon - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Zvezdne steze, nanizanka -17.00 Matlock, nanizanka -18.00 Umor, je napisala, nanizanka - 19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Severna obzorja, nanizanka - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Highlander STUDIO AS 9.30 GNES ■ 10.00 NOGOMET -11.00 SOSEDJE ponovitev 3.dela -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 NOGOMET ■ 18.00 PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM -18.35 SOSEDJE ponovitev 3.dela -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja-21.00 TEDEN OB MURI informativna oddaja-22.30 GNES-23.00 Videostrani IV HRVAŠKA 1 slmna - Mio \$\ešias TV MADŽARSKA A 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Mino in oblast, nanizanka -10.05 Počitniški program za otroke -11.00 Disneyjevi filmi-12.00 Zvon, ura novic -13.00 Govorica srca, nanizanka - 13.55 Naša dediščina -14.05 Očalarji, madžarski film (č.-b.) - 15.30 Za otroke -16.25 V imenu ljubezni, nanizanka - 16.50 Pogrešani -17.00 Katoliška kronika - 17.25 SP v nogometu, Škotska: Norveška - 19.27 Vreme - 19.30 Dnev nik, šport - 20.00 Nostromo, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Tele sreča - 22.00 Poročila - 22.10 Imre Nagy, ob 40-letnici smrti TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.01 Sosedje - 10.30 Zakladnica - 12.00 Metroji sveta: Pariz - 12.45 Mojstrovine -13.01 Ura novic -14.00 Dva strela‘iz pištole, nanizanka -15.00 Halo, Einstein, nanizanki - 15.55 Francoski kaleidoskop -16.25 Repeta, zgodovina -17.30 Trnov grad, na nizanka -18.00 Madžarska danes -18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.2I Dnevnik, šport - 20.55 SP v nogometu, Brazilija: Mehika - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 13.0I Mimi's -13.15 Risanke - 14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze ■ 16.25 Superman - 17.15 Nogomet: Škotska: Norveška, prenos iz Bordeauxa ■ 19.30 Čas v sliki - 20.15 Studio SP. prenos iz St. Etienna - 20.50 Nogomet: Braziliji : Maroko, prenos iz Nantesa - 23.00 Jack Reed: Lov brez milosti, kriminalka - 0.3I Smrtonosna izdaja, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sedem let smole, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Dežela in ljudji - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Umor je njei konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Kraj srečanj; zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v slik - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila 22.30 Ogled - 23.10 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka -13.20 New York, nadaljevanka -13.45 Risanka -14.00 Poročila -14.05 Ladanjska sekta, drama -15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 In tako dalje -19.30 Dnevnik - 20.15 Zločini in kazni, dokumentarna oddaja - 21.05 V ospredju - 22.40 Opazovanja - 23.15 Filmska noč s Pam Grier EUROSPORT 7.00 Nogomet: vrhunci prejšnjega dne -10.00 Nogomet: SP ’98 - 12.00 Nogomel Rendez-vous Francija - 13.00 Nogomet: ponovitev - 17.00 Nogomet: SP ’98 ■ 17.20 Nogomet: Škotska: Norveška, prenos iz Bordeauxa - 19.30 Nogomet: tekmi dneva - 20.30 Nogomet: SP ’98 - 20.50 Braziija: Maroko, prenos iz Nantesa ■ 23.00 Nogomet: SP ’98 - 1.00 Nogomet: vrhunci dneva •OR«® Sreda, 17.6. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka 9.55 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.15 Besede 11.10 Tv-konferenca 12.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila 13.35 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 14.00 Sebastian, norveški film 15.45 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Galapagos po Darwinu, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 J.A.G., ameriška nanizanka 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Podoba podobe 23.25 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 1.15 Galapagos po Darvvinu, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 Slon v bolnišnici, nemški film 16.10 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka, 4/14 17.20 SP v nogometu, Čile: Avstrija 19.30 Kolo sreče 20.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 20.30 SP v nogometu, Italija: Kamerun 23.00 Lov za zakladom, francoski kviz POP TV 10.00 Za vedno, nadaljevanka - 11.00 Esmeralda, nadaljevanka - 12.00 Otroški zdravnik, nanizanka -13.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -14.00 Obalna straža, nanizanka -15.00 Zlatolaski, nanizanka -15.30 Oče in sin, nanizanka - 16.00 Za vedno, nadaljevanka - 17.00 Esmeralda, nadaljevanka -18.00 POP kviz - 18.30 Stefanie ■ angel v belem, nanizanka -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Lažnivo srce, ameriška kriminalka - 21.45 Newyorška policija, nanizanka - 22.30 Pleško, nanizanka - 23.00 Ciklus filmov Johna Travolte: Glej, kdo se oglaša, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka -10.00 MacGyver, nanizanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Oprah Show -15.00 Srečni časi, nanizanka -15.30 Družinske vezi, nanizanka - 16.00 Nora hiša, nanizanka -16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -18.00 Sončni zaliv, nadaljevanka -18.30 Drzni in lepi, nadaljevanka -19.00 Oprah Show: Oskarji - 20.00 Stara ljubezen, ameriška drama - 22.00 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu - 23.00 Ellen, nanizanka - 23.30 MacGyver, nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV-KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo, ponovitev - 16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program -22.15 Reportažni utrip: Prekmurska kuhinja - Turistična oddaja - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa, ponovitev -16.00 Detektivka Lea Somnjer, nanizanka - 17.00 Matlock, nanizanka - 18.00 Umor, je napisala, nanizanka - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda, nadaljevanka - 20.00 Zaželene so izkušrfje, angleška komedija - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 MacGyver, nanizanka •- 0.00 Odpadnik, ameriška nanizanka, 1. del STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -10.30 TEDEN OB MURI informativna oddaja -12.00 Videostrani -16.00. GNES -16.30 IZ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA informativna oddaja -17.00 TEDEN OB MURI inf. oddaja -18.30 Videostrani ■ 18.45 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES • 20.30 KUFER turistična oddaja - 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ?- 21.30 Videoboom 40 - 21.30 Iz produkcija ZLTV Loka TV - Mežica - 22.00 Glasba - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.20 New York, nadaljevanka -13.45 Poročila -13.50 Zločini in kazni, dokumentarna oddaja 14.35 Opera Box -15.10 Za otroke 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni pro gram -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Hrvaška in Federacija Bit -19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Sinovi neviht ■ 22.25 Opazovanja - 23.00 Filmska noč s Pam Grier TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar -14.50 Ljubezni v tujini, ameriški film - 16.25 Za otroke -17.01 Rejec govedi, nadaljevanka -17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.25 Hugo ■ 19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Marguerite Vo lant, nadaljevanka, 5/11-21.15 Poročila -21.30 Zemljanke so lahke, ameriški filn TV MADŽARSKA 1 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.10 Počitniški program za otroke -12.00 Zvon ura novic -13.00 Govorica srca, nanizanka - 14.00 Za manjšine -15.25 Za otroke -16.25 V imenu ljubezni, nanizanka -16.55 Evrorriinute - 17.00 Liturgija in umet nost -17.25 SP v nogometu, Čile: Avstrija - 19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, špor - 20.00 Tropska vročina, nanizanka - 21.00 Ključ, show program - 22.00 Aktualne TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Po poti - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.0I Sosedje -10.30 Zakladnica - 12.00 Metroji sveta: Moskva - 13.00 Ura novic ■ 14.00 Dva strela iz pištole, nanizanka - 15.00 Halo, Einstein, nanizanka - 15.51 Francoski kaleidoskop - 16.25 Repeta, narava - 17.30 Trnov grad, nanizanka 18.00 Madžarska danes -18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 Dnevnik, špoi - 20.55 SP v nogometu, Italija: Kamerun - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.35 Superman -10.20 Vojna svetov, znanstvenofantastični filr -11.45 Konfeti -12.10 Medvedja banda -12.35 Risanke -14.50 Podmornica SeaDue: -15.40 Zvezdne steze -16.25 Nenehni nesmisel - 16.50 Nogomet: Čile: Avstrija, preno iz St. Etienna - 19.30 19.30 Studio SP, prenos iz St. Etienna - 20.50 Nogomet- Italija Kamerun, prenos iz Montpellierja - 23.00 Tora! Tora! Tora!, film -1.15 Vlak, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Lumpvagabund, film - 10.40 Bogati in lepi - 11 20 Dežela d; nes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 131 Ljuba družina - 13.55 Umor je njen konjiček -14.50 Bogati in lepi - 15 30 Domač prednost -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.5 De^ela danas " l9-39 v sliki - 20.15 Cena ljubezni, romanca 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Cas v sliki - 22.30 Vatikan - moč papežev, tretji d, - 0.00 Cas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 7.00 Nogomet: vrhunci prejšnjega dne - 8.30 Nogomet: ponovitev - 12 00 Nooome Rendez-vous Francija -13.00 Nogomet: ponovitev -14.30 Tenis, prenos turnirja " 9'9?koeAarS,V° dirka PO Švici, prenos - 17.00 Nogomet: SP '9 - 17.20 Nogomet: Čile: Avstrija, prenos iz St. Etienna - 19.30 Nogomet- tekm dneva - 21.00 Snooker - 23.00 Nogomet: SP '98 - 1.00 Nogomet: vrhunci dnev ismhuunij 1998 31 M J NO UGODNO PRODAM I DAT PROF. HD-RECOR-DING SISTEM Z INTEGRIRANIMI EFEKTI CD-RECORD1NGOM WDAT S STREAMERJEM ZA PC ®ktUNALNlK, MACKIE 1202-7L2,MIXER, YAMAHA REV 500 -DIGITALNI EFEKT, SHURE W 87 MIKROFON. W0N: 22 870. ml 8837 DNJO, 37 arov, v Lipovcih, prodam. Tel.: 31 052. m!8905 TROSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici prodam. Tel.: 24 388, zvečer. ml8912 TRISOBNO STANOVANJE; 70 m2, v Bakovcih, oddamo v najem ali etažno prodamo. Tel.: 31 225 ali 041 685 265. HIŠO z delavnico v Murski Soboti prodam. Tel.: 21 651, v soboto in nedeljo. ml8927 VEČJO POSLOVNO ZGRADBO v centru Ljutomera, možno odplačilo, prodam. Faks: 069 81 177. STAREJŠO VSELJIVO HIŠO v Rakičanu prodam. Tel.: 82 314, zvečer po 20. uri. m 18931 SADOVNJAK na Kukeču prodam. Tel.: ' 24 61Lml8933 SPOMIN 7. junija mineva leto globoke žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, ljubljena hčerka, žena in sestra ^°ma vozila "brije Po telU8?^n° prodam- Infor-O18890 1 57 1Q0 ali 57 352. 'llČAR INpnc , , ?ietermopiast'A5ln str°J za briz-1®'TeL: 57 63 ‘el.: že mladih ne-'atn,/Vse telefnAdalje; Naročite (tJ w Mostu d A stevilke oglasa 5Nice m, ?d' ° m 17750 m r M naorod °V’ln ^ahaste, & Dostava na 4?Za ZakoltaH nrUrtpr,?dajo bele X* **» J?) pim ? Ž (starši z r°-A-HI8934 m' Tel- 74 814, po MOLZNI STROJ Gorenje Fekro in hrastovo hlodovino prodam. Puconci 340. ml8868 TRAKTOR IMT 539, plug, brano, mulčer in sejalnico za žito prodam. Tel.: 57 193. ml8876 TRAKTOR IMT 594 ugodno prodam. Štefan Ščančar, Partizanska 6, Rakičan. ml8907 TRAKTOR RX 120, kultivator 3,60 m, nakladalec TN 750 in drobilnik koruze Gruber prodam. Tel.: 86 103. m!8930 KOMBANJ ZMAJ UNIVERZAL prodam. Gradišče 33, p. Tišina, tel: 46 142. m!8932 DVOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTOR, neprekucno, prodam. Tel.: 26 136. ml8935 KUPIM traktorsko frezo. Tel.: 062 721 515. ml8945 KROŽNE BRANE in sejalnico za pšenico prodam. Informacije po telefonu: 46 636. ml8949 OBRAČALNIK PANONIJA, zelo malo rabljen, prodam. Marija Čizmazija, Nedelica 145, tel.: 72 467. ml8864 V SPOMIN ‘ 12. junija bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in brat Stefan Cinč iz Beltinec Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Plesti razno ZAHVALA V 82. letuje umrla draga mama, tašča, babica in prababica Jolanka Szep iz Domanjševec KLETKE iz pocinkane žice za nesnice in zajce, plastične rešetke za svinjske bokse in plastične greznice različnih dimenzij prodam. Maučec, Bratonci 10, tel.: 421 096. ml8784 OBRAČALNIK PANONIJA, zelo malo rabljen, prodam. Marija Čizmazija, Ne-delica 145, tel.: 72 467. ml8864 VOZIČEK, kombinirani, znamke Chi-cho, zelo ohranjen, po ugodni ceni prodajo, zraven podarijo še hojico in stajico. Frizerski salon Jožica, Beltinci, tel.: 41 1 409. ml8871 PRALNI STROJ in francosko posteljo z vložkom in omaro - vitrino prodam. Tel.: 22 474. ml8875 RABLJENO KUHINJSKO OPREMO kupim. Tel.: 31 225 ali 041 685 265. ml8920 AVTOPRIKOLICO prodam. Tel.: 21 811, Balek. m 18879 ELEKTRIČNI ŽAR in srednje veliko gorsko kolo prodam. Tel.: 22 382. ml8883 DOMAČE RDEČE IN BELO VINO prodam. Krog, Murska 50. ml8894 ENOFAZNI ELEKTROMOTOR 2,2 kw, 2890 vrt./min„ trifazni 2 kw, 1400 vrt./min. ter MZ ETZ 250, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 708. ml8897 VELIKA IZBIRA HARMONIK in pianinov ter servis in popravilo harmonik. Gančani 115c, tel.: 411 111. ml8925 VINO: laški rizling in šipon, z analizo, po ugodni ceni prodam. Tel.: 82 020. m!8929 RABLJENO kuhinjsko omaro (kredenco) kupim. Ponudbe od 12. do 13. ure in po 20. uri po tel.: 21 559. m 18944 OZVOČENJE DVNACORJ) 2 X 300 W POVVER MATTE 500 prodam. Tel.: 56 010. ml8947 Ob izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za gradnjo mrliške vežice. Hvala vsem, ki so nam izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. duhovniku Beznecu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskreno zahvalo izrekamo pogrebništvu Banfi za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoča družina t S C.?«« V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. S V SPOMIN 12. junija mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga 900 m2. d.o.o. Barbara Skrban iz Mostja PRODAMO ATRIJ 4Taza), uporabne površv W;°4 w> mi za dejavno*. Parcelo, 10 arov. Tel: 49 dvoinpolsobno v Lendavski ulici. Tel.: ^an.mWS39 Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosti in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori. Iskrena hvala vsem, ki se spomnite nanjo in se ustavite ob njenem grobu. « Njeni naj dražji delo KUHARICA z večletno prakso išče redno ali honorarno zaposlitev. Tel.: 421 096. ml888O IZVAJALCA strojnih notranjih ometov v avgustu, pribl. 1.000 m2, iščem. Tel.: 48 375, zvečer, m 18882 KV KUHARICO za delo v tujini iščejo. Tel.: 22 355, 46 536. ml8940 DEKLE z gostinsko šolo kuharica - natakarica zaposlimo za nedoločen čas. Agria, d. o. o., M. Toplice, Cvetkova 16, tel.. 48 075. m!8941 SAMOSTOJNO PRODAJALKO v diskontni prodajalni takoj zaposlimo. Tel.: 87 595. m!8942 REDNO zaposlitev dobi dekle za delo v bistroju na bencinskem servisu v Šalo-vcih. Tel.: 062 731 508 in 069 59 207. m 18948 ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Ločitev je naša usoda, srečanje - novo upanje. »S^vLen-a; ^■»-hišov VaiSsAPe 2°3-m 18873 p™- 'I i,nformacb stevilka. 37 ^uS^ESTn°g«a- Marija Pucko iz Turnišča, Čevljarska 27 storitve PODSTREŠNA STANOVANJA, predelne stene Knauf, stropovi Armstrong, žaluzije, sklopljiva (harmonika vrata), lamelne zavese, mansardne. Se priporočamo! Tel.: 62 454. m 18480 PRIPRAVLJAM na popravne izpite iz nemščine ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 23 038. ml8924 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane svete maše, vence, sveče, v dobre namene ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, g. Zveru pa za ganljive besede slovesa. Hvala g. dr. Alojzu Horvatu in celotnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nego in pomoč med njeno boleznijo. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! : 141 Žalujoči vsi njeni Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosti in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori. V SPOMIN Te dni minevajo tri leta od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče in dedek Anton Korc iz Radenec Hvala vsem, ki se ga spominjate, ki postojite ob njegovem grobu ter prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in sin Viktor Rajnar iz Prešernove 13 v Rakičanu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Rakičan, 28. maja 1998 Žalujoči: žena, hčerka, zet, vnukinja in mama ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Karel Žižek iz G. Bistrice 117 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in prispevke za cerkev v G. Bistrici. Hvala tudi GD iz G. Bistrice, trgovskemu podjetju Mercator iz Lendave, kolektivu OŠ Črenšovci, gostinskemu podjetju LIDO, trgovskemu podjetju Gorice Šentilj, HKS iz Lendave, trgovskemu podjetju Potrošnik iz Murske Sobote, osebju ZD Črenšovci in lekarni iz Črenšovec. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Žalujoči domači Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek Jok. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 76. letu zapustil naš dragi oče, brat, tast, boter in sorodnik Aleksander Sinkec upokojenec Zavarovalnice Triglav iz Križevec v Prekmurju Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne roke in plemenito srce. Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. Balažiču za pogrebni obred in pevkam za izpete žalostinke. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem Zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote. Vsi žalujoči, ki smo te imeli radi in te zelo pogrešamo 32 11. junij 1998, Mj! Temno je vse, prižgite luč, naj najde kdo svetlobe ključ. Sivo je vse, želim si cvet, naj najde kdo mi lepši svet. V SPOMIN Bilo je 24 pomladi v tvojem življenju, ko so ti morilci vzeli življenje in si odšel tja v neznano. Ugasnila je luč in stopil si v poslednji tihi brod večnih sanj. Tvoj cilj je neizpolnjen, pot je končana, konec je upov in hrepenenja. Minilo je 15 let, odkar te ni več med nami, moj dragi Tomo - Tomaž Bošnak Sedaj se vračaš k nam tiho, sredi noči, govoriš nam o svojem trpljenju in bolečini. Mi smo žalostni, nemi, pa zelo besni. Vsi tvoji M. Sobota, 11. 6. 1998 ___________________________________________________________ Ni besed več tvojih, ne stiska toplih rok, ' ostal le nate je spomin in srce polno bolečin. ZNMNMA N 88. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Jože Pavlinjek iz Domajinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjene vence, šopke, sveče in v druge dobrodelne namene. Hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred in govornikom za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. LNMNNLN V 72. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Terezija Antolin iz Gaberja 158 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botflni, prijateljem in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam in pevcem pa za čutno odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Ludvik Šinkec iz Košarovec 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Aleksandru Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Gasilskemu društvu Košarovci za izrečeno slovo. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, hčerka Karolina z možem Avgustom, hčerka Dragica z možem Stankom ter vnuki Simon, Kristjan in Tanja Z nami si se veselila, z nami žalost si delila, nenadoma je tvoj korak obstal in te v neskončni čas popeljal. Milijon solza zdaj teče iz oči, le duša ve, kako zelo boli. V SPOMIN 10. 6. 1998 mineva deset let od takrat, ko si nas zapustila naša draga in ljubljena Albina Berden roj. Čemela iz Filovec 67a Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posamezniku, ki postojite ob njenem preranem grobu, prižigate svečke in z lepo mislijo počastite njen spomin. Neutolažljivi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN 9. junija mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat Štefan Lang iz Skakovec 37 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi njegovi Ni besed in ni solza, ki bi vrnile ga ... ZAHVALA Ob boleči izgubi svojega sina Gorazda Rogana iz Jakobovega naselja 36 v Murski Soboti 14. 5. 1970-1. 6. 1998 se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali, darovali vence, šopke, sveče, meni pa izrazili besede sožalja. Zahvaljujem se medicinskemu osebju reanimacijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Mariboru. Posebej hvala njegovim prijateljem, ki so ga tako množično pospremili na njegovi poslednji poti. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Farkašu za poslovilni govor in pogrebništvu Banfi ter Komunala. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča mama Marija Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje. Sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in stari ata Ludvik Časar iz Križevec v Prekmurju 216 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za mrliško vežico in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Ludvik z Ženo Miro ter sinovoma Christianom in Romanom Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza večnega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dobrega in večnega spomine- V SPOMIN 9. junija bo minilo eno leto od takta > ko me je zapustil dragi moz i življenjski sopotnik Jurij Zver iz Lipe 62 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga z leP mislijo spomnite. Njegova žena Magda. Hvala vam za lepe trenutke, ki ste jih delili z nami-Večno je zaspala DOBRA ses in botra Albina Črnjavič roj. Bertalanič iz Beltinec Vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in z njo se ZAHVALJUJEMO za darovano cvetje, sveče, maše in ganljivo slovo k zadnjemu počit Žalujoči vsi njeni najdražji Prazen dom Je in dvorišcf naše oko zaman te j,enjai zaman vsi dnevi tvojega P beleženje bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem le tiho k njemu šopek rož mi prinest' in večni mir mi zaželi ZAHVALA a rn letUZa" \ Po hudi bolezni nas je v j • jn brat naš dragi mož, oče, tast, Alojz Rogač iz Brezovec la Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro^n.^^og° znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili nanteg?^ „e dobrod“nej zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dr 8 ^ičan ' namene. Lepa hvala njegovim nekdanjim sodelavcem Ozv3 ‘ Lemerje in Robertovim sodelavcem samostojnega po J izTropovec. . ke jn govornihs' Hvala gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinK Sapaču za poslovilne besede. 0(jdelka z3 11 Hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju interneg in trud v njegovih zadnjih urah ŽivljerU • Tišjno. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigr' .■ - I' neizOl^^^^^ Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli — Ljubi dedi! , ' Zelo te bom pogrešal in nikoli te ne bom P°za Tvoj vnuk Matej V 75. letu nasjezapus k oče. dedek in P Janez iz Kruplivn*’3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujen^^ sorodnikom, znancem in prijateljem za a sveče, pisna in ustna sožaja' ^vlj6^jfl Iskrena hvala dr. Čurčiču za dolgotrajno ■ opr obiske na domu, župniku g. Kuharju za P° pogrebno sveto mašo, pevkam za čutno in s|oVes& žalostinke, govorniku g. Grahu za bese g^ovi1^ odprtem grobu, sosedom Lovenjakovim, ^0|6znijL Čerpnjakovim za pomoč in obiske me ye|6trg° Posebna hvala podjetju Lek iz Lendave, Potrošnik, d. d., Blagovnica Ravenka, so na ro Ravenka, Peku in MIR-u, podjetju SCI M' opreme iz M. Sobote, podjetju Pigal - OoU iz sodelavcem Turistične kmetije Jelenov gre s8|ofla ' sodelavcem in sodelavkam obrata M°dne društvu upokojencev od Grada, PGD KfUP Grad in Dolnja Bistrica. . , Vsem še enkrat - iskrena hv Žalujoči: žena Gizela, otroci z ‘lru^'na""jstvo sestra in brat ter drugo soro 11- junij 1998 Globoko pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi sodelavec in prijatelj BOGO VRHUNC pomočnik direktorja Slovenskih železnic za trženje * Prijatelji in sodelavci 34 11. junij 1998,!^ e^i TRGOVINA WOLF, Krašči la, tel.: (069) 40 138 Obveščamo vas, da trgovina od aprila 1993 posluje ob delavnikih od 7.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7.00 do 17.OO. Ponujamo vam RIBIŠKO OPREMO, živila, galanterijo, gospodinjski plin ... TUROPOLJE d.o.o. »I. Zoram Valnarja 13, ««««. - ,« 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST/HL 28 U Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 ČERNELAVCI Ledavska 17, tel., faks: 22 943 izdelava in prodaja vseh vrst rotacijskih mulčerjev in mini podrahljačev popravila kardanov prodaja gradbenega materiala j TRADICIJA IN KVALITETA PO KONKURENČNIH CENAH Trgovina s športno Kmalu tudi v Šavel opremo KEKO ŠPORT, Prežihova 4 v M. Soboti prekmurske mesnine centru na Cvetkovi 2. ADIDAS, BELFE& BELFE, ___________FILA, LOTTO obrokih Mednarodna lan KODILA TRADE, Markišavci VODOINŠTALATERSTVO Vlado Preininger, s. p. Černelavci, Dolga ulica 83, M. Sobota, tel./faks: 21 594 GSM: 041 741 194 Telefonska naročila sprejemamo na šteV^'1 069/37-560. 069/788-080, 0692848=0^ Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 s m trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zet or, IMT, BOS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel., faks: 45 122 RA /EMSKA 2®, KPGG 9GCO MURSKA SO0CTA THJFAX 32A25. GS*A 041 62Sh5U VSE ZA PIKNIK, TUDI V NEDELJO »TONI«, Anton Cor Kovačevci 31, tel: 51 208 * zaključna gradbena dela * manjša zidarska dela * polaganje keramičnih ploščic TESARSTVO Ivan Mertuk ‘BRUNARICE* STREŠNE KONSTRUKCIJE* KROVSKA DELA* MONTAŽNE GARAŽE* Bratonci 158, tel: 421 247 GSM: 041 639 852 J0ZEN0RM7 SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu dOŽEGEVAT^S. TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650 Kakovostne pletenine in obleke za vroče dni po zelo ugodnih cenah vam ponuja Pletilstvo IVANIČ, BTC M. Sobota, tel.: 31 616. SPONA MIZARSKO OKOVJE AKCIJSKA RAZPRODAJA Največja izbira medeninastih in kromiranih kljuk za vrata in okna v Pomurju Medeninasta kljuka že za 1272 SIT/grt. Prav tako največja izbira kuhinjskih delovnih pultov (16 vzorcev). Dostava zastonj. Tekoči meter samo 2617 SIT/tm Zaradi selitve do konca meseca na vse blago, še dodatni 5% gotovinski popust. Obiščite nas v Panonski 6 v Beltincih vsak delovnik od 7,30 do 12.30 ter od 14.00 do 17.30 ob sobotah od 8.00 do 12.00 telefon': 41 14 69 , mobitel: 0609 627 753 MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV . oljni gorilniki . termoregulacije . solarne naprave Gornji Črnci 3, 9261 Cankova FICKO - DURIČ tel. 40 152, 40 146 mtel 0609 612 628 Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Si Želite Intimnost 00.569.0457« Vzemi me strastno! "" 00.569.04575 Goli Sex! 00.569.04572 CENA: 1272 SIT/grt MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Možnost plačila v » i OBVESTILO ŽUPAN MESTNE OBČINE „ MURSKA SOBOTA OBVEŠČA OBCANt MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, da s« J v prostorih mestne občine M. Sobota (v drugem na stropju) v prostofih mestnih četrti (Trg zmage 4) in .p v prostorih vaških domov v naselju Krog, Ba o Rakičan razgrnjena UREDBA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA AVTOCESTO NA ODSEKU VUČJA VAS-BELTINCI in DDnSTOR-ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE ’ ki jih je potrebno spremeniti zaradi načrtovane a Javne razprave o obeh prostorskih dokumentih bodo: ZA OBČANE IZ NASELJA RAKIČAN, MASTNIH E PARTIZAN IN TUROPOLJE v sredo, 17. 6. uri v veliki sejni sobi Mestne občine M. Sobota, ZA OBČANE NASELJA KROG v sredo, 17. 6-20. uri v telovadnici osnovne šole v Krogu, ^998, ZA OBČANE NASELJA BAKOVCI v četrtek, 18. ■ ob 18. uri v dvorani vaškega doma v Bakovcih. Občane prosijo, da si razgrnjena dokumenta oglecl pečine dajo pripombe ter jih posredujejo na upravo mes M. Sobota. Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olj® GOTOVINSKI POPUSTI Gotovinsko.plačilo ali plačilo s kMiigžJ^^ cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 i y cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.0«« Obročno odplačilo pri nakupu cena 41,80 SIT/liter plačilo v 3 obr jh cena 42,80 SIT/liter plačilo v 6 0 BREZPLAČEN PREVOZ si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilneSa PRAKTIČNO DARILO odari. Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steki0 f^jev mo vsem, ki boste kupili za več kot 50 tiso kurilnega olja. d. d. Murska Sobota 1998 NAPOVEDNIK 35 ce za k kulturni koledar Originalni naslov filma Odštekano življenje je A Life Less Ordinary, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajen a Tadeja Slavič, Mladinska 20, 9252 Radenci. Čestitamo, nase "“ra nagradno vprašanje pa je: ^oje režiser filma Odštekano življenje? Odgovore pošljite do 16. junija na I naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta | Novaka 13, 9000 Murska Sobota. .„ murska Sobota Na sporedu bo ponovitev ame-"škega epskega spektakla Tita-in sicer v četrtek ob 20. uri terv petek, soboto in nedeljo ob ^.30in 20.00. Ameriška dra-ma Marvinova soba se bo tako Wela v le v četrtek ob 18. uri. Kino Gornja Radgona si lahko ogledate ameriško Oljsko srhljivko Ognjeno ob-^ie. Vrteli jo bodo v petek, 12. junija, ob 19., v soboto, 13. junija, ob 19., v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 in v ponedeljek, 15. junija, ob 18. uri. Ameriška drama Amistad pa bo na sporedu v petek in soboto ob 21v nedeljo ob 18., in v ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 13. junija ob 20., in v nedeljo, 14. junija, ob 18. in 20. uri, bo na sporedu ameriška komedija Mišji lov. K o Okrogla miza MURSKA SOBOTA: V sredo, 17. junija, se bo v prostorih zavarovalnice Triglav ob 18. uri začela okrogla miza pod geslom In da vsak jezik izpove ... V diskusijo se lahko vključite že danes, in sicer po internetu http:// WWW.sloknjiga.si/knjigarna. Okroglo mizo so ob 490-letnici rojstva Primoža Trubarja pripravili Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Evangeličanska cerkev in Slovenska knjiga. Knjige VEŠČICA: Predstavitev knjige Jožefa Novaka Svetski vandrar bo v ponedeljek, 15. junija, ob 17. uri na dvorišču avtorjeve domačije v Veščici 47 pri Murski Soboti. Ob slabem vremenu bo prireditev v bližnjem molitvenem domu. Glasba GORNJA RADGONA: V soboto, 13. junija, ob 19. uri bo avli Osnovne šole Gornja Radgona koncert, na katerem bo nastopil moški pevski zbor Šentanelski pavri iz Šentanela na Koroškem. RADENCI: V cerkvi sv. Cirila in Metoda bo v soboto, 13. junija, ob 20. uri koncert Pridi, skupaj zmoreva. Nastopili bodo župnijski otroški in mladinski pevski zbor, vokalna skupina Primus ter gostje MePZ s Cvena. Prispevki bodo namenjeni misionarju Jožetu Šomnu, ki deluje v Kongu. Prireditve LJUTOMER: V torek, 16. junija, bo v Domu kulture ob 17. uri prireditev Pozdrav pomladi, kjer bodo predstavili kulturno dejavnost v vrtcih ljutomerske občine. Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V razstaven prostoru Zavarovalnice Triglav bo med 11. in 17. junijem na ogled razstava z naslovom Osrednjeslovenska in prekmurska protestantska književnost. Razstavo sta pripravili NUK iz Ljubljane ter PIŠK iz Murske Sobote. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku knjižnice si od petka, 5. junija, lahko ogledate razstavo z naslovom Živeti z mejo. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo 2. bienala male plastike učencev OŠ Slovenije. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V galeriji soboškega gradu si lahko ogledate razstavo otroške ustvarjalnosti učencev IV. osnovne šole. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava Petra Laszla in razstava starih knjig. LENDAVA: V razstaven prostoru hotela Lipa so na ogled likovna dela Suzanne Kiraly - Moss. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Ota Rimeleja Slike. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejski zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem ter Splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. »muZNI DELAVEC AVTOPREVLEK; določen * 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; do E06.98; KONSi, PROIZVODNJA »NAD.O.O., KOBILJE 36, “°wONNIK-DOBRONAK; št del. M: 2 Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo nedoločen NŠOVC L^IGRADD.O K <^S°VC| uimLlGRADD.O. L?ETEH0 črfma PREKMUR-; >kAR renšovci °nenski ie^k °Cen čaS 4 mes'' L4nRANsBERČS°rn°: do 16- 'N SliknERNEST S' ^^o *GAUUCA -ouWE; določen čas '6 delovnih 'izkušenj; do alpinatovarna obu- PRODAJALNA obu- SOBOTA, SLOVENSKA Vrbska sobota ok-U %. VC| pR| VNICA, ŠALINCI X,' UUTOMERU; št. ’ '■ delovnih izku- šenj; do 16. 06. 98; GRIL ALBIN ML. S. P. ARENA BAR, CANKARJEVA 86, MURSKA SOBOTA NATAKAR TOČAJ; določen čas 5 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 16. 06. 98; RADENSKA - EKOSS D. O. O., ZDRAVILIŠKO NASELJE 14, RADENCI KV NATAKARICA ALI PRIUČENA NATAKARICA - DELO V GOSTINSTVU; nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: "IZRECNO ŽENSKI SPOL"; do 20. 06. 98; MILOSAVLJEVIČ DO-BRIVOJE, CAFFE BAR AS LENDAVA, PARTIZANSKA ULICA 15, LENDAVA -LENDVA NATAKARICA; nedoločen čas; ostali pogoji: LAHKO TUDI BREZ IZOBRAZBE; do 12. 06. 98; SLAVIČ IRENA S. P. OKREPČEVALNICA-PIVNICA, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 56E, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRIPRAVNICA - NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 12. 06. 98; SLUGA VERA S. P. GOSTILNA, KRANJČEVA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR-NATAKARICA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 12. 06. 98; TERNAR MARJAN S. P. DNEVNI BAR PRI KAPELI, ŠTEFANA KOVAČA 75, TURNIŠČE PRIPRAVNICA - NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 16. 06. 98; VIŠNJA D. O. O., STANJEVCI 36A, PETROVCI VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA; št. del. mest: 3 POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI INŠTRUKTOR ZA PRAKTIČNI POUK VOZNIK INŠTRUKTOR B KATEGO- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba_________________ _________________l-ll lll-IV V VI VH-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 . 13 5 7 30 RIJE; nedoločen čas; ostali pogoji: VOZNIŠKO IN INŠTRUKTORSKO DOVOLJENJE, STANUJOČ V GORNJI RADGONI ALI APAŠKI DOLINI; do 12.06.98; KAJDIČ ZVONKO S. P. AVTO ŠOLA DELTA, ŽITNA ULICA 27, MURSKA SOBOTA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK; nedoločen čas; do 16.06.98; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes.; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI GLASBENI UČITELJ ZA GODALA UČITELJ KITARE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16.06.98; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do 16.06.98; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA GLASBENI UČITELJ ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in- pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16.06.98; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA - LENDVA VIŠJI KNJIŽNIČAR VIŠJI KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; do 16 06. 98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA V ^^ski val in gasilsko društvo Branoslavci ta V nedelje, 28. junija 1998, ob 14.00 ob G^jše-~kmočno tekmovanje ZLATA HARMO- PRIJAVNICA Podplatni , rqjen. naslov; telefon doma:. bom n» umovanju m Zlato harmoniko zaigra avtor 'naslov skladbo ritem 60 10, ČRENŠOVCI VIŠJI KNJIŽNIČAR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16.06.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ELEKTRO PROJEKTANT; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SMER AVTOMATIKA; do 16. 06. 98; LIV POSTOJNA D. D. PE STROJI, SVETI JURIJ 18A, ROGAŠOVCI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 12.06.98; PAVLINJEK BRIGITA, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ ZA ODDELEK PB NA PREDMETNI STOPNJI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: MOŽNOST DOPOLNJEVANJE OBVEZE; do 12. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 12. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.06.98; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI RAZREDNI UČITELJ; določen čas 12 mes.; do 19. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA, ODRANCI, PREŠERNOVA 1, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 3 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA KUZMA, KUZMA 20, KUZMA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; ostali pogoji: ZNANJE MADŽARSKEGA JEZIKA; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16.06.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK-DOBRONAK UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 PROFESOR ZA DUŠEVNO MOTENE DEFEKTOLOG; nedoločen čas; do 16.06.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, VARSTVENO DELOVNI CENTER, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 'lisr.R Pf if) SONCf m H3SIS W3PHOW OOd ZABOJNIKOV SMETI SMO LETOS POTEGNILI Z DNA MORJA. SPODAJ JIH JE VEDNO MANJ. SLOVENSKI POTAPLJAČI ZA ČISTO MORSKO DNO SiN^tudi SQ16. 2. avtor naslov skladbe ritem Organizatorja ekološke akcije potapljaški klub Norik Sub In agencija Publlcls Vlrgo se zahvaljujeta vsem udeležencem akcije čiščenja morskega dna in vsem, ki so nam pomagali, da je akcija potekala nemoteno in uspešno. Brez njih nam ne bi uspelo: Intermarketlng, Prezent, Hidro Koper In kapitan Marko, slovenska vojska, Uprava RS za pomorstvo, Komunala Koper, Piran In Izola, Hoteli Bernardin, turistična ladja Jež, turistična ladja Burja, Frlgomar, Banka Koper, Persll-Henkel-Zlatorog, Mercator Emba, Vlgros in Esklmo, Luka Koper, Radenska, Fructal, Union, pekarna Ježek, mesarija Juvan, Press Cllpplng , Mi Lesnina In Jata. Zahvaljujemo se tudi vsem medijem, ki so podprli akcijo In posebej časopisu VESTNIK MURSKA SOBOTA. —=«1=^. PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK PRU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DELO S PROGRAM. ORODJI NA RAČUNALNIKU; do 12. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA, ODRANCI, PREŠERNOVA 1, ČRENŠOVCI PROFESOR ZA MADŽARSKI JEZIK UČITELJ MADŽARSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK - DOBRO-NAK UČITELJ MADŽARSKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA PROFESOR FIZIKE RAČUNALNIČAR - ORGANIZATOR INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI; nedoločen čas; ostali pogoji: ZNANJE SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA JEZIKA; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA-LENDVA PROFESOR BIOLOGIJE PROFESOR BIOLOGIJE - KEMIJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA BOGOJINA, BOGOJINA 134, BOGOJINA UČITELJ BIOLOGIJE-KEMIJE Z DO-POL. GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 16.06.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GEN-TEROVCI8B, DOBROVNIK - DOBRO-NAK PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; do 16.06.98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI PROFESOR TELESNE VZGOJE UČITELJ TELESNE VZGOJE Z DOP-OL.OBVEZE; nedoločen čas; do 16. 06. 98; OSNOVNA ŠOLA KOBILJE, KOBILJE 32A, DOBROVNIK - DO-BRONAK PROFESOR OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE UČITELJ TEHNIČNEGA POUKA; nedoločen čas; do 16. 06. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, VARSTVENO DELOVNI CENTER, LENDAVA, KOVAČEVA 13, LENDAVA - LENDVA Seznanjen sem s pravili tekmovanja. podpis PODRAVKA z okusom za okolje PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO UČITELJ RAČUNALNIŠTVA Z DOPOL-NJ.OBVEZE Z MATEMATIKO; nedoločen čas; do 16.06.98; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA, JUŠA ZADNJA STRAN Danes predstavljamo mladoporočenca, ki sta se v dveh letih dvakrat poročila! Ne, nikar ne mislite, da je bilo kaj narobe! Simona Felkar, ki je po poklicu natakarica oziroma kuharica, je iz Lucove na Goričkem. Njen izbranec Sandi Koca je avtoklepar izTešanovec. Civilno sta se poročila lani (prva poroka) in mladoporočenka je prevzela možev priimek Koca. Sandi se je preselil v Lucovo. Pred sedmimi meseci se jima je rodil sinek Niko. Posebno slovesno pa je bilo pred kratkim, ko sta se zakonca Koca poročila (druga poroka) še cerkveno. Za svoje skupno življenje sta prejela božji blagoslov, ki jima ga je podelil v evangeličanski cerkvi v Gornjih Petrovcih evangeličanski- VESTNIKOV KOLEDAR 11. junij, četrtek,_____________________SREČKO 12. junij,petek,_____ JANEZ 13. junij, sobota, ____________________ ANTON 14. junij, nedelja, __________________ VASILIJ 15. junij, ponedeljek,___________________ VID 16. junij, torek, _______________________ BENO 17. junij .sreda,______________________ DOLFE Lunine mene: 16. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 11 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 44 minut. V sredo, 17. junija, bo ob 12. uri in 38 minut na nebu nastopil Lunin zadnji krajec. Zadnja vest 66-letniku P duhovnik Vili Kerčmar. Njej je bil poročna priča stric Emil Svetec iz Šalovec, njemu pa Miran Erniša iz Tešano- vec. Po poroki je bila seveda gostija, in sicer v Pindži v Gornjih Petrovcih. Vabilu se je odzvalo kar 150 nevestinih in ženinovih sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev. Kot veleva običaj, so prinesli oziroma celo tri leta zapora ri naši hiši ni bilo sreče. Pred 27 leti so Cigani iz bližnjega zaselka na lastnem gruntu z vejo ubili mojega očeta. Pred dvema letoma mi je umrla žena, letos 2. januarja pa smo pokopali ostarelo mater... mi je v začetku januarja 1995. leta potožil tedaj 62-letni Jože Lajnščak iz Fokovec, ki je bil osumljen, da je 4. januarja 1995. leta okrog poldneva z neprijavljeno pištolo streljal na tedaj 30-letnega sina, prav tako Jožeta, ker naj bi ga le-ta napadel z vojaškim bajonetom in mu grozil. pripeljali lepa darila. Goste (in mladoporočenca) je zabaval ansambel Biser. Kaj pa poročno potovanje? Lani sta kar deset dni dopustovala v Portorožu, letos pa nameravata za nekaj dni na Blatno jezero na Madžarsko. Mlada zakonca se seveda veliko ukvarjata s sinkom. - Š. S., foto: E. Škerlak Jože Kocon vnovič predsednik Kdo pa je poveljnik? c eprav so nastale na območju stare občine Lendava nove občine, je še naprej ostala enotna Gasilska zveza Lendava, ki združuje člane z območja občin: Lendava, Črenšovci, Dobro- vnik, Turnišče, Odranci in Kobilje. Te tudi financi- rajo zvezo. Letos bo potrebnih 2.290.000 tolarjev. Na nedavnem občnem zboru so pregledali aktivnosti v minulem obdobju in ugotovili, da so veliko naredili Strel v glavo ni bil smrtonosen, povzročil pa je hudo poškodbo. »V samoobrambi sem posegel po pi- zlasti na področju izobraževanja. Pridobljeno znanje so gasilci potem večkrat preizkusili na društvenih, sektorskih in drugih vajah ter seveda pri gašenju požarov. Proti koncu občnega zbora so imeli še volitve. Izvolili so devetčlanski upravni odbor in vodstvo. Predsednik je vnovič Jože Kocon starejši, poveljnik pa Stanko Jože Kocon starejši, dolgoletni gasilski aktivist iz Čentibe Lešnjak. štoli, ki sem jo imel na kavču pod vzglavnikom, in ustrelil,« je 1995. leta povedal osumljenec novinarju. Sodni mlini meljejo počasi. Od skoraj tragičnega dogodka so minila tri leta in pol. Ta torek je senat okrožnega sodišča v Murski Soboti izrekel sodbo: tri leta zapora. Sedaj skoraj že 66-letnega Jožeta Lajn-ščaka so obsodili zaradi storitve naklepnega poskusa umora lastnega sina. Pri izreku sodbe so seveda upoštevali obtoženčevo starost, bolehnost, dosedanjo nekaznovanost in težke življenjske razmere na samotni domačiji na pobočju enega od fokovskih zaselkov. ŠSI Menjalniški teča Pomurske banke 9. 6.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 6. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.329,4672 1.324,00 1.338,00 Francija 100 2.789,5238 2.750,10 2.807,70 Nemčija 100 9.354,5398 9.315,00 9.415,00 Italija 100 9,4949 9,27 9,56 Švica 100 11.254,0923 11.083,40 11.315,50 ZDA 1 165,9776 _ 164,00 166,60 Pravi trenutek, da uresničite želje, ki so se vam še včeraj zdele neuresničljive! Tako ugodnih obresti za gotovinska posojila v Pomurju še ni bilo: najnižja obrestna mera že od TOM + 3% letno. Nekaj primerov izračunov Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 6 mes. TOM +3% 17.225 100.000 12 mes. TOM + 4,5% 8.925 250.000 12 mes. TOM +4,5% 22.311 360.000 24 mes. TOM + 6,5% 17.414 500.000 24 mes. TOM + 6,5% 24.186 500.000 36. mes. TOM + 8% 17.622 700.000 48 mes. TOM + 8% 19.901 1.000.000 60. mes. TOM + 8,25% 24.537 Podrobnejše informacije dobite v vaši enoti Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke JŽI POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! Izpolnite priloženo naročilnico in dobili boste palični mešalnik. Naročam VESTNIK *Xa?ito> Ime in priimek: Ulica:______________________________ Kraj:_________________________________________________ Pošta:________________________________________________ Podpis:_______________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. 106 razlogov za PEUGEOT 106! NOVEMBRA ŽREBANJE za NAROČNIKE. Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! V Odrancih kar nekaj Z* bdkl.ni, hrano** kuhinje. Vzrok naj protesta, ampak je po preobjedenostizne činske pojedine, k j svojih občanov pripri presvetli župan. ( *** . pTT se- Matija Sobočan- ek daj Posta - PBS, J ’ da testu Šulinčanov o v bovšulincih post P k. Gornjih Petrovcih P skluzivne poštne pro dal. Poslovne prost r, kupila uspešna po J . pa je za kratek cas z peke prekinila svoj® PaS aktivnost. *** Te dni je prekmurske^^, pograbila huda jez’|pred. deli, daje Koren Berni-sedniškega kan ' ka, njih pa kar nek J ° nateguje s plač • ipad-strani pa strankarske j st| nikeSLS-javvenP Jgiz. bremenijo terjatve, kotle-stavlja koroški me te, ki so jih pojedh n abor. SLS in so jih ze P1 poteni nikom niJX"n milijo"0^ mesar m dob1. v strankarsk° jih je uskladiščila ® blagajno ne^X pošteni seveda z vednostjo Podobnika. •^Puconcih ČepravnajbivP0 tegOriat sejosveta.so oP tflJerali v strokovn P davatelJ| gorizaciji.G^ P anL^ bil sam presveti ^jeg0vofll Novak-Prebojnosti o medsebojni P gjStraln|[11 ških kolovozov z cestami m P° ^po* prekategorizacije vinske ceste- *** sVe» Natišinsko-canko^precs-naj bi predsed^i^O stiti g- Horvat pr na j od točk dnevne ^ mo moralno-po . sVe nosti in spo ° ’ . k teinu t kov'TnSoodg^ dali še material" - bolje obvezn^ ^ zadružnega d krat posl°va'a hiša sebna trgovska ndnev^ točka umakni^2 reda' tne«6' osrednjem siveti je bJ niku Pravic slovet naJ sano, daje inform^Oiub3 gometni prv ’ djrekt°t da, bi porf vičnost se J K| je n nogometaš 0 trenerja ^^epnl® W pela spravil dj gdin' ložaj, ^Ltil^i^ dres in zaP daje ■*ko,|e- ... .z VLehb<^S zen pri analiziraike,<< Pomui^e zU^ čanih a"a oSKUŠa^. nosti vina P E,izab nim zagoni