KAKŠEN NAJ BO LETOŠNJI PLAN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Sedanja samoupravna organiziranost ne ustreza več
V začetku marca se je zvrstllo 11 konferenc delegacij za SSS Ljubljana Iz občine Center. Na vseh konferencah smo obravna-vali gradlvo za skupščino SSS In ponovno preverjati pripombe na osnutek planskih izhodišč. Čepravje Skupščina mesta Ljubljane že konec preteklega leta začrtala letošnje naloge v stanovanjskl gradnji, prenovi in gospodarjenju pa je postala spričo vsesploš-nega zastoja na tem področju realizacija teh nalog zelo vpra-šljiva. Zato so dobrodošle pobude, ki smo jih že od lanskega novembra pripravljali v naši občlnl fn so jih delegatl ponovno v celoti potrdili.
Tako so menili, da je stanarine sicer nujno potrebno poviševati tako kot je planirano, vendar tega ne bo mogoče uveljaviti, če ne bo-mo močno povečali in poenosta-vili subvencioniraiye. Zato bi strokovne službe že končno mo-rale pripraviti potrebne izračune, nove kriterije in postopke, ki bi omogočili hitrejši pretok sred-stev, namenjenih za subvencioni-ranje stanarin, neposredno v fon-de za gospodarjenje.
Velik del razprave je bil name-iyen predlogom za projekte sana-cije in revitalizacije obstoječega stanovanjskega fonda, v katere bi se morali aktivno vključiti vsi ob-čani z vlagaiyem lastnih sredstev s pomočjo vrednostnih papiijev. Tu še nismo prišli dalj od zamisli, ki pa jih bo treba s pomočjo pra-vih strokovnjakov čimprej pripe-ljati do realizacije. Skrajno resno nas opozarja kritično starge veli-kega števila stanovaiyskih objek-tov, za katere nikoli nismo zbrali dovolj sredstev, da bi jih rešili propadanja.
Prenova starega mestnega jedra
Pospešiti je treba tudi prenovo starega mestnega jedra in vseh drugih kulturno zgodovinskih ter arhitekturnih spomenikov med stanovanjskimi objekti. Doseda-rya počasnost pri izvajanju teh del je povzročila, da so nekateri od teh objektov že v naravnost žalostnem stanju. Kot družba smo se pokazali pri ohranjanju te dediščine dokaj neuspešni. Zato vabimo meščane, ki imajo radi svoje mesto in njegove stare hiše (pri tem ne gre samo za problem starega mestnega jedra), naj se maksimalno vključijo v prenovo s tem, da se bodo postopoma v te objekte tudi naselili. Na ta način bo tudi prenova krenila hitreje naprej - pod strokovnim vode-njem in spomeniškim varstvom seveda.
Poseben načrt je treba izdelati tudi za sanacijo grajskega poboč-ja ki sega vse do starih mestnih hiš. Sanacija bo izredno zahtevna zaradi povsem dotrajanih pod-pornih zidov, ki naj bi varovali na hrib prislonjene hiše. Izdelanih je bilo že več študij in raziskav, ki pa še niso popolne, zato jfe Ljubljan-ska komunalna skupnost poklica-la na pomoč več strokovryakov, ki bodo skrbno pripravili vse iz-vedbene načrte in nato pri sanaci-ji tudi sodelovali. Upajmo, da bo do prihodnjega leta nevarnost po-rušitve posameznih delov poboč-ja odstranjena.
Solidarnost
Veliko zanimanja je zbudil predlog za spremembo sistema solidarnosti pri dodeljevanju sta-novanj, kreditiraryu in uporabi teh sredstev nasploh. Delegati so menili, da je sedanji sistem soli-damosti izgubil prvotni pomen in ga je zato treba prilagoditi potre-bam gospodarstva, ki ta sredstva prispeva. Nič več ni mogoče tole-rirati, da se združiyejo velika sredstva, s katerimi dodeljujemo stanovanja predvsem nekvalicira-ni delovni sili. Sistem je treba spremeniti tako, da bo zagotavljal stanovanja mladim družinam in strokoviyakom, ki jih potrebuje gospodarstvo. Uveljavi naj se tudi še neštetokrat zahtevana gradnja stanovanj z nižjim standardom, kjer se bodo naseljevali prebival-ci z nižjimi prejemki bodisi začas-no, bodisi za stalno. Kar nekaj de-legatov je opozorilo, da nihče ne preveija zasedenosti solidamost-nih stanovanj in da zato marsikje ta stanovanja oddajajo. Zato je treba uvesti stalno kontrolo zase-denosti teh stanovanj.
Uveljaviti ekonomsko logiko
Obravnavanih je bilo tudi več predlogov za znižanje stroškov v ceni kvadratnega metra, za zbi-ranje dodatnega kapitala s po-močjo delnic, za ustanovitev del-niških družb za gradiyo in odaa-janje najemnih stanovanj itd.
Delegati so se strinjali, da s se-daj veljavno zakonodajo, ki ureja^ področje stanovanjskega gospo-darstva in s tem povezano samou-pravno dogovaijanje, ni mogoče obvladati nastale blokade vseh njegovih segmentov. Zato je tre-ba upoštevati vse nove pobude, ki so bile doslej izrečene ali objavlje-ne ter uveljaviti ekonomsko logi-ko tudi na tem področju. Da bi to lahko realizirali, pa je treba brez odlašanja sestaviti več strokovno usposobljenih skupin, ki bodo pripravile strokovne podlage za uveljavitev sprememb, vkJjučno s predlogi za nujno potrebne spremembe zakonov.
Kot bistveno je treba opozoriti tudi na vprašarge nadaljnje samo-upravne organiziranosti v stano-varyskem gospodarstvu. Delegat-ski sistem razpada, kajti delegati čutijo, da s svojim sodelovanjem ne morejo razrešiti blokad v siste-mu. Udeležba delegatov na kon-ferencah je bila maiy kot 10 od-stotna. Zato je treba priznati, da moramo uveljaviti drugačen na-čin interesnega združevanja n. pr.
posojilojemalcev, etažnih lastni-kov, hišnih svetov, krajevnih skupnosti, ki bo zaščitil interese posameznih skupin in jim omo-gočili, da jih bodo na zakonit in uspešen način tudi uresničevali. Pri tem je treba sprostiti pobudo državljanov, ki bodo preko med-sebojnega povezovanja uveljavili drugačne, bolj učinkokovite re-šitve.
Potrebna je stanovanjska kultura
Posebne pozornosti delegatov je bil deležen tudi osnutek pravil-nika za dodeljevanje prenovljenih stanovanj. Delegati so poudarili, da v ta stanovaja ni mogoče nase-Ijevati socialnih upravičencev, pač pa je treba strogo spoštovati naselitveno politiko občine, v ka-teri se stanovanjski objekti pre-navtjajo. V objektih starega mest-nega jedra naj se naselijo ljudje s primerno stanovanjsko kulturo in s pravilnim odnosom do kul-turne in zgodovinske dediščine mesta. Tudi njihove premoženj-ske razmere morajo biti takšne, da bodo sposobni vzdrževati in obnavljati prenovljena stano-vanja.
Ob zaključku konferenc stano-vanjskih delegatov v občini Cen-ter torej lahko ugotovimo, da je bila razprava kljub skromni ude-ležbi zelo zanimiva in bogata, pol-na novih idej pa tudi odločnih zahtev, da moramo odnos v stano-vanjskem gospodarstvu temeljito spremeniti.
Vika Šauta