CELJSKA INDUSTRIJA NI IZPOLNILA PRIČAKOVANJ rrekratek korak PROIZVODNJA ZA 6,7 »/o VEČJA, A ZA 3 PREMAJHNA Marec, april in december so bili bolj učinko­ viti meseci. Najboljše planske realizacije so do­ segle barvasta metalurgija (106,5), industrija gradbenega materiala (103,8) in lesna industrija (102,9). V celoti je celjska industrija realizirala plan leta 1965 z 98,6 odstotki. Plan za leto 1965 so najslabše rea­ lizirale grafična (84,2), kemična (85,3) in raznovrstna industrija (87,3). V primerjavi lanske proiz­ vodnje z uspehi v letu 1964 je naj­ bolj napredovala tekstilna industri­ ja (115,4), zelo dobre so še lesna (109,9) in barvasta metalurgija (109,6) ter črna metalurgija (107,4) najmanj zadovoljiva pa je razno­ vrstna industrija (92,3). Med posamezniki, ki so presegli letni plan, je segla najviše celjska opekama (117,1), visoko se je vzpe­ la tudi Vrvica (106,7) in cinkarna (106,5) ter še nekatere druge. Letni plan so najslabše .realizirali Žična (59,7), Aero (81,7), Celjski tisk (84,2) in zlatarna (87,3). Vsega skupaj je pod planom 12 podjetij, vendar med njimi osem nad 90i'/o. Nad planon^ jih je šest. Ob primerjavi lanske proizvodnje z uspehi iz leta 1964 se je najvišje povzpel Toper (125,4), takoj za njim sta Vrvica (120,8) in TVO Škof ja vas (115,4)', a večina drugih podjetij je povečala proiz­ vodnjo v povprečju za 5 odstotkov. Manjšo proizvodnjo kakor v letu 1964 beležimo v šestih podjetjih. Manjši proizvodni uspehi so v rnnogem tudi posledica nekaterih splošnih pomanjkljivostL Redukcija električne energije je prizadela predvsem železarno štore, četudi so jo močno občutila tudi nekatera druga podjetja, skoraj povsod se je pojavilo pomanjkanje reprodukcij­ skega materiala in surovin (kovin­ ska in tekstilna industrija), v mno­ gih podjetjih je še zelo zaostreno vpr]^anje iztrošene in zastarele strojne opreme (tildi v EMO), IFA in Aero pa sta biìla prizadeta zaradi zakasnele dobave surovin oziroma delov iz uvoza. V dmgi polovici leta 1965 je opa­ ziti povsod zmanjševanje delovne si­ le, ki pa je vendarle v primerjavi z letom 1964 bila še vedno večja. V končnem povprečju je bilo leta 1965 zaposlenih 1,8 Oy več kot v letu 1964. Če bi torej merili produktivnost z razmerjem med povečanim fizičnim obsegom proizvodnje in številom za­ poslenih, bi bil dejanski porast pro­ izvodnje v letu 1965 za 4,8 odstotka večji od proizvodnje v letu 1964. S temi uspehi ne moremo biti najbolj zadovoljni, četudi jih opra­ vičujejo določeni splošni -pogoji v lanskem gospodarjenju. Da se je v mnogem položaj umiril in da se je gospodarstvo v celjski občini znova vključilo v tok rasti, pa nam pred­ vsem kažejo uspehi v decembru, ki — razen redkih izjem — kažejo občutno rast. CINKARNA MEB IZVOZNIKI DALEČ V OSPREDJU TRI ČETRTINE KONVERTIBILNE LETNI PLAN IZVOZA PRESEGLI ZA 5,4 ODSTOTKOV Lanski izvoz v celjski občini je bil zelo zadovoljiv, saj je v skup­ nem izvozu za 13,40,0 večji kakor v letu 1964. četudi je svoj letni načrt izvoza preseglo kar osem izvozni­ kov, jih je pet za načrti zaostalo. Najbolj je izvozni plan presegel Aero (za 111,4 «„), uspešni so bili tudi Etol (35.6"o), Toper (30,5%) šn EMO (23,3''„), medtem- ko so drugi izvozmiki presegli svoj letpi načrt v manjših odstotkih. TVO Škofja vas, ki se je lani pr­ vič pojavila med izvozniki, je svoj načrt izvoza uresničila samo s 7,7 odstotkov. IFA, Žična in Železarna Štore so ga izpolnile približno do tričetrt, a LIK Savinja je samo ma­ lenkostno zaostala (97,8 "0). ' Precej drugačna je sicer podoba izvoza in razvrstitev izvoznikov, če jih ocenjujemo po dolarski vredno­ sti. Cinkarna je daleč pred vsemi, saj je vreden njen izvoz v letu 1965 pet milijonov 317 tisoč in 647 dolar­ jev. S tem izvozom je Cinkarna za­ jela 43,6",, vsega izvoza v občini, a 77% svojega izvoza je plasirala na tržišče s konvertibilnimi valutami. Po vrednosti izvoza je prva za Cin­ karno LIK Savinja (1,956.380 dolar­ jev) potem Toper (1,565.450 dol)., EMO (1,559.558 dol) in Železarna Štore (660.016 dol). Med sto in 320 tisoč dolarjev po vrednosti izvoza so se razvrstili Zlatarna (107.1^4 dol). Libela, Žična, Aero in Metka (317.707 dol). IFA in ETOL sta do­ segla vsak okoli 70 tisoč dolarjev, TVO Škofja vas pa je dosegla 1.155 dolarjev. V občinskem povprečju ugotavlja­ mo, da je bil lanski izvoz še bolj usmerjen na tržišča s konvertibil­ nimi valutami, saj je 70,6 % vsega izvoza usmerjen v konvertibilnost, v Vzhodnoevropske dežele smo izvo­ zili 21,2 odstotka, drugih 8,2 odstot­ ka pa na ostalo klirinško področje. im ZA 30 ODSTOTKOV VEČJI DOHODKI Četudi razpolagamo samo s po­ datki za enajst mesecev, je zelo verjetno, da decernber ni bistveno vplival na spremenjena razmerja. Gibanje povprečnih osebnih dohod­ kov v letu 1965 dokazuje, da ^so v začetku leta večidel povsod močno povečali osebne dohodke (povpreč­ no za 42 odstotkov), medtem ko se je razmerje ob koncu leta v primer­ javi z letom 1964 nekoliko ublažilo. saj je le za kakšnili 25 0/0 večje v letu 1965. Povprečni osebni dohodek v go­ spodarstvu je bil 59.642 din, nad tem povprečjem pa so industrija (60.711), trgovina (6Г.188) in goz­ darstvo (71.619). V negospodarskem področju je bil povprečen bsebnr dohodek lani 74.565 dinarjev, nad tem povprečjem pa .so zdravstvo (74.581), ljudska prosveta (79.257), socialno zavarovanje (79.258), šol­ stvo (79.896), lekarne (88.926) in družbene organizacije (89.846). Med posameznimi delovnimi or­ ganizacijami v industriji ima naj­ višje povprečje Etol (84.983), naj­ nižje povprečje pa Toper (44.828). Povprečje nad 80.000 je doseglo še Elektro Celje, pod 50.000 pa ,so še Metka, Opekarna Ljubečna in TVO Škofja vas. V negospodarskem pod­ ročju so najvišji povprečni osebni dohodki v letu 1965 v poslovnih združenjih (103.318), najnižje pov­ prečje pa imajo v socialnem, var­ stvu odraslih (54.712). KDOBO KANDIDIRAL? v občini Slovenske Konjice je okoli 1300 ljudi, ki bi po določilih novega republiškga zakona spadali v skupino kmečkih zavarovancev. Tako bodo, morali do 15. februarja, kakor določa odlok republiškega so­ cialnega zavarovanja, izvoliti tri predstavnike v organe upravljanja s skladom zdravstvenega' zavaro­ vanja. Zaradi razmeroma kratkega roka za izvolitev predstavnikov so v ko­ njiški občini pospešili razprave, ki zdaj odločajo o voli^lnih enotah in kandidatih. Za določitev volilnih enot je nujno, da poprej še natanko preverijo število kmečkih proizva­ jalcev, ki sodijo v skupino kmeč­ kega zavarovanja, nakar bodo mog­ li tudi dokončno določiti volilna ob­ močja. Vsekakor pa je že zdaj očit­ no, da bodo volilne enote v območju Loč, Slovenskih Konjic in Zreč. Kakor o območju, ki bi ga naj zajemale posamezne volilne enote, tako razpravljajo tudi že o kandida­ tih, ki bi naj zastopali kmečke zava­ rovance s posameznega območja. Za vzhodno območje občine predla­ gajo nekateri kmeta Vinka Volčiča iz Perevca pri Tepanju in Alojza Lovca iz Loč, za območje ZrečJn Slovenskih Konjic predlagajo Jo­ žeta Petelinja iz Gabrovelj pri Zrečah . in Ločnikarja z Resnika na Pohorju. Na zborih in pred vo­ litvami bodo lahko kmetje-zavaro- vanci predlagali še druge, ki bodo zanje šteli, da jih bodo najbolj ustrezno zastopali v organih zava-, rovanja. Da bi bila pri volitvah zagotov­ ljena kar največja udeležba in zato zares demokratična in vsestranska izbira kandidatov, so se odločili, da bi imeli volitve v nedeljah in sicer 6. in 13. februarja. Na teh sestankih, združenih z volitvami, bodo še en­ krat pojasnili pogoje in ugodnosti zavarovanja, da se bodo mogli ude­ leženci še enkrat ф vsem, kar jim doslej ni jasno, dokončno pogovori­ ti. Priprave v Slovenskih Konjicah za te volitve so torej zelo obširne, kar že vnaprej zagotavlja, da bodo pravilno odločili tako o območjih, ki jih bodo obsegala posamezna vo­ lišča in o kandidatih, ki jih bodo izvolili. V. L. LANSKI TURISTIČNI PROMET MANJ DOMAČIH GOSTOV Lani je bilo v Celju 1.129 manj domačili gostov kakor v letu 1964. Približno toliko pa je bilo več tujih gostoy. Skladno s fo uravnovešeno- stjo se je tudi število prenočitev po­ večalo le malenkostno (2,6 "ц). Tu­ di v povprečnem številu dni, ki so jih domači in tuji gosti prebili v Celju, nas ne more zadovoljiti. V ce­ loti se, je sicer bivanje v Celju po­ daljšalo od 4,7 dni v letu 1964 na 4,8 dni lani. To povečanje pa gre le na račun domačih gostov, ki so lani za 0,2 dni dalje časa vztrajali v Celju kakor v letu 1964, medtem ko so tuji gosti lani odšli iz Celja še prej kakor v letu 1964. PRVA REELEKCIJA PRVI PROBLEMI (Nadaljevanje s 1. strani) Sam začetek izvajanja reelek­ cije kaže tudijia to, da marsikje sploh niso razumeli, kaj reelekčir ja pomeni in so jo v posameznih primerih zamenjavali celo z ro­ tacijo. Zabiiležili smo celo pri­ mer, ko ai je direktor (ki je bil na svojem delovnem mestu do­ kaj učinkovit, kar kaže na nje­ govo sposobnost) že poiskal no­ vo delovno mesto in si uredil vse potrebno za spremembo službe, ker je bil prepričan, da MORA zapustiti svoje dosedanje delovno mesto. Kasneje se je po­ novno prijavil na razpis svojega dosedanjega delovnega mesta in ni dvoma, da ga delovni kolektiv bo ponovno izvolil... Nerazčiščenost idejnih proble­ mov okrog reelekcije je imela za posledica ustvarjanje določenega psihološkega pritiska ^ na direk­ torje delovnih organizacij, ki je kazal predvsem v dejstvu ne­ pravilnega reagiranja do direk­ torjev s strani ambicioznih posa­ meznikov, ki so v delovnih orga­ nizacijah ustvarjali vzdušje, češ prišel je čas, da našega direktor­ ja zamenjamo in jjoiščemo dru­ gega. Skrajnost takega odnosa in ravnanja je prišla dò izraza v primeru, ko je predsednik izvrš­ nega odbora sindikata v neki na­ ši delovni organizaciji prišel k direktorju podjetja in ga vpra­ šal, kdaj lahko skliče sestanek izvTŠnega odbora, ker se morajo pomeniti o tem, kako bodo di­ rektorja »nesli« in kdo ga bo za­ menjal! Res je, da so bili taki in podobni primeri osamljeni, vendar kažejo, da politične pri­ prave na samo reelekcijo niso bile v zadostni meri učinkovite, kljub temu, da so vodstva poli­ tičnih organizacij v komuni pra­ vočasno ukrenila vse potrebno, da bi bile politične priprave čim temeljitejše in sama izvedba čim bolj demokratičnejša, predvsem pa objektivna in uspešna. Kot poseben in svojstven prob­ lem se v sklopu te problematike poraja vprašanje, kako izobli­ kovati objektivne, realne poštene kriterije, po katerih naj delovni kolektivi ocenjujejo uspešnost oziroma nevispešnost vodenja de­ lovne organizacije po doseda- . njem direktorju. To vprašanje je brez dvoma osrednjega pomena, saj se nekih splošnih principov za vse delovne organizacije, ra­ zen nekaterih najsplošnejših, ne da postaviti in jih je potrebno izoblikovati v vsaki delovni orga­ nizaciji posebej. Ti kriteriji predstavljajo po svoji vsebini in pomenibnosti širok razpon, ki se odvija čisto od ekonomskih in ostalili delovnih uspehov delov­ nih organizacij, pa do obeležja in značaja ter stopnje razvitosti samoupravnega sistema. Vsi ti kriteriji so pri posameznih ka­ tegorijah zaposlenih dobivali različen pomen, zato so bile tudi različne ocene in različne tenden­ ce glede vrednotenja uspešnosti dosedanjega vodilnega kadra. Nekateri so v ospredje postav­ ljali samo delovne uspehe delov­ ne organizacije, drugi so zopet pripisovali največji pomen vse­ bini odnosov in tretji so ocenje­ vali kot najpomembnejše odnos do samoupravnih organov in po­ dobno, Vse to pa je seveda po­ gojevalo določeno zmedo, vnaša­ lo v delovne organizacije nepri­ jetno vzdušje in na koncu kon­ cev vplivalo na popuščanje pri delovni disciplini, predvsem pa izpostavljalo direktorje najraz­ ličnejšim obravnavam, ki zanje niti niso bile prijetne niti jih ni­ so zaslužili, ker so bile čestokrat neobjektivne in nemalokrat tu^i zahrbtne. Določen oportunizem in nera­ zumevanje bistva reelekcije pa se kaže predvsem v razpisih ozi­ roma razpisnih pogojih. Element izobrazbe stopa ob vseh razpisih premočno v ospredje, čeprav je to izredno pqmen*îben činitelj, vendar mu pri sposobnosti vode­ nja in organiziranja dela v de­ lovni organizaciji nikakor ne gre pripisovati izključnega pomena. Dejstvo je namreč, da imamo med našimi dosedanjimi direk­ torji precej takih, ki nimajo »ustrezne« formalne izobrazbe, pa so pri svojem delu tako učinko­ viti in dosegajo take rezultate, da bi bila škoda za" kolektive in za širšo družbeno skupnost, če bi pri ponovni izvolitvi ne bili iz­ voljeni. Delovna praksa, predvsem na »vodilnih delovnih mestih« je v večini naših razpisov postavlje­ na tako, da avtomatično izklju­ čuje možnosti kandidiranja tudi mlajšim kadrom, ki imajo vse ostale pogoje in so s svojimi do­ sedanjimi uspehi pokazali, da so sposobni tudi odgovornejšega de­ la. Največkrat pa je v zvezi z de­ lovno prakso v razpisih možno ugotoviti, da je le-ta v svoji for­ mulaciji prilagojena tako, da edi­ no dosedanji direktor v celoti iz­ polnjuje njene zahteve. Ta prob­ lem se kaže predvsem v nekate­ rih manjših delovnih organizaci­ jah in opozarja na to, da stop­ nja zavesti kot bistveni element za uspešno izvedeno reelekcijo ni povsod taka, s kakršno naj bi čestokrat računali in kakršna bi v resnici morala biti. Ti problemi kažejo, da smo že pri prvi izvedbi reelekcije nale­ teli na določene težave, ki bi se jim z učinkovitejšimi političnimi predpripravami, predvsem pa z jasnimi stališči, brez nadaljnje­ ga lahko izognili, s čimer bi pre­ prečili marsikatere neprijetne posledice, ki so se ob tem pojav­ ljale. BERNE STRMCNIK S ČLANSKO IZKAZNICO AMZ PO SVETU Mnoge ugodnosti POPUSTI V CAMPINGIH IN DRUGE USLUGE Avto-moto zveza Jugoslavije se razrašča in izpopolnjuje iz leta v leto skladno z razvojem avtomobi­ lizma, s pomočjo številnih avto-mo­ to društev uvaja novo obliko pomo­ či voznikom, bodisi med v'ožnjo ali za vzdrževanje avtomobilov pa tudi za posvetovalno in pravno pomoč. Avto-moto društvo »šlander« v Celju je eno izmed najboljših v Slo­ veniji, zaradi česar je tudi vsako leto v društvu več članstva. V na­ sprotju z mnogimi drugimi društvi, ki jih poznamo samo po imenu, je to društvo leto in dan živahno in aktivno, za kar je lani prejelo vrsto republiških priznanj. In člani so ze­ lo zadovoljni; pa saj so lahko! Člani imajo vrsto ugodnosti: ne­ omejeno število uslug med vožnjo, ki jo nudijo uveljavljena rumena vozila »Pomoč in informacije«. Vse te usluge so za člane brezplačne, plačati morajo samo morebitni ma­ terial. Rumena vozila imajo s sabo tudi gorivo in mazivo, v kolikor bi kdo zaradi neprevidnosti ostal na cesti brez tega. V svoji delavnici popravljajo članom vozila po lastni ceni, vse te usluge pa veljajo za čla­ ne tudi v vseh evropskih deželah. Naši vozniki, člani AMD, ki potuje­ jo v tujino, si lahko oskrbi j o še dru­ ge ugodnosti: dvignejo lahko ga­ rantno pismo v vrednosti 270 švi­ carskih frankov, s čimer lahko pla­ čajo popravila, • prevoz in druge stroške v tujini, v kolikor jim vo­ zilo odpove. Za potovanje lahko dvignejo bencinske bone za nakup bencina v tujini, pri šatorenju do­ ma in v tujini imajo v avtocampih 30% popusta. Avto-moto društvo je izšolalo že vrsto voznikov, a za vse tiste, ki imajo vozniški izpit, vendar še ni­ majo vozila, pripravljajo zdaj kon- dicijske vožnje z avtomobili ADM. Vsak nov član dobi ob vpisu vrsto priročnikov, avtokart, temeljni za­ kon o varnosti prometa, razne znač­ ke in drugo. ADM »Šlander« se uk­ varja še z raznimi prireditvami in organizacijo vozniškega turizma, v kar sodi tudi celjska transverzala. O delu AMD »ŠJander« bomo še pi­ sali, vsem tistim, ki bi radi zvedeli še kaj več, pa priporočamo, da se zglasijo v društveni pisarni v Čup- rijski 8, telefon 28-63. Srečno vožnjo! VEČTOIV-MAMJKM Lani so v celjski občini prepeljali z avtomobili 152.587 ton blaga, kar je za 11 Op več kot v letu 1964, ven­ dar kaže podatek o prevoženih ton­ skih kilometrih, da so bile relacije prevozov krajše skoraj v recipročni vrednosti z letom 1964. Pri potniš­ kem prometu je razmerje ravno nasprotno, saj so se podaljšale raz­ dalje prevozov skoraj za 29 mili­ jonov potniških kilometrov, a šte­ vilo potnikov se je povečalo za mi­ lijon in рк)!.