jakob   dimnik
:             Cesar  Karel.
,Svojitn narodom hoeem biti pravieen in ljubezni polhi knez. Visoko bom čislal njihove ustavne svobodšeine in druge pravice in skrbno euval enakost pred pravico."
Cesar Karel v ohllcu .Mojim narodom".
rV boju in v miru z Ijudstvom za domovino*.      Gesio cesarja Kari.i.
esar Franc Jožef I. je dne 21. novembra 1916, ob devetih zveoer, po skoraj 681etnem vladanju nmrl. Takoj po cesarjevi smrti so se zbrali v Sohonbrunnu dvor-ni, državni in vojaški dostojanstveniki okoli prestolonn-slednika Karla Franca Jožefa in mu izrazili svoje sožalje. Nato pa je stopil minister eesarske hiše pred pre. stolonaslednika, se trikrat poklonil pred njim \\\ vprašal^ ali hoče sprejetiprestol, čigarediniupra-v i č e n i d e d i <• j e. Prestolonaslednik je odgovoril: ,Hočem!' S to izjavo je prišlo vladarstvo staroslavne Habsburške monarhijo v roke nadvojvode Karla Franca Jožefa.
Se isk) noč je bil spstavljen in izdan nianifest (o k 1 i <•) cesarja Karla   svojim   narodom,   ki se jjlasi :
Mojim narodom!
Globoko ginjena in potrta stojiva ,Taz in Moja hiša, Moji zvosli narodi ob mrtvaškein odru plemenitega vladarja, katerega rokam jt% hila približno sedem desetletij zaupana usoda monarhije.
Z milostjo Vsemotročnega, ki Ga je poklicala na prestol v zujodnjih mladostnih letih, Mu je bila podeljena tudi mor:, da nemoteno in nepotrl vsled najtežjega i;loveškp^a trpljenja, do visoke starosli živi le za dolžnosti, ki Mu jih je predpisala Njegova vzvišena vladarska služba in vrof-a Ijubezen do Svojih narodov.
Njegova modrost, razsodnost in očetovska skrb so ustvarile trajne podlage skupnega življenja in svobodnega razvoja in privedle iz težkili zmešnjav in nevarnosti, v hudih in dobrili dneh, Avstrijo po dolgem in blagoslovljenem casn miru na višino moči, na kateri sp bojuje danes v zvezi z zvestimi zavezniki vseokoli proti sovražnikom.
Njegovo delo je treba nadaljevati in dokončati.
V viharnih časih stopam na ("astitljiv prestol Mojih prednikov, ki Mi ga je zapustil Moj strie v nezmanjšani bleščobi.
Se ni dosežen cilj, se ni strta blodnja sovražnikov, da zamorejo v ne-prestanih navalih streti in razrušiti Moje, Mojo monarhijo in njenezaveznike.
Smatram se eno s Svojimi narodi v neupogljivem sklepu, da bojujemo boj do konca, dokler ni izvojevan mir, ki zagotovi obstoj Moje monarhijp in trdne temelje njenega neoviranega razvoja.
S ponosno zainozavestjo zaupam, da bo Moja junaška bramhna sila, opirajor1   se   na   požrtvovalno   domoljubje  Mojili   narodov   in   v   zvestein
Cesar Karel.
----*:      134      «¦----
orožnem   bratstvu   z  zveznimi   narodi,   tudi   še   nadalje   odbijala   napade            i
sovražnika z božjo pomočjo in izvojevala zrnagovit zaključek vojne.                     I
Istotako neomajno je Moje zaupanje, da bo Moja monarhija, katere            \
moč korenini v starodavno zajamceni, v sili in nevarnosti na novo potrjeni neloeljivi skupnosti svojih obeh držav, na znotraj in zunaj ojeklenela in ojačena izšla iz vojne; da bodo Moji narodi, ki se, prešinjeni po niisli skupnosti in najglobje doinovinske ljubezni, danes združujejo v požrtvovalni odločnosti v obramho proti zunanjemu sovražniku, tudi sodelovali v mirno obnovljenje   in   pomlajenje, da   se  obe državi monarhije s prikljnc-enima             <
deželama, Bosno in Hercegovino, dovedeta v čas notranjega procvila, povzdigp in ojačenja.
Proseč nebeške milosti \n blagoslova Zase in za Svojo hišo tev za Svoje Ijubljene naiode, prisegam pred Vsemogočnim, da bom zvcslo upravljal za. ušMno Svojih dedov.
Storiti hočem vse, da zaustavim strahote in žrtve vojne čimprej, da zopet   piidobim   težko pogrešani  blagoslov iiiiru Svojim narodom,   kakor            ,
liitro   ini   bo   to  dovoljevala  čast   našega  orožja,   življenski pogoji Mojih            1
držav in njihovih zvestili zaveznikov ter kljubovalnost našili sovražnikov.            1
Svojim narodom hor-em biti pravičen in ljubezni polni knez. Visoko bom             '
(v'islal njihovo ustavne svobodščine in druge pravice ter skrbno ruval enakost prod pravico. Neprestano se bom prizadeval, da bom pospeševal nravno in dnševiio blaginjo Svojih narodov, čaval svobodo in red v Svojili državah ler zagotovil vsem pridobitnim članom družbe sadove poštenega dela.
Kot dragoceno dedščino Svojega prednika sprejemam vdanost in iskreno zaupanje, ki objema prebivalstvo in krono. To volilo naj Mi da moč, da bom mogel izpolnjevati dolžnosti Svoje visoke in težke vladarsko naloge.
V trdneni zaupanju v neiiničljivo življensko inoč Avstro - Ogrske, prešinjen z iskreno ljubeznijo do Svojih narodov, liočem Svoje življenjc^ in vso Svojo moč posvetiti tej visoki nalogi.                       Karel   1. r.
Naš sedanji cesar Karel Franc Jožef je bil rojen dne 17. avgusta leta   1887.   v   gradu   Persenbeug   v   Spodnji   Avstriji,   na   levem   bregu            j
Donave kot sin nadvojvode  Otona   Franca  Jožefa,   ki je bil rojen            1
leta 1865 v Gradcu in umrl leta 1906. Poročen je bil oče našega cosarja s princeso Marijo Jožefo, hčerjo pokojnega saksonskega kralja Jurija, rojeno 31. maja leta 1867. Cesarjev inlajši in edini brat, nadvojvoda Maksiiniljan Evgen Ludovik,  je bil rojeu 13. aprila lela 1895 na Dunaju.
Mladostna leta je preživel naš cesar Karel veojidel pri svoji materi v gradu Persenbeug, v vili Wartholz v Keichenau, na Dunaju in v gradu Miraniar pri Trstu.
Nas cesar Karel se je že kot otrok ufil raznih jezikov, ki jih govoro narodi v monarhiji in tudi drugili. l^opolnoma so je priuMI reškeinu, madjarskemu. franooskemu in angleškemu jeziku. Govori pa tudi prav dobro hrvatski jpzik in tndi slovenski.
Giinnazijske štndijejedovršil cesar Karel nn znameniti diinajski giiniia-ziji pri Škotih. a za vcrsko vzgojo je v prvi vrsli skrbela njegova pobozna niali.             1
— i   135   «—
Jeseni leta 1903 ]e naš cesar Karel, star 18 let, stopil v vojasko službo, a ni pa preiifhala s tem zanj doba študij. Na Njegov dvajseti rojstui dan, 17. avgusta leta 1907, je bil v vili Wartholz v Reichenau proglašen polnoletnim in sicer brez vsake veoje svečanosti, ker še ni poteklo žalovanje za pokojnim očetom nadvojvodo Otonom. Poleg inatere, nadvojvodinje Marije Jožefe, variha nadvojvode Franca Ferdi-iiiinda in brata nadvojvode Maksa je bilo navzočih le malo gostov.
V vojaško službo je vstopil sedanji naš cesar Karel leta 1903. Še istega leta je postal poročnik in potem se je pa poviševal od slopnje do slupnje. Tik pred mobilizarijo leta 1914 je bil imenovan že za polkovnika. Po izbruhu vojne je bil dodeljen vrhovnemu armadnemu poveljstvu. Še istega leta ga je pokojni cesar Franc Jožef I. poslal k četam na bojno polje, da jim sporoči cesarjev pozdrav. Leta 1915 je bil imenovan nas sedanji cesar Karel za generalnega majorja in kontreadmirala; povodom prevzetja poveljništva zapadne annadne skupine na Tirolskein pa 18. marca leta 1916. za podmaršala in podadmirala. Po izpremembi naerlov za nadaljnje vojno delovanje je prevzel poveljništvo skrajnega desnega krila zveznih čet na gališko-bukovinski fronti. Ob tej priliki jts bil imenovan 12. avgusta 1916 za generala konjenice in admirala. Ko je 27. avgusta 1916. napovedala Roiminska Avstriji vojno, ,je sprejel vrhovno poveljništvo nad rumunsko 1'ronto. Dne 12. novembra je postal naš sedanji cesar Karel generalni polkovnik in je tako dosegel kot prestolonaslednik iiajvišji vojaški cin. Dne 2 1. novembra 1. 1916, takoj po smrti cesarja Franca Jožefa I. je pa prevzel Karel Franc Jožef vladarstvo staro-slavne Habsburške monarhije kot cesar Karel, ki nhoče biti Svojim n a r o d o m   p r a v i č e n  i n   1 j u b e z n i   p o 1 n i   knez'.
Tako je torej zasedel prestol Svojih slavnih pradedov novi vladar, mlad mož, komaj v tridesetem letu Svoje starosti, krepak na dului in telesu, dobro pripravljen za težavni poklic naslednika velikega cesarja Frant-a Jožefa I. Narodi staroslavne Avstro-ogrske monarhijr Mu puklanjajo pred Najvišji prestol najgl o bok e j šo vdanost i n naj-trdnejšo zvestobo, iz dna srca želeč, da bi Mu podelil Bog milost, da bi ob strani zveste družice, presvitle cesarice Cite, dolgo vrsto lel slavno in srečno vladal Svoje narode in jim čim prej zagotovil s krepko roko priborjen (-asten in blagodejen mir !
Tej poklonitvi vdanosti i n zvestobe se pridružiije t u d i slovenska šolska m 1 a d i n a in nje učiteljstvo. ki si usojata v najčistejši Ijubezni polagati v znožje Naj-v i š j e g a p r e s t o 1 a p r i s e g o n e o m a li 1 j i v e v d a n o s t i i n n a j-trdnejše zvestobe ter iskrene ljubezni do posvcčene o s e b e N j e g o v e g a Veličanstva, p r e s v i 11 e g a cesarjn Karla in   (I o   prejasne   vladajoče   rodovine   H a b s b u r š k c .
Njegovemu V e 1 i č a n s t v u , p r e s v i 11 e m u c e s a r j u Karlu : S I a v a !   S1 a v a !   S1 a v a !
K>iiH,i^nnm>TTrrT>    J   [I (    ujuuuugvi muioooocD     )    :g     '. I l     B ?j\C anoAii.Mnijaooooo   ^ljlf^ ajiJLJx^ujuLJujaixa>   )H .______i           l___      s »n v______i           i           ^iu.n     « i ¦     riinl\______r          l______^ \)W v^           \—    "i          s n