
Ptuj, 18. novembra 1971
Leto XXIV, št. 46
Cena 0,70 din
lasilo socialistične zveze delovnega ljodsiva
Brez razvojnih
programov ni
gospodarjenja
v sredo, 11. novembra je bi-
la v Majšperku medobčinska
Iconferenca sindikata delavcev
industrije in rudarstva občin
Ormož in Ptuj. Seje se je u-
deležil tudi podpredsednik sin-
dikata delavcev industrije in
rudarstva Srečko Mlinarič.
Gostje so si najprej ogle-
dali Tovarno volnenih izdel-
kov Majšperk, kjer so se se-
znanili z njenim proizvodnim
procesom.
Poznejšo volilno konferenco
je pričel Franc Klemenčič.
Zavzel se je za delitev oseb-
nega dohodka in za večjo pri-
tegnitev industrije na manj
razvita območja, ker bi edino
tako lahko preprečili odhaja-
nje kvalificirane in druge de-
lovne sile. Govoril je tudi o
težavah, s katerimi se srečuje
naše gospodarstvo in se zavzel
za srečanje gospodarstvenikov
vzhodnoslovenskega območja.
Po uvodnih besedah Franca
Klemenčiča se je pričela ži-
vahna in učinkovita razprava,
iz katere povzemamo le ne-
kaj osnovnih misli:
Simon Pešec, predsednik ob-
finskega sveta zveze sindika-
tov občine Ptuj se je zavzel za-
rešitev stanovanjskih vprašanj
in štipendiranje ter dejal,
da dokler ne bomo rešili v
popolnosti vprašanje štipen-
dij, ki naj bi bile tudi v so-
razmerju z življenjskimi stro-
ški, ne bomo mogli vzgojiti
Svojih kvalifikacijskih kadrov
in strokovne delovne sile. Zav-
zel pa se je tudi za izdelavo
razvojnih programov, kajti
brez njih si ne moremo zami-
sliti današnjega gospodarstva.
Ilazvojni programi pa morajo
biti tudi osnova za izdelavo
srednjeročnega programa raz-
voja občine.
Franc Lašič, novi direktor
TVI Majšperk je orisal zgo-
dovino in razvojno pot tekstil-
ne industrije, predvsem pa to-
varne v Majšperku.
Govoril je o strojnem par-
ku tovarne, ki ima samo še
17-odst. svoje prvotne vred-
nosti. Precej težav pa imajo
tudi s prodajo proizvodov.
Vsekakor bodo morali v bliž-
nji . prihodnosti zamenjati
strojni park, za kar pa tovar-
na nima dovolj lastnih denar-
nih sredstev. Zato računajo na
izdatnejšo pomoč družbe. Iz-
delan pa imajo tudi že sana-
cijski program, od katerega si
precej obetajo.
Nekateri diskutanti so se
zavzemali tudi za večjo po-
slovno sodelovanje med posa-
meznimi podjetji sorodnih
strok. Ivan Farazin, predsed-
nik občinskega odbora sin-
dikata delavcev tekstilne in
rudarske industrije Maribor,
se je zavzel za čim tesnejše
sodelovanje med delovnimi or-
ganizacijami mariborske in
ptujske občine.
Na konferenci v Majšperku
so izvolili tudi štiri delegate
za tretji kongres sindikata de-
lavcev industrije in rudarstva
Slovenije in člana republiške-
ga odbora sindikata delavcev
industrije in rudarstva Slove-
nije. Izvoljen je bil Franc
Klemenčič iz TGA »Boris Ki-
drič« Kidričevo.
M. Novina
Bistriški komunisti so spregovorili o osnutku
srednjeročnega razvoja občine in izvolili
delegate za II. konferenco ZK Jugoslavije
Pet (ne) sprejem-
ljivih variant
Na zadnji seji občinske kon-
ference ZKS Slovenska Bi-
strica smo bili priče še ene
razprave o osnutku srednje-
ročnega programa razvoja ob-
čine Slovenska Bistrica. Uvo-
dne besede je prebral Ernest
Fluhar, načelnik oddelka za
gospodarstvo pri SO.
Za nadaljnji razvoj predvi-
devajo pet možnih variant.
Poglejmo, kaj je zapisano o
njih v osnutku:
Varianta A — predvideva
poprečno letno stopnjo rasti
družbenega proizvoda v višini
5,8 odstotkov. Le-ta je verifi-
cirana iz programov delovnih
organizacij posameznih pod-
ročij gospodarstva. Ce bi se
odločili za to varianto, bi že
v osnovi prenesli tendence za-
ostajanja razvoja občine v
merilu Slovenije, zato po
mnenju sestavljavcev ta vari-
anta ni sprejemljiva.
Varianta B — predvideva
poprečno letno stopnjo rasti,
ki je predvidena za globalni
razvoj v Sloveniji. S to stop-
njo rasti bi se povečal druž-
beni proizvod do leta 1975, od
dosedanjih 813 ameriških do-
larjev na prebivalca na 1025
dolarjev. Tudi v tem primeru
bi občina še vedno zaostajala
za republiko.
Varianta C — predvideva
stopnjo rasti, ki je nekoliko
višja od predvidene za Slove-
nijo in to za 0,9 stopenjskega
poena. Ta stopnja rasti je iz-
računana na osnovi relativne-
ga razmerja med doseženim
poprečjem v občini in v Slo-
veniji leta 1970. Tudi v tem
primeru bi bilo doseženo 147
dolarjev nižje absolutno pove-
čanje na prebivalca, kar po-
meni, da bi občina še vedno
zaostajala.
Varianti D in E sta v osnut-
ku sicer zapisani, vendar pa
toliko nerealni, da ju prav
gotovo ni mogoče uresničiti.
Po teh dveh variantah naj bi
bil razvoj občine enak repu-
bliškemu, ali pa celo večji.
Razprava je pokazala, da se
v Slovenski Bistrici še vedno
niso najbolj ogreli za tovrstno
razglabljanje o razvoju obči-
ne.
Slišali smo lahko nekaj pri-
pomb na tisti del osnutka, ki
govori o negospodarstvu, go-
spodarstvo pa je ostalo skoraj
nedotaknjeno. Ne bi se mogli
strinjati z ugotovitvijo, da je
to začetek v razpravljanje in
da smo s tistim, kar je bilo
doslej povedanega, Jahko za-
dovoljni. Komunisti se bodo
morali veliko bolje pripraviti
za razprave, ki bodo v delov-
nih organizacijah.
Ce bodo hoteli pripraviti
akcijski program, potem bodo
morale biti ugotovitve, ki jih
je pripravil ekonomski center
iz Maribora, veliko bolj argu-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Ormožu so bili na obisku prijatelji iz občine
i/^rnjačka Banja
>s<
Široke možnosti
za sodelovanje
Prejšnjo sredo popoldne je
prišla v Ormož na obisk pet-
članska delegacija občine Vr-
njačka Banja iz SR Srbije.
Člane delegacije, ki so jo se-
stavljali Nada Cvetkovič, se-
kretar občinskega komiteja
ZK; Miloš Milekič, podpred-
sednik občinske konference
SZDL; Miodrag Borčevič, se-
kretar OK SZDL; Gojko Cr-
nogorac, sekretar ZZB NOV
Vrnjačka Banja ter Miodrag
Milosavljevič, ■ so_ Ormožani
sprejeli v hotelu Jeruzalem,
Ormož. Predsednik OS Or-
mož Franc Novak je v imenu
vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij, skupščine občine Or-
mož in vseh občanov zaželel
dobrodošlico in prijetno po-
čutje. Vodja delegacije Nada
Cvetkovič se je zahvalila za
povabilo in lep sprejem ter iz-
razila navdušenje nad prija-
teljstvom naših narodov, ki se
ob takih srečanjih še poglab-
lja in krepi. V tem pa je tudi
smisel in cilj vseh narodov Ju-
goslavije, ki se morajo bo-
riti za tesno sodelovanje, če
hočejo premagati sovražnike
naše skupnosti.
Naslednji dan bivanja go-
stov iz Vrnjačke Banje je za-
jemal razgovor s predstavniki
družbenega in gospodarskega
življenja v Ormožu. Beseda je
tekla o konkretnih oblikah so-
delovanja nad obema občina-
ma na gospodarskem, družbe-
nem, prosvetnem in kulturno
umetniškem področju. Tako so
se pogovorili o konkretnih
obiskih prosvetnih delavcev o-
beh občin, ki bi naj obiskali
drugi druge in izmenjali iz-
kušnje pedagoškega in druge-
ga dela na šolah. Izmenjali bi
tudi obisk otrok. Poudarili so
tudi možnost stalnega sodelo-
vanja ob večjih praznikih. Ta-
ko bi delegacija Vrnjačke Ba-
nje prihajala v Ormož ob pro-
slavah OF, Ormožani pa bi
odšli v Vrnjačko Banjo v me-
secu oktobru, ko praznujejo
Banjčani dan osvoboditve.
V nadaljevanju razgovora so
poudarili potrebo po formal-
nem pobratimljenju obeh ob-
čin. Praktično bratstvo, ki se
lepo razvija, so ustvarili ob-
čani obeh občin že 1941. leta,
ko so naši brezdomci našli od-
prta srca srbskega naroda in
s skupnimi močmi premagali
sovražnika. Bratstvo je torej
že 30 let in ga ob 30-letnici
vstaje jugoslovanskih narodov
samo še formalno potrjujemo.
Lepe besede in misli brat-
stva in prijateljstva, ki se kre-
pi, pa so vznemirili nekateri
pojavi nacionalizma, ki se v
imenu demokracije vse bolj
pojavlja. Razpravljavci so o-
stro ocenili tiste, pojave v na-
ši družbi, ki skušajo rušiti
bratstvo in prijateljstvo, sko-
vano na skorjici kruha v naj-
težjih dneh naših narodov. Po-
sebej so poudarili, da izgredov
ne delajo delovni ljudje, am-
pak so takšni pojavi značilni
za »vrhni sloj« naše družbe. Ti
ljudje ustvarjajo nekaj, česar
ni. kar bi se moralo šele u-
stvariti, da bi nekaj postalo.
Demokracija lahko obstaja
samo za tiste, ki se borijo za
enotnost, bratstvo in mir med
narodi Jugoslavije in vsemi
narodi sveta.
Vrsta možnosti sodelovanja,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vodja delegacije iz prijateljske občine Vrnjačka Banja Nada
Cvetkovič se poslavlja od prijateljev.
VREME
do nedelje. 28. nov. 1971.
Mlaj bo v četrtek, 18.
novembra, ob 2.45.
Napoved: v četrtek, 18.,
in v petek, 19. novembra,
bo verjetno poslabšajne
vremena. Sneg do nižin.
V prihodnjem tednu naj-
verjetneje Jepo, vmes tu-
di sončno vreme.
Alojz Cestnik
14 STRAN
tednik — Četrtek, 18. novembra 197^

Nedelja, 7. novembra, je bil
pomemben dan za krajevno
skupnost Gorišnica Stab ci-
vilne zaščite je izvedel prak-
tično vajo in svojemu namenu
smo predali asfaltirano cesto.
Vajo civilne zaščite je izvedlo
vseh 8 gasilskih društev, enote
civilne zaščite, aerokhib Ptuj,
reševalna postaja Ptuj, komu-
nalno podjetje PUij, splošna
ambulanta Gorišnica, Sodelo-
valo je 119 oseb, 8 gasilskih
avtomobilov, 4 motorne briz-
galne, 1 avtocisterna, 1 rešilni
voz, 2 letali. Vaja je rrajaia
40 minut. Vajo je pripravil
štab civilne zaščite pod vod-
stvom Janka Znidariča, štab
gasilskega centra pod vod-
stvom Ivana Vojska. Strokov-
ni svetovalec je bil Alojz Ko-
rošec. Vaja je v celoti uspela
in pokazala visoko moralno in
materialno pripravljenost in
usposobljenost vseh sodelujo-
čih. Mnenje prisotnih občanov
je bilo, da so take vaje korist-
ne in nujno potrebne, če ho-
čemo, da bomo kos vsem na-
logam v času resničnega na-
pada na našo domovino.
Po vaji smo predali svoje-
mu namenu asfaltno cesto, ki
veže republiško cesto Ptuj—
Ormož s centrom krajevne
skupnosti v dolžini 672 m.
Davna želja in nujna potreba
se nam je tako izpolnila. Da
nam je to uspelo, smo dolžni
zahvalo predvsem vaščanom
Gorišnice, ki so s svojim pro-
stovoljnim prispevkom še po-
leg rodnega krajevnega samo-
prispevka finančno omogočili
asfaltiranje. Svoj izdaten de-
lež je prispevala skupščina
občine iz svojega cestnega
sklada, /.a kar ji velja poseb-
na zahvala. Ce je bilo morda
na račun tega prispevka izre-
čenih nekaj pikrih besed, naj
velja le-tem dejstvo, da bi na
u.-^editev te ceste morali mi-
sliti prav gotovo drugo leto,
ko bo dograjena nova šola, za
katero so žrtvovali vaščani
krajevne skupnosti kar precej
lep znesek od svojega redne-
ga krajevnega samoprispevka.
Naša zahvala naj velja tudi
cestnemu podjetju Maribor, ki
je s svojim delom zadovoljivo
rešilo nalogo.
Asfaltiranje je pripravil po-
seben odbor pod vodstvom iz-
redno požrtvovalnega pred-
sednika Janka Znidariča in
članov Janeza Frica, Janeza
Tušaka, Staneta Bračiča, So-
nje Pungračič, Franca Naska,
Franca Donaja, Jožet^a Klinca,
Dušana Cokla, Janeza Sume-
njaka, Franca Sumana in Ja-
koba Valenka.
Vsem, prav vsem velja naj-
lepša zahvala. Srčno želimo,
da se asfaltna želja uresniči
tudi ostalim vasem naše skup-
nosti, saj si to naši delovni
ljudje tudi na vasi vsekakor
zaslužijo nič manj kot tam,
kjer imajo asfalt tudi že brez
krajevnega samoprispevka.
raiiik y ptujski dmni
Komisija za idejne proble-
me zdravstva in socialnega
varstva pri občinski konferen-
ci ZKS Ptuj, ki jo vodi dr.
Demšar, je na osnovi tez o so-
cialni diferenciaciji, ki jih je
sprejel CK ZKS, pripravila
konkretno poročilo o socialnih
razlikah v ptujski občini. Raz-
prava o socialnem razlikova-
nju, ki je bila na nedavni se-
ji OK ZK pa naj prispeva svoj
delež tudi k tretji konferenci
ZK Slovenije, ki bo v Ljub-
ljani.
Nedvomno je, da socialne
razlike bistveno vplivajo na
razporedite- družbeno-politič-
ne dejavnosti in obratno, ob
enem pa ovirajo tudi enot-
nost Zveze komunistov.
V ptujski občini lahko išče-
mo osnovna izhodišča o social-
ni diferenciaciji predvsem v
ostarelih ljudeh, mladini, sta-
novanjski politiki, zdomcih,
šolstvu, pokojninskem var-
stvu in zdravstvu. Ne more-
mo pa mimo dejstva, da bodo
te razlike, ki so nastale zara-
di neupravičenih vzrokov, o-
be kategoriji prebivalstva (o-
stareli ljudje in mladina) ču-
tili vse življenje.
Kje so vzroki neenakomer-
nemu porastu standarda?
Eden od njih je nedvomno v
strukturi prebivalstva občine
in v počasnem neenakomer-
nem prehajanju prebivalstva
iz prejšnjih zastarelih oblik
gospodarjenja in nove sodob-
nejše oblike. To je najvidnej-
še predvsem na podeželju,
medtem, ko je bil v mestih
in večjih krajih razvoj hitrej-
ši in bolj dinamičen. Podatki
kažejo, s kolikimi težavami in
trenutno nerešljivimi proble-
mi pri reševanju socialnega
varstva ostarelih se nepresta-
no srečujemo. V občini ima-
mo 11.220 ljudi starejših od
60 let, od tega je 1158 nespo-
sobnih za delo in le 690 jih do-
biva denarno pomoč, ki pa je
minimalna, saj znaša poprečno
samo 150,70 dinarjev. Velike
težave se pojavljajo tudi z
domovi za onrmo.i?le. Nujno je
potrebnih 362 ležišč, od tega 1
pa jih imamo samo 123. To je
samo nekaj primerov nujnosti,
ki jih lahko rešimo le z ve-
likimi finančnimi sredstvi,
delno pa tudi s čim hitrejšim
in uspešnim reševanjem so-
cialnih razlik.
Znano je tudi, da smo Slo-
venci »prvaki« v alkoholizmu.
Ob enem pa velja omeniti, da
zavzemamo Ptujčani eno od
prvih mest v uživanju alkoho-
la v slovenskem merilu. Za-
kaj to omenjam'' Tudi alkohol
je eden izmed velikih vzro-
kov socialne diferenciacije.
Res je, da obstojajo ljudje,
ki se borijo proti temu, tako
nepriljubljenemu pojavu. Zal
pa je to le peščica ljudi, ki o-
stane v določenih trenutkih
popolnoma nemočna, kajti na
drugi strani imamo podjetja,
ki na vse mogoče in nemogoče
načine podpirajo razvoj alko-
holizma. Želijo na čim boljši
način iztržiti svoje proizvode,
ne zavedajo pa se. da s tem
zelo negativno vplivajo na
blagin.jo naroda. S tem v zve-
zi je tudi pojav današnjih vi-
kendašev. ki izkoriščajo pre-
proste podeželske ljudi. Delo,
ki ga le-ti opravljajo za »fi-
nejši sloj« naše družbe v nji-
hovih vinogradih, jim le-ta
plačuje z nekaj litri vina —
preprosto jih izkoriščajo, ne
zavedajo pa se pri tem, da so
nekateri izmed njih člani ZK,
ki morajo povsod in na vsa-
kem koraku služiti naši družbi
za zgled.
Nedvomno pa se največje
krivice dogajajo naši mladini,
predvsem podeželski. Ne mo-
remo in ne smemo se hvaliti
z urejenim šolstvom. Od tri-
deset šol v občini smo z veli-
kimi težavami uspeli zgraditi
samo tri — sodobne, vse ostale
pa so zastarele in večina jih
datira iz prejšnjega stoletja.
V takih šolah in pod takimi
pogoji pa ne moremo nuditi
učencem takih pogojev šola-
nja, kot ga zahteva današnji
čas. Zanimiv je tudi podatek,
da imamo na osnovnih šolah
le 15 odst. vseh potrebnih učil.
Se večje težave so s štipendi-
ranjem. Kako naj delavec z
minimalnim mesečnim dohod-
kom plačuje šolanje otroku v
srednji šoli, posebno še, če je
od mesta bolj ali' manj odda-
ljen? Na drugi strani pa ima-
mo mlade ljudi, ki jim lahko
nudijo starši vse mogoče, ven-
dar ti otroci, ki ne poznajo
težkega življenja revnih, ne
dosegajo pa tudi zaželjenega
uspeha v šolah.
Jožetu Florjančiču, metalur-
škemu tehniku iz Maribora,
Franju Ledineku, gozdarske-
mu tehniku iz Slovenske Bi-
strice, in Milanu Zafošniku,
politologu z Raven na Koroš-
kem.	-d
Velike socialne razlike i
verjetno povzročilo tudi p,,
kojninsko zavarovanje kmeto?
Ze tako obremenjenega km?!
ta bomo še bolj obremenili ,
Ze sedaj se pojavljajo nekate^ .
finančno premožnejši in n^ r
prednejši kmetje, ki bo^ ^
brez dvoma kos vsem dajat ^
vam. Postavlja pa se vprašj, ^
nje, kaj bo s kmeti v hribj, ^
vitih in manj razvitih prede-
lih, ki le za silo životarijo'
Verjetno jih bomo s tem {;.
nančnim bremenom še bolj
potisnili v ozadje.
Nič manj kočljivo ni stj .
novanjsko vprašanje, Ka *
1463 prošenj leži v predalil ,
Stanovanjske jkupnosti v Ptij |
ju. Vsekakor pa je to. samo d« '
tistih, ki nimajo udobne stre *
he nad glavo. Mnogi si poirj *
gajo sami, čeprav so pri ten
tudi izkoriščeni, saj se česU'
zgodi, da mora ta ali oni sj
mo za kakšno »nagrado« plj
čati 5000 ali celo več dinarjev, j
Nimoma pa skoraj nobeni
možnosti, da bi vsa ta stano-
vanjska vprašanja tudi rešii
Vsako leto zgradimo okrog 3
stanovanj družbene lastnim
kar pa je za potrebe zdaW;
premalo. Stanovanjska skup
nost namreč dobi letno od sta
narine okrog 15 milijonov dt
narjev, vendar so ta sredstv^
nenačrtno izkoriščena. Letaj
se v občini zgradi ttidi okroj
300 zasebnih hiš. Zanimivo je]
da si te hiše gradijo predvsenj
ljudje z manjšimi osebnimi
dohodki, ki pa so zaradi pre-
malih finančnih sredstev pri-j
siljeni graditi tudi »na črno«;
Njihov privarčevani denar je
navadno mnogo večji od kre-
ditov, ki jih najemajo.
In kam vodijo vsi omenjeni
primeri?
Na zavodu za zaposlovanje
beležijo vse večje odhajanj«
naših občanov (tako mlada
kot tudi odraslih), v tujin*
Samo lani je odšlo na delo '
inozemstvo 1043 ljudi, letos i
prvem polletju pa tudi 410, kal
je na 14 prebivalcev en zd®
mec. V tujini je trenutno za
poslenih iz ptujske občine 411
oseb, od tega dve tretjini '
Nemčiji. Ptujska občina je to
rej pravo tržišče za tujo de
lovno silo.
Kako zmanjševati socialo
razlike?
Nekateri poudarjajo, da raJ
like v osebnem dohodku nis
pretirane. Vprašanje pa je, o
kod tolike razlike v prem«
ženju posameznikov. Vzroke
je lahko nedvomno več. Ct
prav se v celoti ne kažejo vel
ke razlike v mesečnih prejen
kih med vodilnimi in delav(
se v nekaterih podjetjih d«
osebni dohodek na kriminali
načine. V bodoče se bodo nT
rali zavzemati tudi za doslei
no uresničevan.e nalog
predpisov, kajti to je prva p
k zmanjševanju razlik mi
revnimi in bogatimi.
M. Novina
ŠIROKE MOŽNOSTI SODELOVANJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki so jo nakazali v razpravi
in obojestranska pripravlje-
nost za uresničevanje postav-
ljenih ciljev lahko veliko pri-
pomore k zbližanju srbskega
In slovenskega naroda, k go-
spodarskemu napredku obeh
občin in krepitvi bratstva.
Vrsta predlogov bo postala
podlaga za program sodelova-
nja.
Popoldne so si gostje ogle-
dali nove obrate tovarne Jo-
že Kerenčič in vinsko klet ob-
rata Jeruzalem Ormož ter se
ob tej priložnosti pogovarjali
o možnostih gospodarskega so-
delovanja na področju turiz-
ma
Zvečer je krajevna organi-
zacija SZDL Središče ob Dra-
vi pripravila gostom srečanje
z nekdanjimi izseljenci. Obe-
nem je predsednik KO SZDL
Središče Edvard Pajek sezna-
nil goste s središko zgodovi-
no in poudaril hvaležnost Sre-
diščanov, ki so bili izseljeni v
Srbijo in so se po zaslugi srb-
skega naroda lahko vrnili na
svoje domove.
Naslednji uan so si gostje o-
gledali nekatere predele se-
verovzhodne Slovenije in med
drugim obiskali tudi Velenje.
V soboto so še obiskali Ra-
dence in turistično postojanko
na Jeruzalemu. Istega dne
zvečer je bil v hotelu Jeru-
zalem poslovilni večer. Gostje
in gostitelji so izmenjali dari-
la, se prijetno zabavali in se
poslovili z željo, da tradicija
bratstva, skovana med NOV
ostane temelj nadaljnjega so-
delovanja.
Pet (ne) sprejemljivih
variant
(Nadaljevanje s 1. strani)
mentirane, kajti še vedno se
ne moremo znebiti občutka,
da je sedanji osnutek, ki po
besedah nekaterih ni niti to,
napisan sicer obsežno, še da-
leč od tistega, kar bi želeli v
Slovenski Bistrici. Zaman so
besede, da je lažje kritizirati
kot predlagati kaj bolj dolo-
čenega. Vsak program bo de-
ležen kritike, pa naj bo sesta-
vljen še tako dobro, težko pa
bi pričakovali, da bi razprave
stvari bistveno obrnile, kajti
sedanja praksa nas v to naj-
bolj ne prepričuje.
Člani občinske konference
ZK so v nadaljevanju sestav-
ka volili delegate za II. sejo
konference ZKJ. Podporo so
dali predlaganim kandidatom:
pNIK — CETRTP:k, 18. novembra 1971
STRAN 8
lekaj problemov
^b gradnji nove
K)lnišnice
Pred nekaj dnevi smo obi-
iji direktorja ptujske bol-
jnice z željo, da se podrob-
jje seznanimo s težavami in
oblemi, ki jih imajo ob
adnji novih, za vso občino
jjo pomembnih in nujno po-
ebnih bolniških prostorov
aromi da se seznanimo, ka-
3 riapreduje gradnja in do
jtere faze je že končana.
Granja je precej v zaostan-
u, saj bi morala biti tretja
iza končana že v februarju
itos. Gradbena dela je oprav-
ilo gradbeno podjetje »Dra-
g« iz Ptuja, ki pa navaja kot
CTok zaostanku pomanjkanje
lateriala, saj so morali zato
lelati samo v eni izmeni,
»red dnevi pa so že končali
udi s četrto fazo gradnje, u-
»jo pa, da bo nadaljnje delo
litreje napredovalo.
Gradnja je precej v zaostan-
relikimi stroški, saj znaša
predračunska vrednost 14 mi-
lijonov 847.000 novih dinarjev.
Samo dosedanja dela pa so
»htevala 9,767.000 novih di-
narjev. Računati je tudi z 20
odst. podražitvijo materiala in
zato se bo verjetno predra-
iunska vrednost tudi znatno
pov.ečala. Predvidevajo, da bo
samo oprema prostorov, ki ni
vračunana v predračunu, ve-
ljala 4,500.000 novih dinarjev.
Kreditna banka je bolnišnici
zagotovila denarna sredstva v
znesku 13,800.000 ND, kar pa
je vsekakor premalo. Zato se
je bolnišnica že obrnila na re-
publiško skupščino, vendar
menijo, da ni večjih možnosti
za denarno pomoč od »zgoraj«.
Dr. Mrgoleja, direktorja bol-
nišnice smo tudi povprašali, v
kakih pogojih delajo sedaj v
starih prostorih in kaj mislijo
o tem bolniki.
Pogoji, v katerih dela zdrav-
niško osebje in ki jih lahko
Hudi bolniku so nemogoči in
Postajajo čedalje slabši, saj
itiorajo mnogi bolniki ležati
zasilnih posteljah in tudi
tekšne večje raziskave niso
"ložne, brez njih pa je delo
v mnogih primerih neuspešno.
Omeniti velja tudi. da je pri-
tisk na postelje vedno večji in
bo v zimskem času še ne-
primerno večji. Kot zgovoren
^okaz za potrebami po novih
prostorih lahko navedemo za-
P'S republiškega sanitetnega
'^špektorja, da je kirurški od-
delek popolnoma neprimeren
in da bi ga bilo treba zapreti
oziroma prepovedati njegovo
uporabo.
Dr. Mrgole je omenil tudi
težave z izgradnjo mazutne
postaje, zaradi česar je bilo
mnogo pripomb s strani bol-
nikov, ker niso mogli ogreva-
ti prostorov. Tudi tu so se zo-
pet pojavile težave pri nabavi
materiala in pa zato, ker iz-
vajalec del ni imel dovolj lju-
di. Nekateri so celo dolžili
upravo bolnišnice (brez upra-
vičenih vzrokov seveda), da je
ona kriva za nepravočasno
ogrevanje prostorov. Nedvom-
no pa je bilo v nekurjenih in
mrzlih prostorih onemogoče-
no tudi delo uslužbencev, ki
jih je bilo tudi precej prehla-
jenih.
Ob koncu najinega pogovo-
ra je dr. Mrgole izrekel za-
hvalo monterjem centralne
kurjave, ki so delali neutrud-
no, celo ponoči.
M. Novina
Zamenjava
v vodstvu bistriš
kih sindikatov
Na zadnji seji občinskega
sindikalnega sveta Slovenska
Bistrica so razpravljali o iz-
volitvi novega predsednika
sindikata. Dosedanji predsed-
nik Božo Strnad je že pred
meseci zaprosil, da bi ga raz-
rešili te dolžnosti zaradi pre-
obremenjenosti na delovnem
mestu. Ker je bilo takrat so-
delovanje šestih prijateljskih
občin na višku, so razpravo o
njegovem odstopu predložili
za kasneje. Člani predsedstva
pa so sedaj željo predsednika
z razumevanjem sprejeli. Taj-
nik občinskega sindikalnega
sveta Ivan Frangež je v na-
daljevanju predlagal kandida-
ta za bodočega predsednika.
To naj bi postal dipl. inž. Vik-
tor Maček, obratovodja v Im-
polu. O predlogu bodo kmalu
pričeli razpravljati v osnov-
nih organizacijah sindikata,
pričakovati pa je, da bo de-
vetindvajsetletni strokovnjak
dobil podporo članstva.
Spregovorili so tudi o izo-
braževanju. Slavko Kovačič,
predsednik komisije za izo-
braževanje, je predlagal, da bi
v začetku decembra pripravili
seminar za sindikalne delavce,
na katerem bi udeleženci po-
slušali predavanja o samo-
upravnem družbenem dogo-
varjanju, o metodah dela v
sindikalnih organizacijah, pri-
pravili pa bi tudi razgovor o
aktualnih gospodarskih in po-
litičnih nalogah v občini.
Sklenili so, da bo seminar
enodneven in naj bi pomenil
uvod v zimsko izobraževanje.
Slavko Kovačič pa je načel
še eno zelo pomembno vpra-
šanje. Doslej smo najbolj po-
gostokrat lahko slišali, da de-
lovne organizacije skrbijo za
izobraževanje srednjih in viš-
jih kadrov, medtem ko na
»male« pozabljajo. Menil je,
da bi prav sindikati morali
storiti odločilni korak. Veliko
število zaposlenih v občini ni-
ma niti osnovne izobrazbe,
mnogim pa možnost izobraže-
vanja tudi ni dana. Pojasnil
je, kako so ta problem priče-
li reševati v Impolu ter pred-
lagal, da bi tudi druge delov-
ne organizacije ubrale podob-
no pot. Sindikatu prav gotovo
ne sme biti vseeno, če so med
člani tudi nepismeni.
Bistriška Delavska univerza
vsako leto organizira večerno
osemletko, vendar so doslej
imeli le šesti, sedmi in osmi
razred. V tem šolskem letu so
prvič vpisovali tudi v peti
razred, prijavilo pa se je le
šest delavcev. Zanje so pri-
pravili seminarski način šola-
nja, prvi rezultati pa so več
kot zadovoljivi.
Mnogi delavci bi si radi pri-
dobili polkvalifikacijo ali kva-
lifikacijo, zato bodo morale
sindikalne organizacije posve-
titi osnovnemu izobraževanju
vso pozornost.
Člani predsedstva so raz-
pravljali tudi o deležu sred-
stev, ki bi jih moral bistriški
sindikat zbrati za gradnjo
delavske univerze v Banjalu-
ki. Tri leta bi morali prispe-
vati po 3900 dinarjev, mnogi
pa so menili, da tega ne bodo
zmogli. Raprava je pokazala,
da se večina članov predsedstva
s predlogom, ki ga je pripra-
vil republiški sindikat, ne
strinja, menili pa so tudi, da
bi ta sredstva bolj koristno
naložili, če bi jih namenili iz-
gradnji mariborske bolnišnice
ali pa izobraževanju. Dokonč-
no odločitev bo sprej'fel ple-
num občinskega sindikalnega
sveta.	-d
Nekaj misli iz razprave o socialni
diferenciaciji
Od kod posamei-
nikom tolikšno
imetje?
Iz sedanjih razprav v Zve-
zi komunistov je razvidno, da
je na sedanji stopnji našega
samoupravnega razvoja zelo
važna rešitev vprašanja soci-
alnih razlik. To vprašanje ni
samo socialnega, ampak vse
večjega političnega pomena.
Kako je prišlo do tako veli-
kih socialnih razlik? Največ
zaradi tega, ker se je z leti
formiral sloj članov ZK, ki je
za naše razmere dobro situ-
iran, ki želi s svojimi politič-
nimi in drugimi pritiski pod-
rejati politiko ZK svojim in-
teresom. Ta sloj se je formi-
ral delno iz objektivnih razlo-
gov, delno pa tudi po krivdi
vseh članov ZK.
Iz referata dr. Demšarja na
nedavni seji občinske konfe-
rence ZKS Ptuj smo lahko
razbrali, da se ne kažejo pre-
velike razlike v delitvi oseb-
nega dohodka, na drugi strani
pa vidimo, da so razlike v pre-
moženju posameznikov nepri-
merno velike — skoraj krimi-
nalne. Verjetno je tudi zadnji
čas, da bomo morali tega ali
onega člana samoupravne in
socialistične družbe vprašati
po izvorih njegovega imetja.
Ozrimo se nazaj, v zgodo-
vino razvoja povojne Slove-
nije. Dopuščali smo možnost,
da so se nekatera mesta in po-
krajine nemoteno razvijale in
na teh območjih danes ni ta-
ko velikega socialnega razli-
kovanja. Druga področja, pred-
vsem vzhodna Slovenija, pa so
na račun razvitejših ostajala
v pozabi in so vedno bolj za-
ostajala za razvojem v repu-
bliki. Istočasno pa so privili-
girana območja črpala sredstva
drugih, morda že takrat šib-
kejših območij. Sele danes, po
dvajsetih letih, smo končno
opazili, kara nas je taka eko-
nomska politika privedla. Ver-
jetno pa bomo zelo težko po-
pravili dvajsetletno nesmoter-
no delo, ki nas je privedlo do
tako velikih socialnih razlik.
Brez dvoma je pri vsem tem
najbolj prizadeta mladina. Mo-
rali bomo skrbeti za boljše
pogoje šolanja mladih kadrov
tako v srednjih, kakor tudi v
osnovnih šolah. Najtežji pri-
meri v ptujski občini so ned-
vomno v Halozah. Otroci živi-
jo v zelo težkih življenjskih
pogojih, saj nimajo niti do-
volj potrebnega kruha, name-
sto učenja jih čaka delo, niso
redki primeri, da v eni po-
stelji ležijo trije ali celo štir-
je, najhujše pa je tam, kjer v
družini gospodari alkohol. Mo-
rali bomo skrbeti za to, da
bomo tej mladini omogočili ce-
lodnevno bivanje v šoli, če ho-
čemo, da jih bomo usposobili
za kvalificirano delovno silo,
ki nam je zelo primanjkuje.
Tudi v sistem šolanja bo-
mo morali uvesti določene raz-
like. Opaziti je, da imamo
mnogo teoretičnega pouka, kar
mnoge učence odvrača od u-
čenja. V šole bo treba torej
uvesti več prakse, kar pa za-
hteva moderne učne prostore
in preurejene šole.
Čakajo nas torej velike in
odgovorne naloge, ki pa jim
bomo kos le, če bomo pri ure-
sničevanju vseh bolj kon-
kretni. Dejstvo je. da bomo
morali socialne razlike slej ko
prej zmanjšati na minimum,
če jih že ne bomo mogli od-
praviti.
M. Novina
14 STRAN
tednik — Četrtek, 18. novembra 
197^
Zdenko Rater:
in religija
II. Naša zgodovinska izkušnja
v nekaj kratkih ko-
mentarjih ni mogoče po-
vedati prav vsega o temi
socialistična družba in
religija, kakor je njen
glavni naslov. Zato bom
izbral samo nekatera
vprašanja, nekatere vi-
dike, ki se zde meni o-
sebno pomembni zato,
da bi prek njih spozna-
vali položaj religije v
socialistični driižbi, nje-
no vlogo in seveda tudi
odnos socialistične druž-
be do religije. Po sve-
tovnonazorskem prepri-
čanju sem marksist in
komunist, torej ne ve-
•^ujem v boga in mi vera
vanj kot človeku ni po-
trebna. To pa seveda ne
pomeni, da bom prostor
v časopisu, ki mi je na
razpolago, uporabil za
propagando proti religi-
ji, veri v boga ali proti
cerkvi. Mislim, da v ra-
dijskih ali televizijskih
programih ali tisku ni
mesta niti propagandi v
prid religiji ali propa-
gandi zoper njo. Posku-
sil bom pisati o veri v
boga in o cerkvi tako,
da ne bom govoril niti
proti njima niti zanju.
Ali mi bo to uspelo?
Hvaležen vam bom za
vaše mnenje, hvaležen
za vaše kritične pripom-
be ali odobravanje.
Pod naslovom »Naša zgodo-
vinska izkušnja« bo moj dru-
gi pogovor v okviru teme »So-
cialistična družba in religija«.
Ce se spominjate, smo zadnjič
govorili o tem. ali je religija
opij za ljudstvo. Naš zaklju-
ček je bil tale: socialistična
družba pri nas je kritična in
polemična le do tistih religij
ali cerkvenih naukov, ki od-
vračajo ljudi od aktivnega po-
seganja v življenje, od boja za
boljši svet, to se pravi do ti-
stih religij, ki v resnici so
človekov opij. Svoboda inti-
mne. prave človeške vere, ti-
sta, o kateri je govoril pokoj-
ni Togliatti in dejal, da je
lahko celo vzgojna za revolu-
cionarno akcijo, pa je zajam-
čena z ustavo in zakoni in
svobodo takega verskega pre-
pričanja in delovanja sočlo-
veka spoštujem tudi kot mar-
ksist in komunist.
Zato sem se vedno ostro u-
piral, in to bom delal tudi v
prihodnje, vsem tistim pojmo-
vanjem in nazorom pri nas
doma ali na tujem, ki so s
poniževanjem, omalovaževa-
njerr govorili o vsaki religiji
in o religioznih, vernih lju-
deh. Ostro in javno sem ugo-
varjal sovjetskim uradnim
ideologom, ki ne znajo druga-
če razpravljati o religioznih
ljudeh kot o manjvrednih bit-
jih, ki so na globoko napačni
'poti in ki jih je treba čimprej
tako ali drugače na ta ali oni
način pripeljati na edino pra-
vo pot. To je bil znani primer
sovjetskega ideologa Tljičeva,
katerega misel je naravnost
tipičen primer antihumanizma.
Med drugim je dejal:
»Kaj je v^ra? Tako kakor
je nekdaj, ubija tudi danes v
človeku vso voljo, aktivnost
in ustvarjalnost, ga ne spod-
buja k napredku, temveč ga
vleče nazaj in dela iz njega
neaktivnega božjega hlapca, ki
ni zmožen ničesar drugega,
kakor klečati in prositi boga
za milost. Vera veže človekov
razum na verske dogme in du-
ši vsako ustvarjalno misel.
Zato že sama po sebi ni nič
drugega kakor ovira za celo-
ten znanstveni in družbeni na-
predek.«
Kakšna presenetljiva nadu-
tost in ozkost! Po tem nazoru
naj bi torej religiozni ljudje
pri nas samo klečali in molili,
bili popolnoma brez volje, ne-
aktivni in neustvarjalni. Mi-
slim, da je odveč še kaj več
ugovarjati Iljičevu, kajti na-
ša vsakdanja izkušnja nas pre-
prečuje, da to preprosto ni
res in zares slep bi bil tisti,
ki tega ni videl. Pravkar na-
vajane besede Iljičeva so zbu-
dile svojčas zelo ostro reak-
cijo tudi med marksisti v za-
hodnem svetu. Francoski
marksist Roger Garaudy se
mu je javno uprl s temi bese-
dami:
»Kot marksisti ne moremo
sprejeti današnjega stališča
svojih sovjetskih tovarišev
glede verskega vprašanja. Pra-
vim kot marksisti in ne samo
kot Francozi, kajti stvar se ne
tiče le razlik med dvema po-
ložajema, političnima ali druž-
benima režimoma ali razlik
med našima narodnima tradi-
cijama. Ne gre za taktično,
temveč za načelno vprašanje.
Tovariš Iljičev pravi namreč,
da je iztrebljanje verskega
prepričanja nujen, neogiben
pogoj za zgraditev komunizma.
Temeljna zabloda Iljičeva le-
ži po vsej priliki v njegovem
prepričanju, da zgolj razredna
nasprotja povzročajo odtuji-
tev in tudi religijo. Kadar
Iljičev torej trdi, da bo z do-
bro znanstveno vzgojo, ki jo
bo nudil mladini v bližnji pri-
hodnosti odpravil versko ide-
ologijo v ZSSR, po vsej prili-
ki ne upošteva družbenih
vzrokov za religijo, kar je či-
sti idealizem. To pa ni stali-
šče marksizma-leninizma, tem-
več stališče francoskih filozo-
fov iz 18. stoletja, ki je pre-
živelo. To teoretično vpraša-
nje ima silno važne praktič-
ne posledice, med njiini tole:
komunisti in kristjani se mo-
rajo najprej skupno bojevati
zoper kapitalistični sistem in
za vzpostavitev socializma, po-
tem pa lahko še dalje skupno
sodelujejo za izgraditev brez-
razredne komunistične druž-
be.«
Tovariš Garaudy ima popol-
noma prav. To teoi-etično
vprašanje: ali je ali ni iztreb-
ljanje religije neogiben pogoj
za komunizem, je celo usod-
no vprašanje. S kakšno pravi-
co naj bi komunisti vabili k
sodelovanju religiozne ljudi in
jim hkrati govorili, da bodo
iztrebili religijo, da so tedaj
religiozni ljudje obsojeni na
iztrebljanje, če se ne odpove-
do religioznemu prepričanju?
Stališče sovjetskih ideologov
je treba zato vedno znova e-
nergično zavrniti, ker je ne-
človeško in nevredno marksi-
zma.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Potreben je mm-
iieionaren ukrep
Danes poteka drugi del raz-
prave o socialnem razlikova-
nju na 3. seji konference ZK
Slovenije. Pred tem so bile di-
skusije na isto temo v vseh
občinskih konferencah ZK. V
Ormožu so se člani komiteja
in predsedniki komisij, ki de-
lujejo pri občinski konferenci
ZK sestali v ponedeljek. U-
vodne misli je podala člani-
ca CK ZKS inž. Terezija Ste-
fančič. V svojem uvodnem re-
feratu je podčrtala vsa vpra-
šanja ter glavne vzroke in na-
loge ZK kot so navedeni v
materialih.
Takoj v uvodu diskusije je
eden izmed diskutantov dejal,
da v Ormožu ni abstraktnih
stvari, zato se lahko pogovar-
jajo samo konkretno. To pra-
vilo je tudi obveljalo. Opozo-
rili so na številne probleme
(ne)upravičenega bogatenja, ki
je prisotno tudi v ormoški ob-
čini ter se zavzeli za razvija-
nje storitvene obrti. Posebno
poglavje so razni plastičarji,
ki se okoriščajo z nekaterimi
delovnimi organizacijami ter
se tako neupravičeno boga-
tijo. Viška profita pa nismo
pravočasno obdavčili, to pa
predvsem iz razloga, ker so
davčne uprave nemočne, saj
smo jih v preteklosti razbili.
Kljub temu pa bi morali naj-
ti neka merila in omejiti obrt-
no dejavnost in s tem tudi
kapital. Zanimivo je, da smo
kmetom točno povedali, koli-
ko zemlje smejo imeti in ko-
liko bodo od tega plačali dav-
ka, medtem ko obrtnikom s
področja proizvodne obrti te-
ga vsaj do sedaj še nismo sto-
rili.
Pritisk na povišanje osebnih
dohodkov povzroča dvig cen.
To je nekako splošno pravilo,
ki pa povsod ne drži. So pod-
jetja (v Sloveniji) s 50 in več
odstotno akumulacijo in sepo-
* javlja vprašanje ali je druž-
beno opravičena. To ustvarja
določena nesorazmerja, ker je
na drugi strani razumljivo, da
npr. ormoška podjetja težnjo
po zvišanju osebnih dohodkov
težko realizirajo, ne da bi po-
večala cene svojim proizvo,
dom.
Beseda je stekla tudi o pig,
niranju, ki pa je v sedanj;
situaciji hitrih in nepredvi,
denih sprememb nemogofj
Nasploh pa so razpravljal^j
menili, da je naš sistemski mg,
hanizem tako tog in neokre.
ten, da vsi procesi osvajanjj
nalog razvodenijo in ni no.
benega efekta. Dosedanja prg,
ksa, žal, to potrjuje. Popolno,
majasno je, da bodo razne ob.
like korupcije še naprej vzne.
mirjale stabilnost naše druj.
kakšnega revolucionarnega u,
be, če se ne bomo poslužiij
krepa. Vzporedno s tem so o-
pozorili, da zakon o nacionali.
zaciji še velja. Zopet smo za-
čeli predvajati staro »ploščoi
o povečevanju štipendij, e
problemu odhajanja kvalificj.
rane delovne sile v inozem-
stvo, o povečevanju zaposlo-
vanja doma itd. V materialili
ni določeno, kaj mora storiti
republika in kaj zveza za iz-
boljšanje sedanjega stanja. Po
leg tega ima vsaka republika
še pravico veta. To se pravi,
kar bomo v Sloveniji spreje-
li, lahko v drugih republikah
ovržejo. Ali to ne razbija ne-
koč tako enotne Zveze komu-
nistov Jugoslavije? Ali smo v
vrstah komunistov sploh spo-
sobni kaj realizirati, preden
poči obroč? Tako so se spra-
ševali ormoški komunisti in
poudarili, če hočemo stabili-
zacijo, ne moremo uvajati no-
vih pravic. Vse, kar je bilo do
sedaj ustvarjeno, je bilo ne-
pravilno deljeno. Uvesti je
treba ponovno delitev nacio-
nalnega dohodka. V sosednji
republiki Hrvaški 5 odst. ljudi
razpolaga s 30 odst. nacional-
nega dohodka. Za Slovenijo
tega podatka ne izdajo, ker je
gotovo veliko bolj strašen.
Ormožani so jasno in odkri-
to postavili potrebo po revo-
lucionarnem ukrepu, saj je iz
vse dosedanje prakse videti,
da takšen sistem ne pelje ni-
kamor. Potreben je revolu-
cionaren ukrep, da bi dosegli
v družbi več reda in bo sta-
nje boljše. Neka pravila igre
morajo veljati.
jr
tednik — Četrtek, 18. novembra 1971
STOAN 5
3 samoupravnih sporazumih v bistriški občini
Čaka še veliko delo
Prva etapa samoupravnega
sporazumevanja je v glavnem
iiilnila. V delovnih organiza-
cijah bodo sedaj pričeli ure-
jati interne predpise o delitvi
dohodka in osebnega dohodka.
Občinski sindikalni svet v
Slovenski Bistrici se je delno
že lotil analize in ocene sa-
moupravnega sporazumevanja.
Prve ugotovitve so, da je
bil rok za dosego samouprav-
nih sporazumov občutno pre-
kratek. Zaradi tega tudi ni
bila opravljena najvažnejša
naloga verifikacijske komisi-
je — to je usklajevanje med
posameznimi področji, pano-
gami in skupinami. Podpisniki
družbenega dogovora niso bi-
li dovolj organizirani za tako
obsežno delo. To je prišlo še
posebej do izraza pri eno-
stransko veliki aktivnosti re-
publiških sindikalnih organov
in zelo mali prisotnosti dru-
gih podpisnikov. Nezadostna
pripravljenost se je pokazala
tudi v tem, da so se zelo po-
membna stališča ali kriteriji
oblikovala še v procesu spo-
razumevanja, na hitro.
Razlaga določil zakona in
družbenih dogovorov je bila
taka, da je bila dosežena zelo
velika omejenost samostojne-
ga dogovarjanja ter da se po-
stavlja vprašanje, ali je ob
tem sploh potreba po takem
številu samoupravnih spora-
zumov.
Pozitivno pa je, da je spo-
razumevanje o kriterijih de-
litve dohodka in osebnih do-
hodkov začeto. Poenoteni so
kriteriji delitve. Za enako
kvalifikacijo je družbeno pri-
znana enaka vrednost dela.
Dobili smo kalkulativno viši-
no vrednosti dela, spodnjo
družbeno mejo poprečnih in
najnižjih osebnih dohodkov.
Z uveljavitvijo samoupravnih
sporazumov smo dobili nov
kriterij ocenjevanja vzrokov
nizkih osebnih dohodkov; kdaj
je vzrok v ekonomskem siste-
mu — delitvi, in kdaj v po-
slovni neuspešnosti delovnih
organizacij.
V bistriški občini so neka-
tera vodstva podjetij, da bi se
izognila razpravam o višini
osebnih dohodkov in uspešno-
sti poslovanja, obljubljala, da
bo vse urejeno, ko bodo spre-
jeti samoupravni sporazumi,
s tem so skušali prenesti pro-
blematiko na kasnejši čas, ob-
ljube pa so bile nerealne. Po-
nekod so napačno obveščali
delavce o višini bodočih oseb-
nih dohodkov, drugod pa . so se
pojavile težnje, da bi izkori-
stili za osebne dohodke vso
maso osebnih dohodkov, ki je
po sporazumu neobdavčena.
Vsi občinski sindikalni or-
gani bodo v prihodnosti pove-
čali aktivnost pri analiziranju
in realizaciji samoupravnih do-
govorov. Člani kolektivov mo-
rajo biti o celotni problema-
tiki bolje seznanjeni, podpira-
ti pa bo potrebno težnje, da
v delovnih organizacijah z
nizkimi dohodki prihodnje le-
to dosežejo najmanj poprečni
osebni dohodek, ki ga določa
sporazum.	-d
S seje OK ZKS Ptuj
V sredo, 11. novembra je bi-
la v Ptuju 6. redna seja občin-
ske konference ZKS Ptuj.
Na seji so razpravljali o so-
cialni diferenciaciji, sekretar
komiteja ZKS Ptuj je podal
poročilo o delovanju komiteja,
komisij in častnega razsodišča
v pretekli mandatni dobi, raz-
rešili so tudi sedanje člane
konference in pooblastili ko-
mite za opravljanje vseh nalog
do zasedanja novoizvoljene ob-
činske konference ZKS Ptuj.
Zelo živahna razprava je bi-
la tudi o nekaterih novih or-
ganizacijskih oblikah ZK, ka-
terih bistvo je v tem, da se
ponovno ustanovijo organiza-
cije ZKS tam, kjer so za to
pogoji — v delovnih organi-
zacijah in krajevnih skupno-
stih. Gre namreč za to, kako
pritegniti nekatere člane k ak-
tivnemu delu. kajti zelo dosti
jih je samo na papirju. Nujno
pa bo, da zapustijo ZK vsi,
ki niso iz katerih koli vzro-
kov aktivni borci za ideolo-
gijo ZK, za graditev samou-
pravnega socializma in proti
vsem napakam, do katerih pri-
haja v našem samoupravnem
razvoju.
M. Novina
Naloge ob tednu požarne varnosti
Prejšnji teden se je v Ptuju
sestala komisija, ki je ocenila
naloge na temo požarne var-
nosti in gasilstva, ki so jih
poslali učenci trinajstih os-
novnih šol iz ptujske občine.
Nalog, ki so jih pisali učen-
ci od 2. in do 8. razreda je
bilo skupno 44, vendar bo na-
grajenih samo 26 in štiri risbe,
na isto temo, ki so jih nari-
sali učenci prvih in drugih
razredov. Skupno bo torej
razdeljenih trideset nagrad po
40 dinarjev.
Komisija se je tudi odločila,
da bo podelila nagrade ob
kaki večji svečanosti, torej
javno, kjer naj bi bili navzoči
vsi nagrajenci.
KONCEPT POSLOVNE POLITIKE
TGA KIDRIČEVO
Na nedavni seji delavskega
sveta TGA v Kidričevem so
pozdravili novega generalnega
direktorja, dipl. ekonomista
Milana Krajnika, od katerega
kolektiv mnogo pričakuje.
Novi generalni direktor se je
kolektivu zahvalil za zaupa-
nje, ki mu je bilo izkazano z
izvolitvijo, takoj za tem pa je
razložil svoj koncept ukrepov
in poslovne politike, ki bi jo
bilo treba uresničiti, da bi
podjetje tudi v bodoče ekono-
mično poslovalo. Razumljivo
je, da so vsi prisotni člani de-
lavskega sveta z dolgim aplav-
zom izrazili svoje soglasje s
podanim konceptom poslovne
politike. Akcijski program,
sistemizacija vodilnih delov-
nih mest ter program štipen-
diranja so zelo obširni. Ak-
cijski program obsega nekaj
poglavij s številnimi točkami.
Ker so bili letos doseženi ob-
čutno slabši rezultati, kot je
bilo predvideno z letnim pro-
gramom, tako po količini kot
po porabi surovin, je tudi v
tej smeri nujno potrebno iz-
vesti še nekaj ukrepov.
Proizvodni rezultati prvih
osmih mesecev v proizvodnji
glinice in aluminija so bili
posredovani članom delovne
skupnosti. Ker je bilo precej
odstopanj v nekaterih obratih,
je bilo treba nakazati smer-
nice navodila, kontrolirati iz-
vajanje obratnih navodil, u-
poštevati rezultate laborato-
rijskih analiz ter merilnih in-
strumentov in končno tudi
ukrepati za odstranitev odsto-
pov od postavljenih vrednosti
proizvodnih parametrov. Je še
mnogo drugih problemov pri
odstopanjih, ki pa bodo reše-
ni v bližnji prihodnosti. To je
namreč nujno, če je namen
nadalje poslovati v mejah ren-
tabilnosti.
Delovna skupnost tovarne se
vsekakor zaveda velikih na-
log in odgovornosti, ki so
pred njo in da je treba po
predlogih generalnega direk-
torja zastaviti vse sile za ure-
sničitev postavljenih nalog v
proizvodnji, katerih realizaci-
ja edina zagotavlja uspešnost
poslovanja.	MF
ŠE O ELEKTRIKI V APAČAH
Naši bralci se gotovo še spo-
minjajo sestavkov v našem
listu o problemu električne
napetosti oziroma transforma-
torske postaje v Apačah na
Dravskem polju. Po 15 ali 16
letih je omrežje dotrajalo in
je mnogo preobremenjeno, se-
daj pa se pojavlja vprašanje,
kdo naj financira materialne
pogoje za ustrezen električni
tok v kraju.
2. oktobra t. 1. je bil zbor
občanov, ki so kritično ocenili
ta problem pa tudi nekatere
druge. Elektru-Maribor, enoti
Ptuj so poslali izvleček zapis-
nika s tega zbora, ki se je na-
našal predvsem na gradnjo
nove transformatorske posta-
je v Apačah, kar se vleče že
dve leti. 16. oktobra pa je pre-
jela vaška skupnost odgovor
Elektro Maribor, enote Ptuj,
ki je po mnenju krajanov ne-
razumljiv in celo obsojanja
Vreden. Iz njega je namreč
razvidno, da so bila sredstva
za gradnjo TP v Apačah za-
gotovljena že leta 1970, ven-
dar dela niso bila končana, le-
tošnje leto pa je prineslo po-
dražitve, ki bi jih naj sedaj
plačali — vaščani.
Apačani želijo tudi zvedeti
imena tistih, ki so (po trdi-
tvah EM — enote Ptuj) delali
težave pri postavljanju dro-
gov za omrežje. Glede očitkov
v odgovoru v zvezi z materi-
alom, češ da ga je zmanjkalo,
pa se ne bi smeli čuditi. Iz-
vajalec je hranil potreben
material v baraki, v katero
ni bilo vlomljeno. Ce pa je
zmanjkalo kaj materiala, ki je
ležal nekje zunaj, tega Apa-
čani niso krivi, ker hodijo mi-
mo TP tudi drugi ljudje.
Vaščani tudi menijo, da bi
izvajalci v času, ko so gradili
TP, lahko postavili stanovanj-
ski blok, ker so delali celo je-
sen in zimo in še letos pol
letži. Zahteva EM — enote
Ptuj, naj bi vaščani zbrali še
6000 din za dokončno dogradi-
tev in priklop, je za vaščane
nesprejemljiva. Vaščani so tu-
di sklenili, da ne bodo pla-
čali tokovine vse do priključ-
ka nove TP. Za primer odno-
sa do njih so navedli podatek,
da so novo TP v bližnji Lan-
covi vasi začeli graditi letos,
pa je že priključena in to
brez vsakega sofinanciranja
vaščanov.	MF
TEKMOVANJE
OB TOVARNIŠKEM
PRAZNIKU
Komisija za šport in rekre-
acijo pri tovarniškem odboru
sindikata je organizirala ob
tovarniškem prazniku tekmo-
vanje v raznih športnih pano-
gah. Tako bi se naj v tem
tekmovanju pomerile razne e-
-Ipe v namiznem tenisu, ša-
hu, streljanju z zračno puško
ter v spretnostni vožnji z av-
tomobili. Tekmovanje v na-
miznem tenisu in v streljanju
z zračno puško bi izvedli v so-
boto, 20. novembra 1971, ob
9. uri v avli osnovne šole Ki-
dričevo in na strelišču ob
športnem stadionu, medtem ko
bi bilo tekmovanje v keglja-
nju že v petek, 19. novembra
1971 od 17. do 22. ure na keg-
ljišču hotela Petovio v Ptuju,
spretnostne vožnje z avtomo-
bili pa na dan proslave ob 11.
uri dopoldne v naselju Kidri-
čevo. Sahisti se še niso do-
govorili za termin tekmova-
nja,
Prvoplasirani v vsaki pano-
gi bodo dobili praktična spo-
minska darila, najbolje uvr-
ščene ekipe pa prehodne po-
kale. Podelitev nagrad bo na
svečani proslavi ob tovarni-
škem prazniku v soboto, 20.
novembra 1971, ob 19. uri v
dvorani TGA Kidričevo. Pri-
reditelji tekmovanja in orga-
nizatorji tovarniškega prazni-
ka TGA vljudno vabijo vse
člane delovne skupnosti ter
njihove družinske člane, da se
proslave polnoštevilno udele-
žijo, vabljeni pa so tudi drugi
občani.
M. F.
14 STRAN
tednik — Četrtek, 18. novembra 197^
Raipra¥ao otros
Člani sveta za kulturo, pro-
svetno in t?lesno kulturo pri
skupščini občine Slovenska Bi-
strica so na zadnji seji raz-
pravljali o otroškem varstvu,
sprejeli pa so tudi plan kul-
turne skupnosti Slov. Bistrica.
Olj razpravi o otroškem var-
stvu so udeleženci razpolagali
s skrbno pripravljeno analizo
trenutnega stanja in bodočih
potreb. Osnutek petletnega
načrta je pojasnjevala Marica
Godec, predsednica sekcije za
otroško' \'arslvo pri TIS.
Iz programa je moč razbra-
ti, da so trenutno največje po-
trebe po otroškem varstvu na
Pragerskem. v Oplotnici in v
Makolah. Ze prihodnje leto
bodo pričeli z gradnjo mon-
tažnih vrtcev na Pragerskem
in v Oplotnici, potem pa bodo
reševali problem Makol. Po
načrtu naj bi v petletnem ob-
dobju občutno izboljšali tudi
varstvo šolskih otrok, malice
in kosila. Člani .sveta so pre-
cej govorili tudi o letovanju
otrok. Pred leti je obstajal
načrt, da bi ob morju dobili
zemljišče, kjer bi lahko zgra-
dili mladinsko letovišče, ven-
dar je načrt zavoljo ne preve-
like zainteresiranosti odpadel.
Tako bodo Bistričani še na-
prej odvisni od povezovanja z
Mariborčani ali pa z obmor-
skimi šolami. Dru:!.tvo prija-
teljev mladine bo moralo v
prihodnosti igrali vidnejšo
vlogo in pripravljati letovanja
piecej pred poletnimi meseci.
Predsednik izvršnega odbo-
ra kulturne skupnosti Milju-
tin Arko je člane sveta sezna-
nil s programom dela kultur-
nih dejavnosti. Za kulturno
delo bo odslej namenjeno ve-
liko več sredstev in pričako-
vati je, da se bo to občutno
poznalo tudi pri dejavnosti
društev in sekcij.
Dogovorili so se tudi-, da bo-
do predlagali odbornikom
skupščine občine, naj čim.prej
sprejmejo odlok o ustanovitvi
enotnega sklada za štipendi-
ranje.	-d
SKORAJ ZAMRLA
SINDIKALNA
DEJAVNOST
V KIDRIČEVEM
Pred kratkim so bili v osnov-
nih organizacijah sindikata
TGA sestanki vodstev. Namen
posvetovanj je bil ugotoviti,
zakaj je zamrlo delo v osnov-
nih organizacijah sindikata, o-
ziroma zakaj so celo člani iz-
vršnega odbora tovarniškega
sindikata postali pasivni. Ra-
zumljivo je, da je bilo to sta-
nje zaskrbljujoče, predvsem
zato, ker je pred kolektivom
nekaj precej pomembnih na-
log, pri katerih realizaciji bo-
do morali sodelovati vsi člani
kolektiva.
Vsekakor je treba upošteva-
ti. da aktivnost posameznih
članov glede na spremenjene
pogoje v poslovanju ni mogla
biti takšna, kot bi si jo kdo
zamislil. Nekateri pa so tudi
v novih pogojih že mislili, da
je njihova aktivnost nepotreb-
na. Vendar je bila zmota prav
v tem. Sedaj pa že lahko u-
pamo, da bo aktivnost sindi-
kalne organizacije v TGA bolj-
ša, ker se je začelo v nekate-
rih OOS že živahnejše delo.
EM
TO SI VELJA
ZAPOMNITI
v nedeljo, 14. novembra, o-
krog osme ure so našli ob že-
lezniški progi v bližini želez-
niškega prehoda v Podvincih
56-letnega Hermana Grabera
iz Huma 3 pri Ormožu, delav-
ca JZ Ptuj, Pri poznejših raz-
iskavah je bilo ugotovljeno,
da je Graber bil hudo telesno
poškodovan in da je padel iz
potniškega vlaka dan poprej,
ko se je peljal z dela. Poško-
dovancu je bila odvzeta kri
zaradi preiskave, ki je še ved-
no v teku.
Opozarjamo potnike, ki se
vozijo z vlakom, da se ne na-
slanjajo na slabo zaprta vrata
vagonov, ker sicer lahko pri-
de do najhujšega. Sklepamo,
lahko, da je tudi Graber bil
naslonjen na vrata, ta pa so
se zaradi tresenja odprla.
-FK-
Brafstvo lil prf|citei|slvo občfn
Slovenska Bistrica in Svetozorevo
Bistriška občina že dlje časa
prijateljsko sodeluje z občino
Svetozarevo. Nedavno je bila
v Srbiji delegacija, ki se je
udeležila praznovanja občin-
skega praznika. Na naši foto-
grafiji so od leve proti desni:
Mišo Spindler, predsednik u-
pravnega odbora tovarne Im-
pol, Jože Težak, podpredsed-
nik občinske konference
SZDL, Oto Nekrep, sekretar
občinske konference SZDL,
Petar Gračanin-Perica, narod-
ni heroj in generalmajor JLA,
in Petar Stefanovič, predsed-
nik SO Svetozarevo.
Tudi srbski prijatelji so že
obiskali Slovensko Bistrico,
pričakovati pa je, da se bodo
Bistričani in Svetozarevčani
spet kmalu srečali. Svetozare-
vo bo prihodnji teden obiska-
la tudi skupina ravnateljev
osnovnih šol bistriške občine,
ki bo na strokovnem potova-
nju po Jugoslaviji.	-d
PRAZNIK
TGA KIDRIČEVO
Delovni kolektiv TGA v Ki-
dričevem se tudi letos pri-
pravlja na proslavo svojega
tovarniškega praznika, 21. no-
vembra, ko je pred 17. leti
pričela delovati tovarna glini-
ce in aluminija v Strnišču pri
Ptuju. V teh 17, letih se je
mnogo spremenilo, saj tovar-
na glinice in aluminija dobiva
vedno večjo konkurenco na
domačem trgu, ker bodo v
kratkem že pričeli obratovati
mnogo večji giganti aluminij-
ske industrije kot je sedaj v
Kidričevem. Odbor za družbe-
ni standard je že sprejel pro-
gram proslave, ki se bo pri-
čela v petek, 19. novembra, ko
bo generalni direktor sprejel
člane kolektiva, ki so dali ko-
žo za svoje pone.^rečene tova-
riše, ki so žal pozneje pod-
legli poškodbam. To bo ne-
dvomno lep uvod v prazno-
vanje, ki se bo nadaljevalo v
soboto, 20. novembra 1971, ob
19. uri v prostorih velike dvo-
rane TGA v naselju. Na tej
proslavi bodo sodelovali TVD
Partizan Kidričevo, otroci os-
novne šole iz Kidričevega,
pevski zbor DPD Svobode iz
Kidričevega, folklorno dru-
štvo iz Cirkovec ter pevski
zbor iz Majšperka. Slavnostni
govornik bo predsednik delav-
skega sveta Ivan Beras. To-
varniški odbor sindikata pa bo
za vse upokojence priredil za-
kusko ter prijateljsko sreča-
nje vseh nekdanjih članov de-
lovne skupnosti.
M. F.
EKONOMSKA PR0PA6AMDA
Hi RMSmmt4JE DENARJA
V splošnem iskanju povsod
manjkajočih finančnih sred-
stev je pri.-el med drugim na
dan tudi predlog zveznega se-
kretariata za finance, da bi
reprezentanco izenačili s pro-
pagando, Se več — po novem
zakonu naj bi stroški propa-
gande vsakega podjetja bre-
menili njegov dohodek.
Prav gotovo hoče pobudnik
tega rigoroznega predloga, SR
Srbija, omejiti nepotrebno za-
pravljanje denarja. Toda, ali
je propaganda, ki pripomore k
boljši prodaji, razsipavanje?
Nepoučeni potrošnik bi mor-
da nov ukrep pozdravil, češ
da odslej v ceni artikla ne bo
plačal deleža za reklamo. Tak-
šno mišljenje pa je bumerang.
Ce propagande ni — proda-
je pade. In tisti potrošnik, ki
je obenem proizvajalec, bo to
krepko občutil ob manjšem
dohodku podjetja, v katerem
je zaposlen.
Kaže, da je na pomolu tM
nepremišljen predlog. Na^
sto, da bi udaril po tistih L
iz sredstev reprezentance 3|
celo propagande ustvari«'
priložnosti za osebna bogjj '
nja ali jih kakorkoli nenaijf!
sko trošijo — bo prizadel vi V
tiste, ki doslej tega niso j;,,
rabljali.
O novem, pravijo absurdiu tg
predlogu, .so razpravljali tu j
ekonomski propagandisti : gji
goslavije, zbrani na svoj 1
četrtem mednarodnem zbj |ic
»4 + 1«, v Opatiji. Organi
tor, Privcedna propaga; o
(jugoslovanski časopis za i fi
spčdarsko propagando in p js
bliciteto) je v ta namen m ip
4 strokovnimi predavanji j ^
svetil ves dan razpravi naijj
mo: KAJ BI MOR.-^LI STO r
TI ZA NADALJNJI RAZK ir
GOSPODARSKE PROl 4
GANDE V JUGOSLAVIJI, j
S. Pušenjai '
Nadomestne volitve ;
v gospodarski zbor skupše
ne SRS v bistriški občini
Prejšnji petek je bila v Slo-
venski Bistrici volilna konfe-
renca za nadomestne volitve
v gospodarski zbor slovenske
skupščine. Kot. je znano je
republiški poslanec Drago
Pere iz Slovenskih Konjic od-
stopil, zato morajo Bistričani
in Konjičani izvoliti novega
poslanca.
V uvodnih besedah je pred-
sednik občinske konference
SZDL Slovenska Bistrica Av-
gust Vidmar spregovoril o
predvolilni dejavnosti. Zvede-
li smo, da so v Slovenskih
Konjicah evidentirali več kan-
didatov, in sicer Miomirja De-
leviča, Franja Dobnika, Ma-
tevža Lubeja, Mileno Novak,
Marijana Osoleta in Štefana
Vido. Delegati na konferenci
v Slovenski Bistrici pa so s
tajnim glasovanjem odločali o
dveh kandidatih: na lističih
sta bili imeni Miomirja Dele-
viča in Štefana Vide. Oba sta
prejela potrebno večino in
bodo odborniki skupščin ob-
čin z elektorji 26. novembra
glasovali za novega poslanca.
Miomir Delevič se je rodil
1916. leta in ima vojno aka-
demijo bivše vojske. Od leta
1954 je zaposlen v lesno-indu-
strijskem podjetju »Konjice«.
V tem času je bil računovod-
ja, zadnja štiri leta pa je di-
rektor podjetja. Ima priznano
dobo udeleženca NOV od 10.
IV. 1941. Trenutno je član
predsedstva v skupščini go-
•spodarske zbornice SRS. pred-
sednik sklada za družbeni
standard občinsko skupščine
Slovenske Konjice ter član
upravnega odbora poslovnega
združenja »Les« Za dosedanje
zasluge je bil odlikovan z or-
denom zasluge za narod II.
reda ter ordenom dela z i
tim vencem.
Štefan Vida se je rodiM
1939 v Trimlinih pri Lendi
kjer je končal osnovno št
Gimnazijo je obiskoval
Murski Soboti, študij pa jei
daljeval na fakulteti za na
voslovje in tehnologijo — 1
delek za kemijo. Diplomira
leta 1963. Od tega leta je ti
zaposlen v kombinatu »J
nus« v Slovenskih Konjic
kjer je sedaj v. d. vodja r
vojne službe.
V ZKS je bil sprejet K
1965, v podjetju pa je. bil d
leti sekretar osnovne orgai
zacije ter član komisije
ekonomska vprašanja pri o
činskem komiteju ZK. D
mandatni dobi je bil član
pravnega odbora podjet
član republiškega odbora si
dikata industrije in rudarsi
Slovenije, sveta za tekstil
in usnjarsko industrijo in i\
centralnega odbora sindik
industrije in rudarstva Jw
slavije.
Ze drugo mandatno obdo
uspešno deluja v občinsfe
sindikalnem svetu Sloven
Konjice, kjer opravlja fu^
cijo podpredsednika in
hkrati tudi predsednik ko
sije za gospodarstvo in sai
upravljanje.
Milanček nadleguje sv
mamico z rajnimi vpraša
»Mamica, od kod je pr
naš Binče?«
»Našla sem ga med r(
cami.<'
»Pa Nina?«
»Njo ie šlorklja prines
»In jaz?«
»Tebe smo oa v trgo^
kupili.«
Milanček zmaje z glave
vzdihne:
»No, lepa druž'na!«
,rjlK — Četrtek, is. novembra 1971
7
mrad na Pobrežju
e ni prenehal
nedeljo je bilo sredi va-
pobrežja pri Vidmu pro-
no zborovanje, ki so ga
anizirali kmetje in drugi,
živijo v tej vasi, ki šteje
:aj nad 160 hišnih številk
skozi katero teče Studenč-
a. Tega zborovanja se je
»ležila skoraj vsa vas. Tja
prišli s številnimi transpa-
iti, na katerih so bila iz-
ana protestna gesla oziroma
ravičene zahteve o nujni u-
jitvi kanalizacije s farme
konov v Turnišču. Na eni
ned teh parol smo lahko
ebrali: »Nismo manj vredni
, svinj,« na drugi zopet: »Zi-
mo v smrdljivem okolju.«
V Studenčnico je kmetijski
iinbinat Ptuj že pred leti
eljal kanalizacijo s farme
jkonov, kjer letno zredijo za
)trebe tržišča kakih 50.000
rašičev. Projektant pa ni
:edvideval dovolj natančno,
jliko se bo zbralo odpadkov
i svinj, o čemer je bilo go-
ora tudi na protestnem zbo-
jvanju in posledica tega je,
a je danes Studenčnica one-
nažena z odpadki s farme be-
:onov, ker ima potok preslab
ok vode.
Na to so vaščani Pobrežja
ie neštetokrat javno opozar-
|ali na zborih volivcev, pisali
|iroteštne resolucije ter pri-
|toine opozarjali na to po-
nankljivost, vendar je do se-
iaj vse ostalo samo pri oblju-
)ah, da bo vodstvo kombinata
Ddpravilo to pomankljivost. O
Fodnem režimu je obširneje
govoril Boško Varnica, odbor-
nik iz Vidma, ki je med dru-
gim dejal: »Upoštevajoč izre-
cen pomen vode kot ene naj-
pomembnejših dobrin za po-
trebe prebivalstva, so zvezni
in republiški organi sprejeli
.številne predpise, s katerimi
[Se ureja vodni režim. Osnovni
zakon o vodah govori tudi o
službah, katerih dolžnost je,
skrbijo za to, da ne pride-
jo v vodo snovi, ki bi jo čez-
merno onesnažile in so za kr-
šitelje teh predpisov določe-
ne stroge kazni. V primeru
Studenčnice pa še ni bil nihče
l^Hcan na odgovornost, naj-
"lanj pa tisti, ki so posredno
neposredno odgovorni, da
ie_vse od leta 1964, ko so iz-
bočili v obratovanje farmo
bekonov v Turnišču, postalo
življenje ob Studenčnici, le-ta
'eče skozi vasi Pobrežje, Stur-
"^ovce in se pri Vidmu izliva
^ Dravinjo, že skoraj nevzdr-
zlasti v poletnih mese-
cih ... «
Vaščani Pobrežja so izvolili
■'3-članski iniciativni odbor,
ga vodi Franc Pelcl, ki ima
J^alogo doseči, da bo vodstvo
kombinata naposled in v naj-
•^rajšem možnem času svojo
obljubo izpolnilo ter kanaliza-
'^'io s farme bekonov speljalo
^ Dravo, ki ima dovolj mo-
^an tok, da bo lahko sproti
^"^Plakovala nesnago, ki se se-
ustavlja v Studenčnici ter
zasmraja okolico. Izplake s
farme bekonov se stekajo ce-
lo v vaške vodnjake.
Na vabilo vaščanov sta se
zborovanja udeležila tudi An-
ton Žagar, podpredsednik ob-
čine Ptuj in Zdravko Turnšek,
predsednik občinske konferen-
ce SZDL, ki sta obljubila, da
bosta ukrenila vse potrebno,
da bo kombinat v Ptuju to po-
manjkljivost končno odpravil.
Vaščani Pobrežja so bili ne-
voljni, ker se od vodstva kom-
binata tega zborovanja ni nih-
če udeležil, čeprav so bili vab-
ljeni. Na zborovanje je pri-
šel zastopnik farme bekonov
Vlado Robar, ki je med dru-
gim povedal, da so načrti za
preusmeritev kanalizacije na-
rejeni in da bo vodstvo kom-
binata še tekom naslednjih
dni podpisalo z enim izmed
ptujskih delovnih organizacij
pogodbo o gradnji kanalizaci-
je s farme bekonov v strugo
Drave, kar vaščani najodloč-
neje zahtevajo.
F. H.
Vprege V temi brez
luči na cesti
Krajši dnevi in zgodnji ve-
černi mrak, še zlasti, če je
r-ebo oblačno, preseneti mar-
sikaterega voznika vprežnega
vozila, da nfe mor6 priti pra-
vočasno domov pri belem dne-
vu. Pot s polja ali gozdov mar-
sikje vodi po zelo prometni
cesti. To še zlasti velja za ce-
ste med Mariborom in Ptujem
ter v .smeri proti Ormožu in
Borlu, pa tudi drugih sicer
manj prometnih cestah, po ka-
terih pa se prevaža iz dneva
v dan več motornih vozil. Pri
tem mislimo tudi na mopede.
Tako se pojavi vprežno vozi-
lo z voznikom sredi hitrega
prometa v obeh smereh in po-
sledice so marsikje tragične.
Številne prometne nezgode
namreč skoraj vsak dan opo-
zarjajo na to grobo prometno
malomarnost in brezbrižnost
voznikov vpreg, bodisi konj-
skih ali volo.vskih,"marsikje pa
tudi kravjih. Na poljih je še
sedaj toliko opravil pa tudi v
gozdovih, ko si ljudje priprav-
ljajo steljo pa tudi kurjavo in
domov se odpravijo šele, ko
jih k temu prisili tema.
Vozniki vpreg morda misli-
jo, da s svetilko tako in tako
nič ne izboljšajo vidljivosti na
cesti. Toda stvar ni v tem! Ve-
deti je namreč treba, da je
vprežni voz najbolj počasno
vozilo in zato ga prehitevajo
vsi, tudi kolesarji. Zamislimo
si samo, kako naj vozniki mo-
tornih vozil odkrivajo v temi
pred seboj vprežni voz, ki je
zavit v temo, še zlasti, če mo-
■rajo voziti s kratkimi lučmi
in zato opazijo vprežno vozilo
navadno šele tedaj, ko je že
prepozno za pravočasno zavi-
ranje in nesreča je tu. Cesta
zahteva svoj po navadi krvni
davek, da o materialni škodi
niti ne govorimo.
Odveč je sicer omenjati to,
kakšno svetlobno opremo
vpreg določajo cestnoprometni
predpisi. To je slcoraj sleher-
nemu vozniku vprege jasno.
Vprežno vozilo bi ob zmanjša-
ni vidljivosti na svoji levi
strani moralo imeti dve luči
in sicer na sprednji strani be-
lo, na zadnji rdečo luč, ki mo-
rata biti vidljivi za druge u-
deležence v prometu, ki so
pred vprežnim vozilom kot be-
la luč, za udeležence v pro-
metu za njim pa se vidi kot
rdeča luč. Te luči morajo biti
vidne v obeh smereh v razda-
lji najmanj 150 metrov.
Prav tako mora imeti vprež-
no vozilo pritrjeno na zadnji
strani tudi dve rdeči odbojni
stekli, katadioptra rdeče bar-
ve, ki morata biti ponoči pri
dolgi osvetlitvi od motornega
vozila, ki se približuje vpre-
gi, vidna z razdalje najmanj
100 m. Učinkovita odsevna po-
vršina tega odbojnega stekla
mora meriti najmanj 20 kva-
dratnih centimetrov.
Le tako opremljeno vprež-
no vozilo je lahko v nočnem
času na cesti, seveda če pred-
pisi na posameznih odsekih
cest ne govorijo drugače. Mar-
sikje je namreč v nočnem ča-
su prepovedano voziti z vprež-
no živino na cesti. Na to nas
opozarjajo prometni znaki.
Predpisom smo tako zadostili
ter se hkrati tudi zavarovali
pred nezgodo ter njenimi ne-
prijetnimi posledicami, ki so
včasih zelo daljnosežne. Na-
sploh pa je najbolje, da ko se
zmrači, z vprego ne gremo na
prometno cesto.
F. H.
Uspešno delo
v šolskem centru J. Lacka v Ptuju
Ko smo v prejšnji številki
poročali o nedavni mladinski
konferenci v šolskem centru
za gospodarstvo in upravo J.
Lacko v Ptuju, smo omenili,
da je med aktivnimi krožki
tudi klub OZN, ki ga že 2 leti
uspešno vodi predsednica Ma-
rija Zmavc. Ker je morala že
na konferenci obširno poročati
o delu kluba, smo jo tudi mi
zaprosili, da nam zaupa ne-
kaj zanimivosti o delu, uspe-
hih in načrtih za bodoče. Po-
vedala nam je mnogo in naj-
važnejše stvari smo si zapisali
in vam jih danes posreduje-
mo.
»Klub OZN deluje že precej
let in dosega pri svojem delu
lepe uspehe. V začetku je bilo
dijake težko privabiti k sode-
lovanju, ker niso znali pravil-
no vrednotiti dela te pomemb-
ne organizacije, brez katere si
danes težko zamišljamo med-
narodno življenje. Da bi dija-
ke pritegnili in vzbudili pri
njih zanimanje za delo, smo
pripravili razstavo fotografij,
ki so prikazovale današnji po-
ložaj v svetu; z referati, ki
smo jih imeli v razredih, pa
smo poudarili vloge OZN v
današnjem svetu.
V šolskem letu 1970-71 je bi-
lo včlanjenih 23 dijakov, ki so
na rednih 14-dnevnih sestan-
kih na ambasadorski način po-
ročali o tekočih političnih,
kulturnih in drugih aktualnih
dogodkih, ki se nanašajo na
svetovni mir in na enakoprav-
nost med narodi.
Ob dnevu človeških pravic
smo spet organizirali razstavo,
v razredih pa smo prebirali
Deklaracijo človeških pravic.
S pomočjo občinskega komite-
ja klubov OZN smo pripravili
dvoje predavanj tujih študen-
tov, ki študirajo v Ljubljani.
Meseca aprila je bilo prvo
predavanje študenta Samir A-
marina iz Jordanije. (O tem
smo obširneje poročali v eni
izmed aprilskih številk op. p.)
Drugo predavanje je bilo prav
tako aprila, teden dni za pr-
vim, izvajal pa ga je pakistan-
ski študent Mansor Ali, ki
študira v Ljubljani na elek-
trotehnični fakulteti. Iz nje-
govih besed smo izvedeli mno-
go novega o Pakistanu, pred-
vajal pa nam je tudi 2 filma,
na katerih smo videli to, kar
se z besedami ne da povedati.
Letos smo preiU na nov si-
stem vodenja sestankov, ki se
od prejšnjega razlikuje v to-
liko, da vodi sedaj sestanek
vedno drug član kluba in ne
več predsednik, kot doslej.
Tako pride vsaj enkrat vsak
na vrsto, da samostojno vodi
sestanek. S tem si člani pri-
dobijo določene sposobnosti,
ki jim bodo koristile drugo le-
to, saj bomo mi starejši —
kot maturanti zapustili šolo
in bodo morali delo prevzeti
mlajši.
Na sestankih si pomagamo s
filmi, ki jih dobimo pri OK
OZN Ptuj. Delo je tako lažje
in zanimivejše.« .
O delu kluba doslej smo zve-
deli precej, zato nas je zani-
malo še, kakšne načrte so si
člani začrtali za v bodoče.
Zvedeli smo to:
»2e v letu 1970 smo si pri-
zadevali navezati stike z dru-
gimi klubi, vendar smo uspe-
li šele letos, ko smo ob kon-
cu šolskega lota pritegnili k
sodelovanju klub OZN pri šol-
skem centru za kovinsko stro-
ko. Želeli pa bi se povezati z
dijaki gimnazije D. Kvedra,
kjer tudi aktivno delajo na
tem področju. V načrtu pa
imamo tudi za letos vsaj dvo-
je podobnih predavanj, kot
smo jih pripravili lansko leto,
vendar kaj podrobnejšega o
tem še ni znano.
Pri delu nam je največ po-
magal naš mentor, prof. Jože
Stropnik. Prav njemu, ki je
vedno našel čas 7a sestanke,
se moramo zahvaliti, da je na-
še delo rodilo sadove. Upamo,
da bo tudi v prihodnje imel
razumevanje do nas mladih in
nam bo z nasveti pomagal re-
šiti probleme, ki se bodo mor-
da pojavili.«
Tako torej delajo člani klu-
ba OZN. Pri delu se srečuje-
jo z mnogimi ovirami, vendar
ne klonejo in gredo vztrajno
naprej, pod strokovnim vod-
stvom tov. ravnatelja. Pri de-
lu, ki zahteva dobro poznava-
nje političnih problemov in
precejšnjo mero razgledanosti,
jim želimo mnogo uspehov in
pa, da se jim uresniči želja,
najti skupen jezik z dijaki na
gimnaziji.
S. S.
Slovo od mame
Nekega zimskega dne se je
morala moja mama posjoviti
od mene in od moje oskrbni-
ce. Bila sem žalostna. Ko se
je odpeljala, sem ji še poma-
hala, potem pa je ni bilo več.
Pri oskrbnici mi je dobro in
me imajo radi. Včasih me ma-
ma pride obiskat in mi pri-
nese mnogo slaščic.
Takrat sem vesela, a kaj,
ko ti dnevi tako hitro minejo.
Tudi jaz njo obiščem v počit-
nicah in je tega zelo vesela.
Pomagam ji pri lažjih opravi-
lih.
Zadnjič sem bila pri njej
pred začetkom šolskega leta.
Kmalu sem morala zopet odi-
ti. Za dan mrtvih je prišla
mama domov, a je zopet od-
šla in je spet dolgo ne bo.
Tako poteka moje življenje.
Lidija Štuhec, 6. razred,
Tomaž pri Ormožu
14 STRAN
TEDNIK — Četrtek, 18. novembra 197^
ŠE EN VISOK JUBILEJ
Minulo soboto sta na bistri-
škem matičnem uradu Leo-
pold Jezernik in Barbara še
enkrat sklenila zakonsko zve-
stobo. Predsednik SO MiiU3
Kolenko je tako »potrdil« nju-
nih petdeset let skupnega živ-
ljenja.
Vsa ta leta sta Leopold in
Barbara preživela v Slovenski
Bistrici in prav gotovo sodita
k najstarejšim občanom. Obi-
skali smo ju, ko se je »zlata
mrzlica« že polegla. Menda ni
Bistričana, ki bi kdaj imel
opravka s »pokojno« železnico,
da ne bi poznal Poldeta. Dva-
inštirideset let je preživel med
Slovensko Bistrico in Creš-
njevcem, »skočil« kdaj pa
kdaj tudi kam dlje, pa se spet
vrnil in kuril domačo loko-
motivo. Prav dobro se spomi-
nja, kako so kmečki fantje
zabijali prve pragove in kako
veselo je vlak prvič pripeljal
v Slovensko Bistrico. Potem
je na tej progi preživel obe
vojni, petdesetega leta pa jo
je mahnil v zaslužen pokoj.
Pa je zamrl tudi pisk bistri-
ške lokomotive in progo so
ukinili, tisto progo, po kateri
je štiri desetletja vozil kot
kurjač, včasih strojevodja" ali
pa celo vlakovodja.
»Zlata« nevesta je bila raz-
igrane volje. Povedala nam je,
da sta hčerka in sin pripravi-
la praznovanje v tajnosti, se-
veda pa so imele prste vmes
tudi vnukinje. Kmalu bo pra-
znovala enainsedemdeseti roj-
stni dan, mimogrede poveda-
no, mož si je nadel že osmi
križ, takrat pa se bodo spet
zbrali. Ko pa bo prišlo biser-
no slavje, bodo zraven tudi
pravnučki, tako nam je Bar-
bara vsaj zagotovila.	-d
Na matičnem uradu
Drobne zanimivosti
Alkohol poškoduje
hromozome
Od vse škode, ki jo povzro-
ča alkohol, je najhujša brez
dvoma tista, o kateri poroča
ameriški biolog Toeroek, pro-
fesor na univerzi v Pennsil-
vaniji. Alkohol — pravi — res-
no kvari hromozome. Te drob-
ne palčke v obliki črke X, no-
silci dednih lastnosti, ki se
prenašajo iz roda v rod, se
ne morejo upirati škodljivim
vplivom alkohola. S tem po-
jasnjujejo dedne nedostatke o-
trok kroničnih alkoholikov.
Nevarno cepivo
Kanadski imunologi so spo-
ročili, da bo po vsej verjet-
nosti v kratkem prenehalo
cepljenje odraslih oseb, po-
eebno nosečnic proti rdečkam.
Najnovejši rezultati so poka-
Eali. da je sedanje cepivo pro-
ti tej bolezni zelo nevarno §e
nerojenim otrokom.
Nosečnice, varujte
se j^ripe!
Gripa za nosečnice ni tako
nenevarna, kot to navadno mi-
slimo, pravi finski zdravnik
dr. Hakosalo. Posebno je ne-
varna \ prvih treh mesecih,
ker lahko povzroči deforma-
cije v živčnem sistema in v
krvnem obtoka še nerojenega
otroka. Hakosalo je prišel do
teh ugotovitev, potem ko je
pregledal 3300 otrok, rojenih
po veliki epidemiji gripe v le-
tu 1958.
Tableta Miru
Predsednik ameriškega zdru-
ženja psihologov dr. Clark je
obvestil javnost o nenavadnem
apelu, ki ga je združenje na-
slovilo na vse farmacevtske
laboratorije na svetu. Tekst se
glasi:
Vaši strokovnjaki proizva-
jajo zdravila, ki delujejo na
možgane in zmanjšujejo ne-
gativne čustvene pojave, de-
presijo in jezo. Naj bi se po-
zabavali še z zdravili, ki bo-
do pospeševala izogibanje spo-
rov in umirjala brjevitost lju-
di. Takšno zdravilo bi bilo
mogoče izdelati v nekaj letih,
stroški pa bi bili mnogo manj-
ši od tistih, ki so bili potreb-
ni za človekov korak na Me-
sec ali za izdelavo atomske
bombe. »Tableto mira« bi
preizkusili, potem pa ponudili
šefom držav In članom vlad
vseh držav na svetu.
TEDNIK,
vaš list
Tudi godbeni sekciji v Kidričevem
manj sredstev
Ob letošnji delitvi sredstev
za dotacije društvom in orga-
nizacijam je bilo s strani de-
lovnega kolektiva TGA Kidri-
čevo prosilcem razdeljenih
mnogo manj kot prejšnja leta,
glede na težki položaj, v ka-
terem se nahaja podjetje. O
teh delitvah smo svoj čas že
poročali, tako da je našim
bralcem znana situacija, v ka-
teri so se znašle mnoge orga-
nizacije. Kot je znano, je
mnogo manj sredstev dobila
tudi krajevna skupnost Kidri-
čevo, vendar pa je zato bilo
za asfaltiranje cest v Kungo-
ti ter za Njiverce namensko
danih po 2 stara milijona vsa-
ki vasi, kar je tudi bilo po-
vsem na mestu in prav, kajti
že večkrat smo omenili, da
naj bo pomoči drugih deležen
le tisti, ki je tudi sam pri-
pravljen kaj žrtvovati. Med
vsemi, ki so dobili za svoje
potrebe v letošnjem letu manj
sredstev je tudi godba na pi-
hala pri osnovni organizaciji
sindikata TGA. Le-tej je na-
mreč od prvotno zaprošenih
128.242 din bilo dodeljenih
najprej 50.000 din, pozneje še
dodatnih 40.000, ker sicer ne
bi bilo moč delati. Odbor za
družbeni standard je prvič do-
delil godbeni sekciji tako ma-
lo sredstev, da z njimi ni bilo
sploh mogoče pričeti z nor-
malnim delom, vendar se je
pozneje to uredilo, kajti tudi
godbena sekcija je morala na
intervencijo delavskega sveta
zmanjšati svoj prvotni pred-
račun od 128.242 din na 90.166
din.. Delavski svet je tako v
celoti pokril zreducirane de-
narne potrebe godbene sekci-
je, vendar je sklenil, da jg
osnovna organizacija sindika.
ta dolžna v najkrajšem času
poročati o porabi sredstev
godbene sekcije za pretekli
dve leti. To poročilo je osnov,
na organizacija tudi pripravi,
la. Za letos je torej bilo to
vprašanje rešeno, toda bližj
se novo poslovno'leto in je že
sedaj treba misliti, kako rešiti
ta problem v prihodnje.
M. F.
Kdo in zakaj?
To vprašanje lebdi na ustni-
cah udeležencev v prometu na
cesti iz Ormoža proti Pavlov-
cem. Ob tej cesti so bili po-
stavljeni smerniki, ki ozna-
čujejo rob ceste, oziroma na-
sip. Te smernike postavljajo,,
da šofer točno ve tudi ponoči,
kje je rob ceste. To je na pri-
mer zelo važno v temi in me-
gli. Ob omenjeni cesti teh
smernikov ni, ker jih je nek-
do meni nič tebi poruval iz
zemlje in jih »poslal« po na-
sipu. Tamkaj sedaj sameva-
jo (kolikor jih niso postavili že
nazaj na svoje mesto) in ne
pomenijo ničesar.
Se sedaj ni jasno, kdo je to
storil. Morda so to bili otroci.
Morda! Morda si je ta »hobi«
privoščil nekdo drug? Kdor-
koli je že to storil, naj ob pri-
čujočem članku razmisli, ali
stojijo ti smerniki ob cesti za-
to, da jih bo nekdo ruval, ali
pa zaradi potrebe.
Takole je smernik »pristal« pod nasipom potem, ko ga je
nekdo izruval.	(Foto: F. K.)
Bistričani so nepričakovano osvojili točki
ODLIČEN ZAČETEK IMPOLA
Dvorana Partizana v Sloven-
ski Bistrici je bila v nedeljo
prizorišče velikega uspeha ju-
doistov Impola. V I. kolu
zvezne lige sta gostovali eki-
pi Mladosti iz Zagreba in Sla-
vije iz Novega Sada. Bistriča-
ni so startali veliko bolje, kot
je bilo pričakovati in so pre-
magali Slavijo 6:4, z ekipo dr-
žavnih prvakov Mladostjo pa
z istim rezultatom izgubili.
Najprej so si stali nasproti
tekmovalci Impola in Mlado-
sti. Zagrebčani so prišli v
Slovensko Bistrico z jasnim
namenom — osvojiti vse štiri
možne točke. Vidmajer in To-
polčnik sta povedla Impol v
vodstvo 4:0, gledalci pa so ju
bučno pozdravili. Žal v na-
daljevanju judoisti Impola ni-
so mogli obdržati vodstva, kaj-
ti reprezentanti in večkratni
prvaki Jugoslavije Kraljevič,
Zuvela in Krajnovič se niso
dali presenetiti in so Zagreb-
čani ob koncu zasluženo zma-
gali.
V drugem srečanju se je Im-
pol pomeril s Slavijo. Spet sta
bila odlična Vidmajer in To-
polčnik, izkazal pa se je tudi
Stern, ki je prispeval odločil-
no zmago. Vidmajer je v iz-
redno lepem boju premagal e-
nega najboljših jugoslovan-
skih tekmovalcev lahke kate-
gorije, Cihija. Stanko Topolč-
nik je to pot nastopil v pol-
srednji kategoriji, njegov na-
sprotnik pa je bil večkratni
reprezentant Savič. Topolčnik
je zmagal s sodniško odločit-
vijo in dosegel še en velik us-
peh. V srednji kategoriji je
nastopil mladinec Žnidaršič,
njegov nasprotnik pa je bil e-
den najboljših jugoslovanskih
judoistov. Obadov, mladi Bi-
stričan pa se mu ni mogel u-
pirati. Odločilno zmago je v
poltežki kategoriji dosegel
Stern z zmago nad Kovačevi-
čem, nosilcem bronaste kolaj-
ne z mladinskega prvenstva
Evrope.
V zadnjem srečanju turnirja
je Mladost premagala Slavijo
z 8:2 in tako postala najbolj
resen kandidat za osvojitev
prvega mesta.
Na ostalih turnirjih so bili
doseženi naslednji rezultati:
Sarajevo: Olimpija — Bosna
8:2, Partizan — Olimpija 6:4,
Partizan — Bosna 6:4.
Zagreb: Split — Študent 4:6,
Zagreb — Študent 5:5 (zmaga
Zagreba zaradi boljše razlike
v teh. točkah) in Split — Za-
greb 6:4.
Lestvica zvezne lige po prvem
Kolesar ni pomagal
v nedeljo, 14. novembra, ob
19. uri se je pripetila pro-
metna nesreča na cesti 11,346
v Spodnji Hajdini med doslej
neznanim kolesarjem in upo-
kojenko Marijo Ovčar, ki je
po cestišču šla peš. Poškodo-
vanka stanuje v Spodnji Haj-
dini in je pri nesreči dobila
lažje telesne poškodbe. Brez-
vestni kolesar pa po nesreči
poškodovanki ni nudil potreb-
ne pomoči in je s kraja ne-
sreče pobegnil neznano kam.
Za neznanim brezvestnežem
poizvedujejo in prosijo, da vsi
tisti, ki bi o njem karkoli ve-
deli, to takoj sporočijo naj-
bližji enoti milice.
-FK-
)nik — četrtek, 18. novembra 1971
STRAN 9
tinju Lazarju
slovo
Zelo nas je pretresla vest,
ni več med nami Franja
\ZARJA, člana delovne
upnosti Podjetja za PTT
omet Maribor. Kot dostav-
36 je opravljal svoje zaupano
ilovno dolžnost pri delovni
loti PTT v Ptuju, zadnja le-
; pa na pošti v Kidričevem,
eč kot 13 let je raznašal po-
;o in tako tamkajšnjim Iju-
em prinašal razna sporočila.
Rojen v Brezju pri Vinici,
družini, kjer ni bilo veliko
ruha, je že kot deček iskal
aposlitev pri raznih delih, da
e je lahko preživljal in bil
ot sezonski delavec zaposlen
ri raznih podjetjih. Franjo
.azar je končal osnovno šolo
'Lovrenčanu, ko pa se je za-
loslil v naši delovni skupno-
b, je uspešno opravil stro-
kovni izpit iz poštno, telegraf-
b-telefonske službe.
. V Lovrenčanu pri Zavrču si
B gradil stanovanjsko družin-
Ko hišo. Z velikim veseljem
Kje loteval tega dela. Tako se
e tudi tistega usodnega dne
TCčer vračal z dela in je za-
adi nesrečnega slučaja dobil
'prometni nezgodi tako hude
loškodbe, da je drugi dan
lodlegel. Franja Lazarja so
»kopali v njegovi vasi Lov-
enčanu. Pokojnik je zapustil
«no Antonijo, štirinajst let
tare hčerko Darinko in deset
et starega sina Milivoja.
Smrt nam je tako kruto iz-
rgala delavca Franja Lazar-
ia, njegovi družini pa skrbne-
ga očeta. Ohranili ga bomo v
^nem spominu. Njegovi že-
'i in otrokom izrekamo naše
Soboko sožalje.
Delovna skupnc?t
Podjetja za PTT promet
Maribor
Lep uspeh
Slovenke Marije
Gledalci severne Slovenije,
ki lahko spremljamo program
avstrijske televizije, smo v so-
boto, 13. novembra nestrpno
pričakovali začetek zahodno-
nemškega quiza, ki ga je vo-
dil simpatični Hans Joachim
Kulenkampf ali na kratko kar
«KULI«. Zakaj neki, bo kdo
vprašal. Tudi beograjska te-
levizija prireja vsak teden
quiz oddaje, pa ob televizor-
jih mnogokrat zaspimo, name-
sto, da bi stiskali pesti za na-
stopajoče tekmovalce.
Tokrat je bilo drugače, saj
se je jugoslovanska tekmoval-
ka potegovala za točke v od-
daji »Dober večer, sosedje«,
ki jo vodi priljubljeni Kuli.
Malo pesimističnih pričako-
vanj smo sedli pred TV-ekra-
ne, saj smo se bali, da bo tu-
di naša druga predstavnica
imela smolo, kot Bogdan Po-
gačnik, ki ga je sreča pustila
na cedilu v prejšnji oddaji, ko
so premlevali Francijo in
Francoze. Vendar je bil strah
odveč, saj se je Slovenka Ma-
rija Medvešek, po rodu Tr-
boveljčanka, sicer pa študent-
ka fakultete za sociologijo, po-
litične vede in novinarstvo,
odlično držala. Na vsa zastav-
ljena vprašanja je pravilno
odgovorila in le po ?aslugi
skromnosti ali pa morda tre-
me, je pristala na drugem me-
stu, takoj za Svicarko Meyer-
jevo. Marija je torej odgovo-
rila na vsa vprašanja in je
moralno prav tako zmagoval-
ka, čeprav se ni odločila od-
govarjati za 10 točk, kot nje-
na tekmica, ki ji je zmago pri-
nesla le prednost v točkah.
Marija Medvešek je s svojo
skromnostjo in simpatičnim
nastopom odlično zastopala
naše barve in si zasluži vse
priznanje televizijskih gledal-
cev. Čeprav mlada, že zelo do-
bro govori nemško, pa tudi z
uglajenim nastopom si je pri-
dobila številne simpatije med
tistimi, ki smo držali pesti za
njo. Dokazala je, da tudi mla-
di lahko dosežemo mnogo, ne
samo v domovini, ampak tudi
izven naših meja.
Sedaj si lahko želimo le še
to, da bi si tudi odgovorni na
katerem izmed jugoslovanskih
študijev ogledali kakšno tujo
zabavno glasbeno oddajo in
pa način kontaktiranja z gle-
dalci, ki je vse prej kot bra-
nje teksta, kot je to v navadi
pri nas. Morda bi lahko po re-
ceptu sosedov v naših štu-
dijih »skuhali« tudi kaj boljše-
ga kot to, kar gledamo sedaj
in ki nas v poznih večernih
urah le prijetno uspava.
S. S.
Priprave na praziiovanje dneva JLA
Predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in pripadni-
ki vojašnice »Pohorskega ba-
taljona« iz Slovenske Bistrice
so se že pričeli pripravljati na
praznovanje dneva JLA. Na
skupnem sestanku so se do-
govortli, da bodo starešine pri-
pravile predavanje za šolarje,
spregovorili pa bodo o letoš-
njih manevrih »Svoboda 71«.
Pionirji bodo tudi letos pi-
sali spise na temo o JLA, naj-
boljše naloge pa bodo nagra-
dili. Skupino pionirjev bo
sprejel tudi komandant vojaš-
nice podpolkovnik Vlajko Pa-
vlovič. V okviru praznovanja
bo tudi pionirsko prvenstvo
osnovnih šol v streljanju z
zračno puško.
Letos so se odločili, da bodo
pripadniki JLA obiskali vse
osnovne šole, kjer bodo ob
predavanjih učencem pokazali
še nekatera orožja.	-d
DRAVA—VELE-
NJE 2:1
Za zaključek prvenstva še
e^a zmaga Drave in s tem od-
lična uvrstitev na četrtem me-
stu jesenskega prvenstva slo-
venske lige.
V	meglenem jesenskem po-
poldnevu se je tokrat zbralo
rekordno število gledalcev na
stadionu Drave. Bili so priča
dveh različnih polčasov. V pr-
vem delu kljub priložnostim
Drava ni znala ukaniti odlič-
nega vratarja Blaguša in so
po prikazani 'igri gostje igrali
požrtvovalen in borben nogo-
met ter tako tudi dosegli vod-
stvo. Strelec je bil v 28. mi-
nuti Vizovišek.
V	37. minuti je sodnik po
precej strogi presoji poslal v
slačilnico igralca gostov Top-
čiča in domačina Lenartiča.
V nadaljevanju pa so doma-
čini prikazali nogomet, kot ga
igrajo v zadnjih tekmah, in to
zelo uspešno, saj so se napadi
vrstili prek hitrih kril in po-
daj v sredino, kar je pred
vrati gostov ustvarjalo nape-
te trenutke.
Toda odlični vratar Blaguš
je moral v 60 minuti prvič
pobrati žogo izza svojega
hrbta.
Izenačil je Korenjak iz ve-
like gneče.
Zmagoviti gol za Dravo pa
je dosegel v 69. minuti Mar-
kovič z glavo. Se je bilo pri-
ložnosti za dosego vodstva, to-
da gostje se morajo zahvaliti
svojemu vratarju, ki jih je
rešil hujšega poraza.
Tekmo je vodil zelo dobro
sodnik Grbec iz Ljubljane.
Drava je letošnjo sezono ze-
lo uspešno končala.	anc
BANKA TUDI NA PRAGERSKEM
Med prvimi obiskovalci so bili pionirji
Na Pragerskem so nedavno
odprli 90. poslovno enoto Lju-
bljanske banke, ki je v svo-
jem poslovanju vezana na po-
družnico Ljubljanske banke v
Slovenski Bistrici. Direktorica
bistriške banke Marica Godec
nam je povedala, da so že dlje
časa načrtovali to poslovno
enoto. Pragersko se nenehno
razvija in gravitira na ta kraj
že okoli 4000 prebivalcev.
Poslovne prostore imajo v
zgradbi, kjer je tudi krajevni
urad, poslovali pa bodo tri-
krat tedensko. Računajo, da
bodo vzbudili precej zanima-
nja med varčevalci, odobra-
vali bodo potrošniške kredite,
opravljali menjalne posle, vo-
dili pa bodo tudi dinarske ži-
ro račune.
Z vodstvom opekarne so se
dogovorili, da bo uslužbenec
banke ob izplačilu obiskal to
podjetje ter da bodo imeli de-
lavci priložnost vložiti denar
»na licu mesta«, pragerska
banka pa bo poskrbela tudi za
pionirsko varčevanje.
I^OBRI NASVETI
»Sprejmi nasvete od vsako-
toda sodbo obdrži zase,«
'^''avi Shakespeare.
Človek mora ljudi posluša-
sam razmišljati in naposled
odločiti.
Treba je precejšnje previd-
nosti, da se za mnenje ljudi
odločiš ne prehitro in ne
Prepozno.
^e vztrajaj trmasto pri svo-
jem mnenju, če si se prepri-
čal, da ti svetuje drugače člo-
vek, ki je pametnejši od te-
be. Zlobneža pa ne poslušaj,
ker ti lahko samo škoduje.
Ce bi poslušal vsakogar, bi
se vrtel okoli lastne osi in ne
bi prišel ne na levo ne na
desno, niti naprej niti nazaj.
Vsem ljudem ne more nihče
ustreči, zato delaj po svoji ve-
sti.
goriSnica
21. novembra francoski film
ZLATA VDOVA.
ljutomer
19. in 21. novembra slovenski
film RDECE KLASJE; 20. in
21. novembra ameriški film
OD KOD VONJ PO SMODNI-
KU? 24. novembra nemški
film VRAG VZEMI PROFE-
SORJE.
ptuj
18. novembra nemški film
POLNOČ NA REPERBANU;
19. novembra angleški film
VIVA CANGACEIRO; 20. no-
vembra angleški film ZA KR-
VNIKE NI USMILJENJA; 21.
novembra ameriški film DE-
VICA IN CIGAN; 23. novem-
bra ameriški film ALARM —
SATELIT 02; 24. in 25. novem-
bra italijanski -film PANCHO
IZ ACAPULCA.
slovenska bistrica
18. novembra italijanski film
Z ONE STRANI ZAKONA; 20.
in 21. novembra italijanski
film DEKLICA Z REVOL-
VERJEM; 24. in 25. novembra
ameriški f;im PROPAD HIŠE
USLER.
tomaž pri 0rm02u
21. novembra ameriški film
DR. AYALI — STRAŠILO.
STR A v 10
TEDNIK — ČETRTEK, 18 novembra 197}
Nasvete veterina-
rjev je treba
upoštevati
Pred nekaj dnevi se ]e v
uredništvu Tednika oglasil
Stanko Korže s Ptujske gore
s prošnjo, da obvestimo jav-
nost o nesreči, ki se mu je
pripetila z njegovo telico in o
delovanju in reakciji usluž-
bencev veterinarske postaje.
Ze 26. oktobra je Stanko
Korže poklical na dom živino-
zdravnika iz Majšperka, ker se
mu je zdelo, da se telica pri-
pravlja na porod. Ta je tudi
prišel in ugotovil, da še ni čas
poroda in da mora Korže te-
lico takoj odpeljati v ambu-
lanto veterinarske postaje, ker
bo pri porodu nujno potrebna
operacija. Stanko Korže pa
tega ni storil, ker je mislil,
da ima še čas. Sele v nedeljo,
ko je bil že skrajni čas, je
lastnik obvestil veterinarsko
postajo o nujnem primeru. Na
dom je prišel živinozdravnik
Feguš, ki mu je dejal, da naj
naslednje jutro pripelje telico
v Ptuj, kar je Korže tudi
storil. Vendar Korže tudi pra-
vi, da ko je povedal dežurne-
mu, da je telico gledal že ži-
vinozdravnik iz Majšperka,
mu je le-ta dejal, da bo ope-
racija šele v torek, kar pa je
bilo usodno, ker je telica že
prej poginila. V torek je Kor-
že moral samo še urediti za-
deve okrog pokopa, kar ga je
veljalo 150 dinarjev. Za pre-
voz telice v Ptuj pa je plačal
200 dinarjev.
Da pa bi videli obe plati
medalje, smo o primeru vpra-
šali tudi na veterinarski po-
staji v Ptuju, kjer smo se po-
govarjali z veterinarjem Fe-
gušem, ki nam je o zadevi po-
vedal naslednje:
»Stanko Korže si bo moral
krivdo naložiti na svoja ra-
mena, ker ni poslušal veteri-
narja Pihlerja iz Majšperka,
da naj telico že takoj v torek
pripelje v Ptuj. Ko sem bil
na domu pri njem, sem ga
vprašal, zakaj se ni držal na-
vodila, nakar se je pričel iz-
govarjati, češ da ni imel ča-
sa, ker hodi v službo in da ni
imel to za potrebno, ker mu
je Pihler dejal, da še ni čas
poroda. Moramo povedati
Stanku Koržetu, da ni bil nih-
če užaljen, ker je telico prei
pregledal drugi veterinar, po-
vem naj le, da je to tudi nje-
gova dolžnost. Bili smo pa
mogoče užaljeni, ker Korže ni
upošteval nasveta, da mora
takoj pripeljati telico v am-
bulanto in verjetno bi danes
ne bilo tega. V ponedeljek je
bil dan mrtvih in ob tem dne-
vu tudi veterinarji gremo na
grobove svojcev.«
Težko je soditi, posebno pa
še razsoditi in težko je neko-
mu naložiti krivdo. Vsekakor
je treba upoštevati nasvete
živinozdravnikov, da se ne bi
dogajale podobne nesreče, kot
je bila ta.
M. Novina
Zaščitimo koristne
gozdne mravlje
Mravlje so koristne, ker se
med drugim hranijo tudi z
mesno hrano z žuželkami (z
hrošči, kobilicami, metulji in
njihovimi gosenicami, pajki
itd.). Naseljujejo se' v tako
imenovanih kolonijah, katere
lovno območje obsega tudi do
1 ha gozda. Množičnost mra-
velj oziroma njihovih kolonij
pa ni odvisna sam.o od trenut-
no razpoložljive živalske hra-
ne. Njihovo posebno razmerje
z rastlinskimi ušmi jim omo-
goča, da prežive pomanjkanje
živalske hrane, ki jo uspešno
nadomestijo s sladkim izloč-
kom ušic — medeno roso.
Hranijo se tudi s semenjem,
ki ga prenašajo in tako širi-
jo rastline.
Pri nas živi več vrst rdečih
gozdnih rhravelj, med njimi
mala rdeča gozdna mravlja.
Kot vsa živa bitja imajo tu-
di mravlje svoje sovražnike.
To so razne ptice, žuželke in
sesalci. Nekateri od teh uni-
čujejo mravlje tudi pozimi,
zato je koristno, če jih pri-
merno zaščitimo. Razmeroma
preprosto, učinkovito in po-
ceni lahko zavarujemo mrav-
ljišče pred razdiralno dejav-
nostjo ptic in sesalcev, če
mravljišče v jeseni pokrijemo
z golimi vejami smreke ali
bora. Nižinski smrekovi ali
borovi gozdovi so neprestano
ogroženi od .škodljivcev. Zato
bi naj v njih načrtno naselili
mravlje.
Mravlje so z republiškim za-
konom o gozdovih (Ur. 1. SRS,
št. 30-309/65) zaščitene.
Pripravimo tla
za pomladanske
poljščine
November je čas, ko mora-
mo pripraviti tla za pomla-
danske poljščine, če hočemo
prihodnje leto imeti obilne
pridelke.
Ob pripravi tal za pomla-
danske poljščine podorjite
gnojila, bogata na fosforju in
kaliju, kot npr. NPK 7,5:23:15
ali 9:18:18 ali 18:16:22. Del du-
šika iz teh gnojil bo porabljen
za razvoj organskih snovi in
poživitev mikrobioloških ak-
tivnosti tal, drugi del pa bo
porabljen za pomladansko
prehrano rastlin.
Koristno gospodar
jenje z gozdovi
Analiza realizacije progra-
ma srednjeročnega razvoja ob-
čine Ormož za obdobje 1966-70
nam pove tudi nekaj o gospo-
darjenju z gozdovi na območ- ,
ju občine.
Splošno stanje na področju
gozdarstva je terjalo od u-
pravljalcev mnogo pozorno-
sti, da se je to družbeno bo-
gastvo racionalno izkoriščalo.
Novi gospodarski ukrepi so po
letu 1965 pritegnili v nagel
razvojni tok tudi gospodarje-
nje z gozdovi. Na ta način so
hoteli doseči kvalitetne spre- ^
membe v izkoriščanju obsto-
ječih gozdnih fondov, prav ta-
ko pa tudi povečanje gozdne
proizvodnje z osnovanjem no-
vih gozdnih površin ter z iz-
popolnjevanjem in z boljšo ne-
go obstoječih gozdov.
Racionalnejše gospodarjenje
se v obravnavanem obdobju
kaže pri sečnji lesa, ki je bila
dokaj usklajena s postavlje-
nim planom ali pa je nekoliko
nižja od predvidene. Takšno
gospodarjenje pa lahko samo
koristi splošnemu bogatenju
naših gozdov. V navedenih le-
tih je bila dana tudi večja
skrb gojenju v obstoječih goz-
dovih, snovanju novih inten-
zivnih gozdnih površin in in-
vesticijam v obstoječe gozdo-
ve. V zadnjem petletnem ob-
dobju je bilo za te namene
vloženo 2.719,000,00 dinarjev,
kar je sicer za 40 odstotkov
manj od predvidenega, vendar
še vedno za 114 odstotkov
Kljub nekoliko boljši skrbi
še stanje v gozdarstvu ni za-
dovoljivo. Glede na to bo tudi
v prihodnje potrebno na pod-
. ročju gospodarjenja z gozdo-
vi izvajati čim več sanacijskih
ukrepov, ki bodo pripomogli
k dosledni realizaciji gozdno-
gospodarskih načrtov.
Gozdovi na območju občine
Ormož predstavljajo prav spe-
cifično obliko gospodarjenja.
Načrt gospodarjenja z gozdovi,
ki ga je izdelalo GG Maribor
za ureditveno desetletje 1971-
1980 obravnava ormoške goz-
dove v posebnem poglavju. To
skupino gozdov sestavljajo ze-
lo razdrobljeni zasebni gozdo-
vi vseh mogočih prehodnih
oblik, ki se imenuje »kmečki
prebiralni gozd.« V preteklosti
so imeli posestniki malo goz-
dov in velike potrebe, zato se
je dogajalo, da so čezmerno
in nestrokovno izkoriščali svo-
je gozdove. Odraz takega go-
spodarjenja je cela vrsta po-
javov: sestoji so predčasno po-
mlajeni, bujno se razvija pa-
njevska podrast, podraslo
drevje postopoma nadomešča
glavni sestoj, redko drevje
razvija močne krošnje in po-
dobno. Tudi po uvedbi orga-
nizirane gozdarske službe se
stanje ni dosti izboljšalo, ne-
strokovno delo pa smo često o-
pravičevali s socialnimi mo-
menti. Revščina med malimi
kmeti še danes odvrača goz-
darje od izvajanja smelejših
ukrepov za izboljšanje goz-
dov.
Naloga gozdarjev, ki jim je
družba naložila skrb in odgo-
vornost za gospodarjenje z
gozdovi je, sanirati obstoječe
stanje. Vseh nalog ni mogoče
opraviti takoj, kaže pa pričeti
s tistimi, ki v danih pogojih
najhitreje vodijo k uspehu.
Prva skrb velja usmerjanju
in izboljševanju strukture ter
kvalitete lesne mase. Vse to
pa mora pospešiti dvig osnov-
nih zalog. Nesmiselno je go-
milati prirastek na kvalitetno
neustrezni lesni masi. Prene-
hati je potrebno s prebira-
njem že itak redkih sestojev
in z ustreznim gospodarjenjem
izboljšati sedanje stanje.
V zadnjih letih je opaziti,
da mnogi posestniki zaradi
splošnega napredka niso več v
tolikšni meri navezani na traj-
ne donose gozdov za lastne
potrebe. Prav ti gozdovi lah-
ko služijo za predvideno meli-
oracijo. V teh gozdovih bo-
mo v bodoče imeli opraviti z
raznimi oblikami sečnje. Pri
posestnikih, ki so še zaradi
male posesti in slabega soci-
alnega položaja trajno vezani
na oskrbo z drvmi iz svojega
gozda, bo potrebno s skrbnim
odkazilom zadovoljiti njihove
potrebe. Drugje pa, kjer so
dani pogoji in tudi posestniki
s tem soglašajo, bodo pričeli
s posekom slabih sestojev in
nastale praznine pogojdili z
ustreznimi drevesnimi vrsta-
mi, predvsem z iglavci. Taki
posestniki pa se bodo za čas
rasti novega nasada posluže-
vali drugih sestojev. Seveda
sporazumno.
Nesreča kolesarja
Na Ljutomerski cesti v Or-
možu se je pripetila promet-
na nesreči, ker kolesar ni na-
kazal spremembe smeri vož-
nje.
Kolesar Jože Kaček iz Or-
moža se je peljal s kolesom
po Ljutomerski cesti proti Or-
možu. Pri odcepu ceste k ko-
pališču je nameraval zaviti
proti domu. Medtem je zf
njim pripeljal kombi, ki ga j£
vozil Miroslav Ozmec, zapo-
slen pri SKP Ormož. Ker Ke-
ček ni nakazal spremembe
smeri vožnje je prišlo do ne-
sreče.
Kečka so z lažjimi poškod'
bami odpeljali v ptujsko bol-
nišnico, škode pa je za 160i
dinarjev.
tednik — Četrtek, 18. novembra 1971
STRAN If
Nova arhivska
odkritja
Se vedno se primeri, da raz-
na preurejanja in prezidava-
n]a v starih hišah mesta Ptu-
ja in tudi drugje odkrijejo ve-
sela presenečenja tudi za ar-
hive, ki zbirajo in urejajo pi-
sano zgodovinsko gradivo o
naši bližnji in daljnji pretek-
losti.
Leta 1968 so v starinski hi-
ši ob Dravi začeli s prezida-
vaniem in čiščenjem podrešja.
Naleteli so na nekaj starih po-
pisanih pergamentov in pe-
čatov v okroglih lesenih škat-
licah. Dijakinja ptujske gim-
nazije K. R. je o najdbi obve-
stila arhiv. Podrobne preiska-
ve so ugotovile, da so ostanki
pergamentnih listin in pečati
delček nekdanjega arhiva
ptujskega mlinarskega ceha.
Hiša. v kateri so odkrili ome-
njene ostanke, je bila nekoč
last mlinarja Kukovca, ki je
z velikimi žrtvami vzdrževal
zadnji mlin na Dravi pod nek-
danjim dominikanskim samo-
stanom še v prvih letih 20.
stoletja. Od te najdbe so listi--
ne iz 18. stoletja, med njimi
ena cesarice r.Tarije Terezije
iz leta 1745, nekateii pečati pa
celo iz 16. stoletja.
V	oktobru letošnjega leta so
začeli s čiščenjem in z ureja"
njem prostorov v mestnem
župnišču, v proštiji. Nekje v
kletnih pro.storih so naleteli na
starinski zaboj. Bil je močno
okovan in trdno zaklenjen. Ko
so ga s silo odprli, se ni vsul
iz njega zaklad rumenih zlat-
nikov, pač pa kup zaprašenih
popisanih papirjev in nekaj
plesnivih starinskih z roko pi-
sanih knjig.
Z zgoraj navedenimi najd-
bami, čeprav niso na zunaj
nič posebnega in dragocene-
ga. se strokovno bavijo arhi-
vi. Tak arhiv deluje tudi v
Ptuju in ta je začel s stro-
kovnim pregledom in ureja-
njem gornjega tako slučajne-
ga odkritega arhivskega »za-
klada«.
Pravi biser tega pergament-
no papirnatega zaklada je per-
gamentna listina s tremi pe-
čati iz leta 1632, govori pa o
bogati Ptujčanki vdovi Maruši
Bodkovič.
bilo je leta 1630 . ..
Maruša Bodkovič, rojena
Kreačič, žena pomožnega ptuj-
skega meščana (najbrž trgov-
ca) Bodkoviča (Wotkhouitsch)
je bila bogata vdova in ver-
jetno brez otrok. Svoje veli-
ko premoženje je v duhu te-
danjega časa namenila dobro-
tvornim in cerkvenim ustano-
vam. Največ je namenila me-
ščanskemu špitalu. kjer je
imelo popolno oskrbo 12 osta-
relih in obubožanih meščanov,
obema samostanoma in mestni
župnijski cerkvi,
V	gornje namene jo 17. sep-
tembra 1630 napravila oporo-
ko V njej je volila meščan-
skemu špitalu za vzdrževanje
oskrbovancev ogromno vsoto
2000 guldnov, v današnji vred-
nosti 600.000 novih ali 60 mi-
lijonov starih dinarjev.
Za pobožno ustanovo večnih
maš v cerkvici Vseh svetni-
kov (v današnji Jadranski uli-
ci) je zapustila 800 guldnov ali
24 milijonov današnjih dinar-
24 milijonov današnjih starih
dinarjev.
maruša — skrbna
in previdna
Za izvrševalca oporoke je
Maruša določila uglednega
ptujskega meščana Andreja
Morenza. Ta je imel kot član
notranjega mestnega sveta
močan vpliv v vodstvu mest-
ne samouprave.
Glavnico (kapital) obeh u-
stanov je prevzelo v varstvo
mesto, ki je prav v teh letih
preživljalo težko gospodarsko
in finančno krizo, kakor bi
rekli danes.
Morenz se je zavedal veli-
ke odgovornosti za pravilno
izvršitev oporoke v zvezi s ta-
ko ogromnim kapitalom. Zato
je za mašno ustanovo sklenil
skupno z mestnim župnikom
in dekanom Janezom Ripšer-
jem na eni strani in z mest-
nim svetom mesta Ptuja na
drugi strani posebno pogodbo.
Mesto je prevzelo Marušino
volilo na obrestovanje — iz
obresti se bodo plačevali letni
stroški za opravljanje maš in
bogoslužnih opravil — izroči-
lo dolžno pismo za celotno
glavnico in zastavilo mestni
mlin v gornji loki (ob Stu-
denčnici). Tako je Morenz s
sklenitvijo te pogodbe dose-
gel največje jamstvo in trd-
nost za pravilno in namensko
uporabo — kakor rečemo da-
nes — izj-očenega kanitala.
stoletja so minila . . .
Ta pogodba, po obliki veli-
ka pergamentna listina s tre-
mi visečimi pečati iz leta 1632
je bila odkrita med ostalim
gradivom v zaboju v kleti
ptujske proštije.
Vsi trije pogodbeni udele-
ženci: mestni župnik Ripšer,
mestni svet in bogat ptujski
trgovec Morenz so se po obi-
čaju tistega časa zavezali, da
se bodo držali določil pogod-
be, s tem da so nanjo obesili
odtise svojih pečatnikov, ki so
še danes lepo ohranjeni. —
Ljudje, ki so znali v starih
časih pisati, so bili redki, na-
ši trije pogo:]beniki so brez
dvoma bili, zato se tudi na-
hajata na listini podpisa žup-
nika Ripšerja in svetnika Mo-
renza. Mesto pa se je izkaza-
lo z lepim mestnim pečatom,
ki kaže mestnega zaščitnika
sv Jurija, ki kot pešec ubija
zmaja.
V informacijo radovednim
in radoznalim pa to-le:
Listino in pečate bomo oči-
stili in kcnservirali ter jih po-
slali fotolaboratoriju v Mari-
bor. da jih -skrbno posname,
nato pa bodo interesentom —
v originalu ali v posnetku —
na ogled.
Zgodovinski arhiv v Ptuju
^ Ic" ic " "
Ko so po vojni ustvarjali
študijske knjižnice po Slove-
niji, so začele dobivati obvez-
ne primerke, to se pravi, da
je morala sleherna tiskarna na
območju republike Slovenije
obvezno pošiljati od vsega, kar
je tiskala, vključno najmanjše
prospekte ali pisarniške ob-
razce, po en izvod vsaki od
nastalih knjižnic. Seveda so si
knjižnice, ki so bile med o-
kupacijo bodisi uničene bodi-
si osiromašene, lahko s pri-
hajajočimi knjigami pomagale,
oziroma so v obveznih pri-
merkih imele tudi neke vrste
pregled nad vsem, kar izhaja
v domači republiki. Poleg te-
ga pa so ti predstavljali so-
lidno dopolnjevanje oziroma
izpopolnjevanje knjižnega fon-
da. Resnici na ljubo moramo
povedati, da so ti obvezni pri-
merki bili znatno finančno o-
lajšanje za vsako knjižnico,
posebno ker je po občinah o-
ziroma okrajih bil vedno pro-
blem denarja za kulturo.
Ptujska študijska knjižnica
je bila ustanovljena 1948, ven-
dar poleg ravenske študijske
knjižnice ni prišla v poštev za
obvezne primerke. Tako se je
zgodilo, da sta dve knjižnici,
ki sta izhajali iz najrevnejših
občin, bili najmanj deležni re-
publiške pomoči. Kakšni so
bili ugovori? V Ljubljani so
trdili, češ da so obvezni pri-
merki knjižnicam le v breme,
da njihova obdelava zaposli
ogromno kadra, da nastane
problem prostorov za sprav-
ljanje starega fonda, da je
Slovenija neko čudo med ju-
goslovanskimi knjižnicami, ker
si privošči deset študijskih
knjižnic, da so obvezni pri-
merki arhivski primerki, ki se
morajo obdelati in shraniti za
bodoče rodove, da sta Ptuj in
Ravne preblizu Maribora in
še in še.
Prizadeti knjižnici sta sku-
šali seveda te argumente sko-
zi leta na sejah Društva bi-
bliotekarjev Slovenije podre-
ti, toda vedno znova sta osta-
li sami, češ da je ves ta za-
kon oziroma odločba o obvez-
nih primerkih labilna zadeva
in če bosta Ptuj in Ravne dre-
zali, da lahko vse knjižnice
izgubijo obvezen primerek.
Ker sem bil zadnjih nekaj let
na več podobnih sejah, sem
situacijo in argumente za in
proti bolje spoznal. Ce je kdo
od prizadetih knjižnic skušal
sprožiti ponovno to vprašanje,
je bil avtoritativno zavrnjen,
češ da naj ne začenjamo sta-
rih zadev Vendar se je po-
časi v glavah knjižničarjev
izoblilcovala mi=:el. da mora
takega nojevskega tiščanja
glave v pesek biti enkrat ko-
nec. Ko se je na lansko jesen
in letošnjo pomlad priprav-
ljal nov zakon o obveznih pri-
merkih, je med knjižničarji in
predstavniki sekretariata za
kulturo prevladovalo mnenje,
da bi ohranili status quo. Za-
to so prizadete knjižnice t. j.
ptujska in ravenska ter delno
novogoriška začele pisati pri-
tožbe, pojasnila ipd. v Ljub-
ljano, vendar je bilo videti, da
bo ostalo vse pri starem. To-
da maja je nenadoma izšel za-
kon, ki je določil za vse slo-
venske študijske knjižnice v
Sloveniji (razen Slovanske v
Ljubljani) obvezne primerke,
le da ti niso več mišljeni kot
arhivski, razen v Mariboru in
Ljubljani, temveč kot litera-
tura, ki je dostopna sleherne-
mu občanu. Čeprav to dejan-
sko ni najidealnejša rešitev
knjižničarstva na Slovenskem,
pa je vendar v dani situaciji
še najboljša.
Ptujska študijska knjižnica
je že takoj po ustanovitvi le-
ta 1948. imela močan knjižni
fond ca. 42.000 knjig. Seveda
je bilo od te literature dobrih
35.000 tuje predvsem nemške,
ki pa povrh vsega ni bila si-
stematičen izbor iz tuje knji-
ževnosti, temveč so jih večji
del zbrali po hišah pobeglih
Nemcev ali nemškutarjev, za-
to si lahko predstavljate, da
je med to literaturo tudi do-
sti šunda. Seveda pa je paro-
la. ki so jo zagnali posebno
nekateri prenapeti moderni-
stični bibliotekarji, da je po-
trebno vse staro čimprej iz
knjižnice, lahko poleg delne
opravičenosti zelo nevarna in
lahkomiselna. Lažje je proč
vreči kot dobiti in lažje podpi-
rati kot zidati. Zato je tu res
potrebna temeljita ureditev
starega fonda, kar pa je bilo
zaradi večno premajhne zase-
denosti v knjižnici nemogoče.
To o fondu zapišem, da lahko
po drugi strani primerjamo
današnje stanje. Od vseh štu-
dijskih knjižnic v Sloveniji je
ptujska najmanj kupovala, ta-
ko da je kljub bogatemu pr-
votnemu fondu danes že med
zadnjimi knjižnicami. Zato je
upati, da bo obvezni primerek
vsaj to delno omilil. Res je
tudi, da drži, da obvezni pri-
merki zahtevajo dosti več ob-
delave in časa in da mora
knjižnica, če hoče, da jih na-
pravi dostopne .širšemu občin-
stvu na primeren način ob-
delati in dati na razpolago. Tu
se seveda v prvi vrsti pojavi
stara rana ptujske knjižnice,
to je sistematski katalog, ure-
ditev po strokah, kar zahteva
dela za več let, če hočemo ob-
delati samo stari fond, kaj še-
le obvezne primerke. Res je
tudi. da prihajajo iz Ljublja-
ne kataložni listki s podatki o
sistematizaciji novega sloven-
skega knjižnega fonda, kar
znatno olajša delo.
To se pravi, da z obveznim
primerkom, dobiva knjižnica
celoten tisk s področja Slo-
venije in je sedaj druga ne-
varnost, da ta literatura oble-
ži mrtva. Ena stvar je spre-
jemati leposlovna dela in več-
ja znanstvena, druga pa spre-
jemati celotno periodiko od
najmanjših tovarniških glasil,
ciklostilnih biltenov, do to-
varniških prospektov, šolskih
učbenikov, komercialno pro-
pagandne literature, likovnih
prospektov, bro.šur o gospo-
darskih gibanjih v Sloveniji
itd. Poleg tega pa v Sloveniji
tiskajo razne angleške, nem-
ške, holandske, švedske, dan-
ske, italijanske, srbske, hrvat-
ske in makedonske založbe in
njihove tiske knjižnica avto-
matično sprejema. Zato je nje-
na naloga, da za to najrazlič-
nejšo literaturo najde intere-
sente. Tu so mišljeni prosvet-
ni delavci, kulturno-politični
funkcionarji, inženirji po to-
varnah in podjetjih, ekono-
misti in prava škoda in napa-
ka bi bila, če bi ostala ta li-
teratura neizkoriščena. Kajti
večji del današnje strokovne
literature čaka ista usoda: da
čez leto, dve ali celo v nekaj
mesecih zastari.
Seveda pa, kot sem že pou-
daril, mora knjižnica težiti, da
napravi to literaturo dejansk»
dostopno. Po drugi strani pa
se morajo tudi bralci oziro-
ma poklicni delavci v taki ali
drugačni stroki potruditi, da
sledijo tokovom časa, da jih
ta ne prehiti.	j
Jakob EmerSifi
Likovna razstava v Ptuju
V petek, 12. novembra, je
bila v razstavnem paviljonu
»Dušana Kvedra« otvoritev
razstave likovnih del slikarja
in inženirja kemije Borisa
Skubioe.
S slikarstvom se ukvarja že
od mladih let Ori slikarskih
tehnik ga privlači tempera,
olje in akvarel. Njegove slike
nam prikazujejo pokrajine.
predvsem iz okolice Ljublja-
ne (Barje, Sava, Golovec). Ne
manjka pa tudi lepih motivcT
iz morskih pristanišč in na-
ših Haloz. To pot se nam Je
Boris Subic predstavil v Ptu-
ju s 76 slikarskimi deli.
Razstava bo odprta do 2L
novembra.	I
M. Novina
1? ^^T M"^
tednik — Četrtek, 18. novembra
Odmev na naš sestavek:
»REVEŽ FS?! SVOJIH STARŠIH«
Članek vašega novinarja M.
Novine »Revež pri svojih
starših« sem skrbno prečilal
in se ob ugotovitvah novinar-
ja zamislil. Večina ugotovitev
drži Stara mati je bila vini-
čarka; z odpravo viničarskih
odnosov in z agrarno reformo
je dobila stanovanjsko hišo in
košček tiste zemlje, na kateri
je leta in leta garala. Kot vi-
ničarka si je lahko privoščila
le del tistega pridelka, za ka-
terega je garala, t, j. vina, kar
ji je ostalo v krvi in zaradi
tega izkoristi vsako priliko, »da
si priveže dušo« in vsaj tre-
nutno pozabi na življenjske
tegobe.
Ne bom se spuščal v oseb-
no življenje matere otroka,
ker ima vsak človek pravico
do lastnega življenja. Ni prva
ne.zadnja, ki ima nezakonske-
ga otroka in mogoče živi »na
koruzi«; nad tem se v današ-
nji družbi nihče več ne spo-
tika.
Ugotovitev »Njegova mati ni
kaj prida« je malo prehuda in
jo smatram za žalitev člove-
škega dostojanstva, poleg te-
ga ji lahko škoduje. Mati o-
troka je tekstilna delavka in
to dobra delavka. Kam naj da
otroka, ko gre s- tistega hriba
na delo? Varstvene ustanove
ni oziroma je predaleč, niti
si je s svojimi prihranki ne bi
mogla privoščiti. Edini izhod
je stara mati, pa naj je taka
ali taka. Jasno je, da otrok,
ki se ure in ure potika po nji-
vah in travnikih, šupah in
hlevih, zvečer ne more biti
čist in zlikan.
Sem mnenja, da je takega
stanja precej kriva tudi naša
družba. V mestih se čedalje
bolj odpirajo nove vzgojno
varstvene ustanove, medterri
ko odročnih krajev ne vidi
nihče; socialnim delavcem je
pot v te kraje neznana, ven-
dar bi bilo prav, da jo enkrat
najdejo.
Majšperk, 11. 11. 1971.
Vaš čitalec S. M. iz Majšperka
—	Cmoki ne razpadajo, če
kropu prideneš nekoliko mo-
ke
—	Krompir različne veliko-
sti bo istočasno kuhan, če de-
belega prebodemo z vilicami.
—	Mast ne brizga iz ponve,
če ji prideneš nekoliko moke
in soli.
—	Surovo meso shranimo
pokrito, da se ne navzame tu-
jega duha.
Pečenice se obdržijo dalj
časa sveže, če jih položimo v
slano vodo.
—	Surova jetra položimo v
mleko, da ostanejo dalj časa
sveža.
—	Sladko zelje je lažje pre-
bavljivo, če ga kuhamo s ko-
ščkom kruha.
—	Preproge dobijo svojo le-
po osvežujočo barvo, če jih
očistimo z razredčenim kisom.
—	Nove preproge prvo če-
trtletje čistimo samo s ščetko
ali metlico, ne ba s sesalcem.
—	Porcelanaste posode in
krožnike s pozlačenimi ro-
bovi in okraski umivajte le v
mlačni vodi, ki ste ji dodale
nekaj boraksa. Pred pranjem
izperite posodo s tekočo vodo,
da tako odstranite ostanke
hrane.
—	Sadne madeže odstranimo
z lesenih predmetov najlažje
s slanim oljem.
—	Bele usnjene - pasove či-
stimo z mešanico enakih de-
lov mleka in snega iz beljaka.
Očiščen pas položite na suho
in čisto brisačo, da se posu-
ši.
—	Zarjavelo ključavnico
lahko očistite z grafitnim pra-
hom. V ta namen lahko upo-
rabite navaden svinčnik. V no-
tranjost ključavnice boste prah
najlaže nanesli s ščetko.
—	Fikuse in druge sobne
rastline boste okrepili, če jih
enkrat mesečno zalijete s ko-
zarcem črnega vina.
RODILE SO:
Angela Bezjak, Zabovci 23
— Marjana; Antonija Hvaleč,
Dravinjski vrh 32 — Darjo;
Silva Osenjak, Pobrežje 4 a —
dečka; Marija Turščak, Pla-
carovci 25 — deklico; Milica
Knuplež, Oromž, Poštna 3 —
dečka; Marija Zamuda, Potr-
čeva 25 — Darjo; Ljudmila
Vrabl, Stuki 11 — Bogomira;
Marija Milošič, Majski vrh 15 —
Jožeta; Terezija Babošek, Zab-
jak 6 — Lidijo; Marija Pinta-
rič, Spuhlja 23 — deklico; A-
lojzija Smrečnjak, Trnovska
vas 40 — Marjana; Danica
Plohi. Kog 83 — Blanko.
POROKE:
Janez Petrovič, Hvaletinci 9
In Marija Anželj, Smolinci 14;
Martin Angel, Doklece 20 in
Frančiška Kajsersberger, Ge-
rečja vas _23; Leopold Krošel,
Zg. Hajdina 10 in Angela Me-
sarič, Draženci 88 a.
UMRLI SO:
Terezija Rojko, Sp. Velov-
vlak 41, roj. 1887, umrla 8. 11.
1971; Marjan Rižnar, Sobetin-
ci 32, roj. 1950, umrl 6. 11 1971;
Robert Majnhardi, Dom dr.
Marjana Borštnarja, roj. 1965.
umrl 8. 11. 1971; Janez Hrga,
Desternik 21, roj. 1882, umrl
10.	11. 1971; Marija Hajšek.
Ciril-Metodov drevored 17,
roj. 1913, umrla 10. 11. 1971;
Terezija Strbal, Spolenjako-
va 14, roj. 1885, umrla 14. 11.
1971; Feliks Kvas, Šmartno na
Pohorju 6, roj. 1909, umrl 14.
11.	197L
Kaj bo, ko bosta
Ne le stolpce, cele strani
časopisja polnijo zadnji čas
obtožbe, očitki, opravičevanja
in komentarji o starih in one-
moglih ljudeh, ki so jih raz-
grizli črvi, ki umirajo sami in
zapuščeni. Kdo je kriv sedaj,
ki so jih razgrizli črvi
ko je prepozno, to je glavna
tema, kako pa je do tega pri-
šlo, zakaj se ni za te ljudi
nihče zavzel prej in pomislil,
kaj bo z njimi, saj vendar ži-
vimo v socialistični ureditvi,
že več kot petindvajset let?
Toda mar je danes drugače?
Ne živijo pri nas tudi danes
ljudje, ki pridno delajo, če-
prav nimajo posestva niti red-
ne službe, na starost pa ne bo-
do imeli niti pokojnine niti
strehe na glavo?
Oglejmo si sledeči primer?!
Ze pred mnogimi leti so bili
ukinjeni viničarski odnosi. Vi-
ničarji so dobili viničarje in
nekateri tudi gorice. Nekateri
so jih opustili, večina pa se
jih je zaposlila v podjetjih.
Toda vse viničarije niso bile
odvzete. Ce so ljudje izjavili,
da ne živijo v viničarskih od-
nosih, je posestniku ostala vi-
ničarija in gorice. Tako je bi-
lo tudi v tem primeru. Tri-
članska družina, ki je bila ta-
krat, ko so ukinjali viničar-
ske odnose v viničariji, res ni
bila prava viničarska družina.
Na hribčku nad viničarijo je
pogorela bajta in lastnik vi-
ničarije jih je vzel začasno
pod streho. Viničarji so se tam,
v nasprotju od drugih, često
menjavali. Ljudje, ki so se
priselili, . niso bili vsi mladi.
Bila sta starca in vnukinja.
Stari je kmalu umrl, starka pa
se je potem, ko je vnukinja
rodila nezakonsko hčerko, od-
selila. Takrat je počilo, kot
pravimo, gospodar je bil zelo
dober za dekle z otrokom, ki
je velikokrat hvaležno govori-
la sosedom: »Da, moram reči;
naš boter so tako dobrega sr-
ca.«
Viničarji so dan za dnevom
odhajali na občino in dajali
izjave o svojih odnosih. Tam
so jim prigovarjali, naj ne za-
nikajo, da so viničarji in jim
obljubljali vse najlepše. Ne-
kateri kmetje so nagovarjali
viničarje, naj govorijo za njih,
drugi so molčali.
Dekle, ki je bilo edini pre-
bivalec v hiši, je bilo seveda
veselo dobrih botrov in izja-
vilo, da ni viničarka, čeprav
je hodila delat dan za dnem
na njihovo posestvo. Cez ne-
kaj let se je poročila, si po-
stavila hišico in se odselila.
Lastnik se je pričel obirati
za drugimi stanovalci. V so-
sednjem vrhu je živela mlaj-
ša ženska z dvema nezakon-
skima otrokoma. Starejšega je
vzela k sebi stara mati, po-
zneje pa otrokov oče. Ženska
je pridno delala pri okoliških
kmetih, vendar v službo za-
radi otrok ni mogla. Od ne-
kod iz notranjosti Slovenskih
goric je prišel nekoliko sta-
rejši fant, ki je bil sicer ne-
kam plahe in nedolžne na-
rave, vendar se je želel po-
ročiti z materjo teh dveh
otrok. Tudi dekle ni dosti po-
mišljalo, saj je bilo že precej v
letih. Zvedela sta, da lastnik
bivše viničarije išče stanoval-
ce, se dogovorila z njim za
stanovanje in se vselila. V le-
sani, s slamo pokriti koči sta
dobila sobo, majhno kuhinjo
in zadaj za prešo majhen
hlevček za prašička. Gospodar
jima je velikodušno obljubil,
da stanovanja ne bosta plače-
vala, le odslužila mu ga bosta
s priložnostnim delom. Tako se
je začelo. Gospodar je bil last-
nik velike kmetije in dveh ve-
likih vinogradov ob viničari-
ji. Dela je ogromno, saj sta
sedaj že dve gospodarstvi,
namreč stara dva za sebe in
mladi posebej. Ker je bilo de-
la zares ogromno, je gospodar
obljubil najemnikoma še ne-
kaj vrst koruze in krompirja.
Sosedje so. nagovarjali na-
jemnika ali bolje povedano vi-
ničarja, naj se zaposli. Človek
je od malih nog živel na po-
sestvih in ni bil nikoli zapo-
slen, toda sedaj je skušal do-
povedati gospodarju, da se bo
zaposlil. Toda gospodar je na-
enkrat prenehal biti dobrega
srca.
»Delo mora biti opravljeno,
če ne pa takoj iz hiše!« je de-
jal samozavestno, kajti dobro
je vedel, da je zadeva z vini-
čarskimi odnosi bila že pred
leti končana. Stanovalca, kate-
rih nobeden ni bil uporne na-
rave in sta bila vajena tako
živeti od mladih nog, sta .
vdala v usodo. Navadila sta! J
na vse in sedaj delata že ^
liko let pri gospodarju, kj ^ ^
porabi za vsako delo na ''
sestvu, v vinogradih pa ijt
rata tako pretežno vsako 6
lo opraviti skupaj z
sama. Ce si hočeta zaslu^J jj;
pri drugih kakšen dinar, jj^ po
gospodar strogo pove: »Na 5]
kogar se ne bom oziral in
meni bosta delala takrat, \ ni
bo treba! Ko bo vse inj, t'
delo opravljeno, lahko gre^ jj
drugam.«	p(
Toda vse delo je maloki)
opravljeno in ko je, je opra ol
Ijeno tudi pri drugih. Samo "
letošnjem oktobru sta stan jj
valca opravila več kot dvaji P
delovnih dni, od tega vsak "
pet dni v trgatvi, ko je b ^
treba prešati do polnoči, i tu
gospodar ni mogel dobiti | i
gačev za denar (čudno je, ^
jih drugi, manj bogati, dol ri
jo). Ce skušamo izračun '
njune delovne ure in to, da J
vse delo nista prejela niti pi
bite pare, le borno stanovan 6
pet vrst krompirja in prav t p
liko koruze, ki je bila lel;
povsod slaba, bo brez nada !
njega pred nami ostalo dol'
čeno vprašanje.	<
Ce gospodarju kdo reče, |
je toliko dela samo za skron
no bajtico preveč, odgovt
strogo: »Kaj pa pozimi? Poi
mi ne delata nič, pa kljub I
mu stanujeta v bajti.«
Se zaveda kdo, da morata
di pozimi živeti? Onadva, fa
in hčerkica, dekletce staro p
let, drobno in podhranjeno,s
mora od malega jesti to, k
jedo delavci in namesto za
troka prepotrebnim mlekom
zalivajo z vinom.
Sedaj se vprašajmo, kaj 1
s tema človekoma na stara 1
ta! Za delo na posestvu in p
kmetih ne bosta več sposoba
Mož je že sedaj pri petdeseti
žena približno štiridesetleti
Otrok, fantek bo odšel po sv
tu za kruhom, čim bo koni
šolo, saj mu drugega ne
preostalo. Ker pravega dor
ne bo imel, si ga bo moi
skušati ustvariti bogve kje.
dekletce? Šele pet let ji je
vprašanje je, kako bo doi
sla. Da bi skrbela ona za
nemogle starše?
Kdo bo torej kriv in je
sedaj kriv, da bosta zakol
enkrat sama in onemog
Res izključno le onadva? I
sta zagrešila? Vsi, ki ju I
znajo, vedo, da sta pridna
vsako delo in tudi pošte
Nikoli ni mogel in tudi ni
kel nihče, da sta kljub
manjkanju vzela karkoli,
ni bilo njuno. Svoje moči
ščata, vendar zanju brez
risti.
Toliko komisij in inšpe
imamo, kaj res ni nobene
bi pregledala stanovanje,
ločila vrednost in izračui
stanarino? Ni nikogar, ki
preštel delovne dni?
Kaj so res ljudje sami
vi, Ce so zrasli bolj plah
neodločni, pa kljub temu P
ni?
Slava Rako
;PNIK — Četrtek, 18. novembra 1971
STRAN 13
Otroci y prometu
Se pred dobrimi desetimi le-
ti so bile steze in kolovozi
varni. Le tu in tam se je bilo
treba umakniti živini, kolesar-
ju ali vprežnemu vozu. Pri
prehodu čez ulico ali cesto
redki tovornjaki pešcu niso
povzročali posebnih težav.
Danes utripa prometno živ-
ljenje vse močneje, vse hitre-
je se razvija. Res da ne pov-
sod enakomerno, vendar pa
vztrajno in zanesljivo. V mest-
nih in večjih naseljenih kra-
jih hitreje, na deželi, v vaseh
in zaselkih počasneje. Celo po
poljskih in gozdnih stezah že
hitijo ljudje na delo z mope-
di in motornimi kolesi.
Za tako razgiban promet je
treba otroka pripraviti, da se
bft znal na poti v šolo in iz
nje varovati, da ne bo povzro-
čal nevarnosti in nesreč dru-
gim, da se bo lahko čimprej
samostojno vključil v promet.
Predšolskega otroka je tre-
ba čimprej seznaniti z resnič-
nim dogajanjem v prometu.
Doma ali v varstveni ustanovi
si je ob pripovedovanju ali
slikanicah, v igrah s promet-
nimi igračami, znaki in otro-
škimi vozili v zaprtih prosto-
rih, na igrišču ali poligonu ob-
likoval prve predstave in poj-
me o prometu in prometnih
sredstvih. Toda oblikoval si jih
je po svoje. Ko bo opazoval
množico in hitrost prometnih
vozil, prižiganja in ugašanja
signalnih luči, poslušal nara-
ščanje in pojmovanje ropota
motorjev, bo v marsičem do-
polnil ali spremenil svoje pr-
votne predstave o prometu. Na
pogostih sprehodih skozi pro-
metno vrvenje v spremstvu
staršev bo lahko dojel približ-
no podobo, moč in veličino
prometa.
Svet prometa je za otroka
zanimiv, privlačen. Ne bo se
ga hitro naveličal opazovati.
Sčasoma se bo toliko privadil
nanj, da se ga ne bo več bal.
Ko se otrok prometa »na-
siti«, lahko pričnemo s pou-
kom prometne »abecede«. Do-
ber vzgled starejših, primeren
način opazovanja in pojasnje-
vanja bodo otrokom pomoč pri
prehodu od opazovanja k ra-
zumevanju osnovnih promet-
nih pravil in zakonitosti. Za-
čel bo dojemati, zakaj je ploč-
nik namenjen samo pešcem,
zakaj je hoja tik ob robu ce-
ste nujna tam, kjer ni pločni-
ka, kje sme in kje ne sme
prečkati cesto in še kaj. Na
podeželju bodo prav ravnali
starši, če bodo izkoristili vsa-
ko priložnost, da bodo pope-
ljali otroke v prometna sredi-
šča. Na .podoben način bodo
kot v mestih tudi oni lahko
uspešno in pravočasno pripra-
vili otroke za življenje v pro-
metu.
Starši izberejo otroku pra-
vočasno tudi pot, po kateri bo
hodil v šolo in se iz nje vra-
čal. Po dvakrat na dan jo bo
meril več let. Zato je prav, da
se odločijo za najboljšo, se
pravi, najvarnejšo, čeprav bo
daljša. Ce je le mogoče, naj
se izognejo prehodom čez pro-
.metne žile na ostrih in nepre-
glednih ovinkih, ozkim cest-
nim odsekom in podobnim
krajem, ki otroku, zlasti sa-
memu, povzročajo težave.
Pot, ki so mu jo določili,
mora otrok v celoti in teme-
ljito obvladati; poznati mora
vse ovire, ki bi utegnile o-
grožati njegovo varnost. S po-
ukom in praktičnimi vajami
mu je treba privzgojiti nava-
de, da se bo avtomatično pod-
rejal pravilom prometa tako
pri hoji po pločniku kot na
odprti cesti, na prehodih čez
križišča cest ali železniške
tračnice, skratka povsod.
V novem okolju prežijo na
otroka, razen prom.etnih, tudi
druge nevarnosti. Vabijo ga
gradbišča, ribnik, električni
drog, skladovnica lesa. Novo-
stim se težko odreče, zlasti na
poti iz šple, ko so po daljšem
mirovanju biološke potrebe o-
troka po gibanju večje. Otrok
še ni sposoben oceniti, če bo led
vzdržal njegovo težo, če bo
kos visoki steni ali če bo mo-
gel prelesti nestabilno nalože-
ne hlode; ne ve tudi, da so
erlektrične žice smrtno nevar-
ne. Starši so dolžni poučiti o-
troka o vsem tem.
TESTENINE V LONCU
Izdelujejo testenine najraz-
ličnejših oblik, od makaronov
do polžkov, špagetov, zvezdic
in metuljev. Ce bi hoteli po-
skusiti vse vrste testenin in bi
si dali vsak teden skuhati kak-
šno drugo vrsto, bi potrebo-
vali zelo dolgo, da bi pokusili
vse.
Iz testenin pripravimo do-
bre in ekonomične jedi. Po-
leg tega pa jih zlahka in hitro
skuhamo, tako da so testenine
zelo primerne za vsakdanja
kosila ali večerje.
In kako jih kuhamo?
Kadar kuhamo testenine, se
moramo držati naslednjih treh
osnovnih pravil:
1.	Kuhati jih moramo v ve-
liko vode. Premajhna količi-
na vode je največkrat vzrok,
da so testenine slabo kuhane.
Za pol kilograma špagetov (to-
liko jih je treba skuhati za 6
oseb), moramo zavreti 6 do 7
litrov vode. Najmanjša količi-
na vode, in to celo samo za pr-
gišče makaronov, je 4 litre.
Ce kuhamo v manj vode, se
sprimejo in diše po moki.
2.	Preden stresemo testeni-
ne v vodo, mora ta že močno
vreti. V vrelo vodo moramo
stresti počasi in jih nato ta-
koj premešati. Cas kuhanja je
odvisen od vrste testenin.
3. Kuhanih testenin ne sme-
mo pustiti v kropu do upora-
be, ampak jih moramo takoj
odcediti. Odcejene testenine
denemo nazaj v toplo posodo,
v kateri so se kuhale, jim do-
damo raztopljeno maslo in jih
premešamo, nato pa pokrije-
mo in denemo na toplo.
Tako kuhane testenine lah-
ko pripravljamo naprej na ne-
šteto načinov. K testeninam
dajemo kot glavni dodatek raz-
ne mesne omake, in to vse od
navadne paradižnikove pa do
posebnih sardelnih, gobovih,
jetrnih in drugih. K testeni-
nam servframo tudi nastrgan
parmezan ali kakšen drug sir.
14 STRAN
tednik — Četrtek, 18. novembra 197^
sporoča izid XXIV. nagrad-
nega žrebanja za vlagatelje ve-
zanih hranilnih in deviznih
vlog, ki je bilo 15. novembra
v Mestnem kinu Ptuj.
Osrednja poslovna enota Ptuj
St. vloge
623 parni Hkalnik
944 elektr. peč Elra
2247 električna blazina
2265 čistilec preprog
2275 tranzistor
2416 tranzistor
2563 hran. knjižica
4562 hran. knjižica
4602 volnena odeja
4641 elektr. peč Elra
4709 garnitura kozmetike
4930 parni likalnik
5215 volnena odeja
5244 parni likalnik
5416 tranzistor
5831 volnena odeja
6259 volnena odeja
€798 volnena odeja
7688 čistilec preprog
7955 volnena odeja
7958 volnena odeja
15745 tranzistor
8190 elektr. blazina
8205 tranzistor
9320 volnena odeja
9417 elektr. blazina
9559 volnena odeja
9785	elektr. blazina
9786	volnena odeja
10261 hran. knjižica
10454 elektr. blazina
10569 volnena odeja
10581 volnena odeja
12107 hran. knjižica
12249 elektr. blazina
12431 volnena odeja
12476 volnena odeja
12949 preproga
12951 čistilec preprog
15745 trazistor
82475 garn. kozmetike
165MH garn. kozmetike
548PK parni likalnik
Vlagatelji po poštah
St. vloge
21260 elektr. peč Elra
21266 elektr. blazina '
22047A garn. kozmetike
24079 hran. knjižica
26012 elektr. blazina
26010 hladilnik Gorenje
28161 volnena odeja
29064 elektr. peč Elra
32064 preproga
33116 tranzistor
33331 elektr. blazina
331013 elektr. peč Elra
331230 tranzistor
331380 peč na olje Emo 8
35067 volnena odeja
Devizni 'žiro računi
St. vloge
30 tranzistor
677 tranzistor
710 elektr. blazina
714 čistilec preprog
784 hran. knjižica
850 volnena odeja
888 hran. knjižica
903 elektr. blazina
944 hran. knjižica
952 parni likalnik
1027 hran. knjižica
1180 volnena odeja
1245 preproga
1303 volnena odeja
1449 hran. knjižica
1474 volnena odeja
1578 čistilec preprog
1631 elektr. blazina
1680 elektr. blazina
1848 elektr. blazina
1888 osebni avto škoda
Devizne hranilne knjižice
St. vloge
119 garn. kozmetike
195 elektr. blazina
SLOŽNO DELO RODI USPEH
Ob koncu jesenskega dela
tekmovanja v SRC so se zbra-
li preteklo nedeljo rokometa-
ši tovarne »Jože Kerenčič«
Ormož in podebatirali o njilio-
vih uspehih in neuspehih v
letošnji jeseni, ki je za nje v
tekmovanju bila več kot na-
porna.
Za ekipo je bila letošnja je-
senska sezona zelo uspešna in
je presegla pričakovanja vod-
stva kot ljubiteljev rokome-
ta. Direktor tovarne »Jože Ke-
renčič« Milan Ritonja, je po-
leg gradnje nove proizvodne
hale nudil gmotno pomoč in
psihično podporo in kot vnet
športnik z razumevanjem po-
magal odpravljati materialne
težave. Izvedeli smo, da so po-
moč obljubila tudi druga or-
moška podjetja, vendar je
povsod, tako vsaj kaže, ostalo
samo pri obljubah. Klub se
je trenutno res znašel v teža-
vah, vendar fantje niso izgu-
bili poguma. Igrali bodo na-
prej, vrtali pa bodo tudi tako
dolgo, da bodo sredstva od ne-
kod »pritekla«.
Uspehe, ki jih je ekipa v je-
seni dosegla, bi si veljalo po-
bliže ogledati. Lansko jesen in
letošnjo pomlad je ekipa še
igrala v pomurski medobčin-
ski ligi In je ves čas nosila
naslov prvaka in tako prešla
v letošnji jesenski tekmovalni
sezoni brez kvalifikacij v
vzhodnoslov6nsko ligo in tudi
4;ukaj požela zavidljive uspe-
he. Poleg tega pa smo pri
predsedniku rokometne pod-
zveze Maribor izvedeli, da e-
kipo smatrajo za eno najbolj
discipliniranih in tovariških,
kar je vredno še več kot sa-
mo uspehi. Moštvo TJK Or-
mož je torej v letošnji jesen-
ski sezoni zasedlo odlično pe-
to mesto med dvanajstimi e-
kipami kot novinec s trinaj.
stimi točkami in desetimi zg,
detki pozitivne goldiferenc«
(168:158). To je vsekakor ve.
liko, če pomislimo, da se jj
moštvo moralo včasih boritj
kar z dvema nasprotnikoma;
sodnikom in ekipo. To je bilo
na primer v Kogu, ko je so.
dil Bratkovič iz Radenc in v
Petrovčah, ko je sodnik Pla.
huta iz Celja. Oba sodnika stj
namreč sodila očitno v korist
nasprotnikov ormoške ekip®,
Borbe v vseh enajstih kolili
jesenskega tekmovalnega de-
la so bile ostre, dejstvo pa js
eno, da so se vsi borili s sr-
cem. V tem gre zahvala vod-
stvu kluba in tovarne, kakoi
tudi trenerjema Caviču in Zi.
dariču, ki sta marsikatero u-
rico svojega prostega časa
žrtvovala za to, da bo ormoški
rokomet spravila tja, kjer je
bil že pred leti. Predzadnja
tekma s Poletom in zadnja z
Dravo je te visokoleteče am-
bicije potrdila. Spomladi bo
spet treba krepko pljuniti v
roke, da bo doseženo še tisto,
kar je bilo letos jeseni zamu-
jenega.
-FK-
KREDITNA BANKA JE IZŽREBALA
NAGRADE
V ponedeljek, 15. novembra,
je bilo v ptujski kinodvorani
javno nagradno žrebanje var-
čevalcev vezanih vlog.
Dvorana je bila to pot nabito
polna in je zaradi pomanjkanja
prostora precej ljudi ostalo ce-
lo zunaj. Na svečanosti je so-
deloval tudi Alfi Nipič, znani
pevec narodno zabavne glasbe
iz Maribora, spremljal pa ga je
ptujski ansambel Petovio.
Kreditna banka Ptuj je to
pot izžrebala svojim varčeval-
cem okrog 80 nagrad različnih
vrednosti, prva nagrada pa je
bila osebni avto škoda, ki ga
je dobila Marija Marin iz
Bresnice 35. Poleg kreditne
banke je na slovesnosti sode-
lovalo še precej ptujskih pod-
jetij, ki so v nagradni igri
razdelila prisotnim 61 nagrad.
M. Novina
V ponedeljek je Kreditna banka Ptuj podelila okrog 80 na-
grad svojim varčevalcem. (Foto: Kosi)
SODOBNO OGREVANJE PROSTOROV
POD MEDICINSKIM DROBNOGLEDOM
Velike lončene peči pripa-
dajo vse bolj preteklosti. So-
dobni človek si greje pozimi
svoje prostore s centralno
kurjavo ali pa z oljno pečjo.
Takšno ogrevanje zahteva
manj fizičnega napora, je mno-
go bolj čisto in še cenejše je.
Napredek je očiten. Vendar še
tako bleščeča sprednja stran
medalje krije na zadnji strani
kakšno senco. Pri sodobnem
ogrevanju osenčuje le-ta me-
dicinsko plat.
Vsa sodobna ogrevalna te-
lesa so namreč iz kovine, so
sorazmerno majhna, zato pa
zelo vroča. Posledica je sicer
prijetna toplota prostora, ven-
dar izredno suha toplota. Suh
zrak pa je sovražnik naših
sluznic. Izsuši jih namreč in
jim s tem jemlje obrambno
sposobnost. Virusi, ki so pov-
sod, se na tako posušeno sluz-
nico kaj hitro nasele in pov-
zroče nahod, vnetje žrela, sap-
nika ter bronhijev ir suh, dra-
žeč kašelj — predvsem pono-
či.
Ali se lahko vsem tem te-
žavam izognemo? Da! V pro-
storih moramo ustvariti vla-
go. Vendar vsa običajna sred-
stva zato — različne posodice,
ki jih obešamo na radiatorje
in slično — po navadi nimajo
zadosti velike površine vode,
ki hlapi, in zato ne zaležejo
dovolj. Najbolje si bomo u-
stvarili primerno vlago, če bo-
mo radiatorje pokrili z mo-
krimi krpami (plenicami, bri-
sačami) ali če bomo te obesili
nekje v bližini grelnih teles.
Vendar ne le v enem prosto-
ru stanovanja, temveč v vseh.
Poleg tega pa je tudi pozimi
treba uživati mnogo tekočine.
Caj, sadni sokovi, slatina in
slično, naj ne bodo rezervira
ni le za poletne dni. Dodatek
vitamina C (limone, oranže,
grape fruit) nam bo celo še
ojačal odpornost naših sluz
nic, in nesrečnih zimskih »pre
hladov« bo manj!
VLEKA
Z NAJLONOM
Zamisel prihaja iz Zahod-
ne Nemčije in je vsaj pfl
tem, kar vemo o njej — za-
res imenitna, pravo Kolum-
bovo jajce. Namesto vrvi zl
vlečenje, ki sodi med osnov-
no opremo vsakega osebnegi
avtomobila, je začela nekJ
zahodnonemšk^ firma izdelO'
vati doze z iztegljivim naj-
Ionskim trakom, ki so 1
osnovi zelo podobne jekle
nim tračnim merilom, ki jil
že dolgo poznamo.
Primerno močna vzmet sa
ma potegne naj Ionski tral
nazaj na svitek v plastičner
ohišjti s premerom 10,5 cr
ter tako omogoči mehko spe
Ijevanje in preprečuje vle
čenje vlečnega traku po tle
med obema voziloma. Naj
večja vlečna obremenitev do
sega 1900 kg: na najlonst
trak torej lahko obesimo (n
samo vlečemo!) večino ev
ropskih avtomobilov srednje
ga in celo zgornjega razredi
Marsikdo bo z lično pls
stično dozo in najlonskii
trakom rad zamenjal vedr
skrotovičeno in umazar
vlečno vrv.
[DNIK — Četrtek, is. novembra 1971
stran 13
Ui že veste...?
^ Za prihodnje leto priprav-
j. organizacija za prehrano
kmetijstvo (FAO) ilustriran
jas s podatki o najpomemb-
.jših zalogah rib v svetovnih
orjih. Sestavlja ga skoraj
■stdeset svetovnih in področ-
ih zemljevidov, na katerih so
iznamovana največja najdi-
ig tunov, lososov, polenovke,
,slogov, kitov ter rastlinske-
j in živalskega planktona.
Pet dni je bila milijonar-
;a 68-letna gospodinja iz Iser-
ohna v Westfaliji. Hranilni-
a je pomotoma vpisala na
,jen račun nekaj nad 4 mili-
ene mark. Gospodinja je za-
nan čakala na popravek, za-
0 je sama odšla v hranilnico
D je barve spreminjajočo u-
adnico obvestila o pomoti. U-
[otovili so, da je računalnik
;amenjal bančne račune.
—	Doktor James iz Marlowa
ideluje bumerange iz vlak-
lastega stekla, okrepljenega s
poliestrske smolo. Bral je o bu-
[iierangu, ki ga avstralski do-
mačini uporabljajo od davnih
dni kot lovsko orožje in ki se
vrača v izhodišče. Bil je ta-
ko navdušen, da. je sklenil
sshti izdelovati bumerange.
Primernega lesa ni bilo, zato
se je odločil za vlaknjeno
steklo, ki je sicer dvakrat tež-
je, a je zato prožnejše. Nav-
dušenje v njem je raslo tako,
(te je James ustanovil klub
metalcev bumeranga, ki šteje
iie petdeset članov.
1
—	Satelit Mariner 9 je 1.3.
novembra letos zavil na tir o-
koU Marsa in po napovedih
ameriških strokovnjakov naj
bi v prihodnjih treh mesecih
pošiljal oziroma poslal na
Zemljo nad 5000 posnetkov
rdečega planeta. »Raziskave z
ameriško in sovjetskima med-
planetarnima sondama ter
hkratno teleskopsko proučeva-
nje planeta bodo znatno raz-
širile naše znanje,« je izjavil
John Neugle, namestnik
direktorja NASA. »Najkasneje
feta T972 bomo vedeli mnogo
ve? o Marsu in o vsem na
»jegovem tajnem površju«.
Neugle je posebno zadovoljen
s sporazumom o takojšnji me-
njavi podatkov, ki jih bodo
poslali ameriški in dva sov-
jetska satelita. Mariner 9 naj
''i poslal podatke o morebit-
nih elementarnih oblikah živ-
ljenja na tem planetu. Lahko
se zgodi — pravi Neugle —
bo hud peščen vihar ovi-
•■al fotografiranje. V tem pri-
nieru bi dobili vsaj fotografi-
je teh viharjev. Mariner 9 bo
Pi^ič fotografiral Deimos. e-
'^ga iz obeh Marsovih sateli-
tov Fotografije Fobosa so
'trokevniaki dobili pred do-
brima dvema letoma.
—	Italijanske prometne ob-
lasti so opremile cestne pa-
trulje 2 velikimi škarjami, s
l^aterimi je mogoče v nekaj
■Minutah rešiti liudi iz razbi-
tega avtomobila. Škarje ima-
jo šestdeset centimetrov dolga
rezila, avtomobilska streha je
z njihovo pomočjo po potrebi
lahko takoj odprta. Novost
ima to prednost, da pri reše-
vanju ne razvija toplote in da
jo je mogoče uporabiti brez
posebnih priprav.
—	V nekaj stavkih vam bo-
mo predstavili novosti z mi-
nulega niirnberškega sejma
odkritih novosti, ki se je kon-
čal v nedeljo, 14. novembra
1971. Dvesto razstavljavcev je
do nedelje zvečer razkazova-
lo razne iznajdbe, odkrite v
prostem času teh razstavljav-
cev iz osmih držav. Požarna
lestev v kartonu naj bi poma-
gala tistim, ki na primer ob
požaru otrpnejo od strahu.
Pritrdiš jo na trden predmet
nekje v prostoru, jo spustiš
skozi okno in po njej zlezeš
na varno.
Privlačnost za »elegantno
naglušno žensko« je vsekakor
zlat ali srebrn uhan z vdela-
nim sjušnim aparatom. Tehni-
ški pripomoček ni viden, last-
nici takšnih uhanov pa ni tre-
ba venomer prisluškovati in
spraševati. Letos je bilo na
ogled štiristo novosti, med nji-
mi ^aeromobil«. letalni apa-
rat. ki posnema ptičji let. Po-
ganja ga gumijasta vrv ali e-
lektromotor. Pritrjen na drog
pa leta kot ujeta ptica.
—	Izumitelj iz Heilbronna
si je izmislil »parkadrom«, da
bi oblažil težave s parkira-
njem. Po spiralni stezi prenese
naprava vozilo in voznika np.
streho, ki mora seveda biti
ravna in dovolj trdna. Miin-
henčan Thiele je izdelal in
prikazal napravo, ki jo voznik
lahko potisne pod prazno ko-
lo in se potem z njero pomoč-
jo lahko pripelje do najbližje
črpalke, da lahko napolni
zračnico.
Postelja včasih zaškriplje
pod težo. To hoče preprečiti
Parižan Krikorijan z žimnico.
ki je sestavljena iz posebnih
nosilnih vzmeti in delno trdne
plošče v zgornjem delu, dim-
nica je dovolj prožna in baje
zagotavlja trdno spanj«.
To je le nekaj iz bogatega
asortimaja razstavljavcev, ki
so pokazali ogromno praktič-
nih in koristnih pripomočkov,
ki jih človek lahko koristno
uporabi v vsakdanjem življe-
nju.
—	Avstralec Dennis V/ick-
ham je proslavil svoj prihod
iz Anglije. Vendar ne brez
razloga, kajti s kolesom, izde-
lanim pred sedemdesetimi le-
ti, je prevozil nad 20.000 kilo-
metrov. Iz Londona je odpo-
toval pred dvajsetimi meseci
— Američanka Victorija
Tompkins, ki je praznovala
113. rojstni dan, je izjavila, da
je dočakala tako visoko sta-
rost zaradi whiskyja. Imela je
osem otrok, nikoli v življenju
ni bila pri zdravniku, dopis-
nika nekega lista pa je pre-
senetila z izjavo: »Predvsem
whiskyju imam zahvaliti, da
sem še živa.«
— Na Japonskem se je v
poslednjih nekaj let h kata-
strofalno povečalo kršenjie
prametnih predpisov. Pove-
čalo se je tudi število pro-
metnih nesreč na prometnih
cestah, ker prometni poli-
caji, čeprav jih je veliko, ne
moi-ejo kontrolirati nekaj
milijonov vozi. Japonci pa
ne bi bili Japonci, če se ne
bi nečesa pametnega spom-
nili. Zadnie čase se vse po-
gosteje pojavljajo na cestah
in ob križiščih — plastični
prometni policaji. To ima
svojevrsten uspeh zato, ker
so ti »policaji« oblečeni v o-
bičajre policajske uniforme
in zato šoferji, ko zagledajo
takega prometnika, po svoji
navadi zaradi strahu ored
kaznijo — zmanjšajo hitrost,
kjer nastopa nevarnost pro-
metn.h nesreč.
-FK-
LES, PTUJ
lesno industrijsko in tr-
govsko podjetje
Rogozniška cesta 4
razglaša prosto delovno
mesto
VOZNIKA
NAKLADALCA
Pogoj: a) voznik katego-
rije C;
b) praksa v upravljanju
z nakladalcem.
Ponudbe pošljite do 25.
novembra 1971 na gornji
naslov.
Gnes me v jezik zebe, pa za-
to nemo nič gut a. To do delali
namesto mene druyi, saj se mi
je že nobra en precik i-^t kajir
pošte od mojili zvestili uopisni-
kov.
Tak kak sen to že prejšji tje-
i'en najava, je ta prvi na vr.sli
iranček izpod Holoz, ki piše:
SpoStovoiii pajdoš Lujzek!
Najprvo ti povošin en lepi no
še kar toae! jesenski pozdrov.
Nebi ti rad na vej ko pisa o f.so-
kodnevnib križih no tefovah,
saj smo se o ten že tak fsi viin
zlojali. Veš. tudi pri nas smo
končoli s trKotvijo grozdja, mošt
pa smo gostilnifaron odali, ki
so nan bojše piočali. Veš Luj-
zek, tiidi mi Haložani, se glih
tak kak vi Prleki ravncmo po
tisten boRcci no tudi za jega
fcjst molimo, keri nan bojše na-
ge montre ploča . . .
Zaj se tak po malen za zim-
ske spoje sprovlamo. Nagrabli
smo že neke listja no trove za
nastilanje živini. .Ja, letos de
nan pozimi hujdič okoli voglov
no po na.^ili senikih fiičk.-i. To
pa zavolo toga, saj mamo tak
malo za krme za živino, ke do
si miši na štali kumer gnezda
naredle. Siiša, ki nas je celo le-
to montrala, nan je pul sena no
vso otovo doj požjovila.
Joj Lujs. aa še neke ti moren
povedati: Po dugen cajti no
iskaji, sen v toten našen Ptuji
kiimer doba zaposlitev. En cait
sen se voza s peciklon, zaj pa
sen na avtobus presedla, saj veš
na tistega, ki iz Leskovca vozi.
Na toti škrebetiili je tokšni
dreng, da smo potniki naloženi
v navpični legi — skoor glih tak
kak sardine v koncervi. Jas
man od totega drengaja že vse
kiirečje oči doj pohojene, da v
takšnon drengi o kokšni kultur-
ni vožnji sploh ne gučiino.
I.ujzek, neke sen čiija, ke se
v Prlekiji za asfalt cotate, pa
tudi Hainžani bi se radi po le-
pih cestah vozili. Ene smo resen
pridobili, saj de zaj negda dril
go leto odprta nova cesta od
Moda do Ptuja, ki teče sk(W
Podlehnik, ke do se lehko naši
turisti hitro pripelali do morja.
.Mi pa se veš boj borimo za as-
falti raje ceste od Vidma do
Siihe veje. Samo meni ge zdi. ke
vsi tisti, ki bi morali ob toti
cesti po mizi doj vdarti no za-
htevati, že spijo medvedovo spa-
nje. Meni se le zdi, ke mo toto
cesto glih do tečas asfaltirali,
ke de začela Drova nazaj prta
Marprogi tečti . . .
Zaj pa še neke. V našen Ted-
niki napovediivle vremen Cest-
nikov Matevž, ki ga dostikrot
trofi no je naš dober vreme-
njok. Tebe, Luizek, pa bi rad
pita — kokšna de letošja zima?
De duga in mrzla, topla ali vro-
ča? Si naj pistin rasti mostoče,
ke me nede v nos zeblo ali pa
naj sPloh ne gren k frizeri. ke
mo doba boj medvedovo kožo
no podobo?
Tejko za gnes. Te pa srečno.
Lepo te pozdrovla Franček iz
Holoz.
Serbos Franček!
Hvala lepa za tvojo pismo.
V^idin. ke še nesi pozoba na me-
ne. Pišeš, ke si doba na Ptuju
zaposlitev, nesi pa mi poveda,
kaj delaš no kerega botera s!
meja, ke te je v sliižbo sprava.
Saj veš, kak je gnešji den, da
je žmetno dobiti delo no je do-
bro meti nekoga, ki te po zve-
zah in poznanstvih malo naprei
porine.
Pje Franček, pišeš, ke maS
pohojene kiirje oči od drenga
na tisten vašen trolejbusi. Bodi
rad, ke sploh avtobus vozi s^os
vaš kraj. Jas sen tan duma kak
je bog že negda s proznin ža-
klon mohna pa moremo še
sploh s pecikli ali pa peš v me-
sto hoditi. Ciiješ pje, tan si mt
omena Videm no vašo cesto.
Jas bi te rad neke driigega pita.
Neke se čuje, ke ste tan na
Vidmi no Pobrežji meli v nede-
lo nekšno protestno zborovoje
zavolo svinjskega dreka, ki ix
farme bekonov po Studenčnici
teče. Joj, pa more resen fejst
smrdeti, če ste že tak na koraS
grotala, ke ste zavolo toga
štrajk napovedali.
Kaj se tiče tvojega vproSaja
glede zimskega vremena, pa bt
ti rad to poveda: Ce nede sne-
ga, de dež, če nede deža pa de
siiho mrzlo vremen. Ce de do-
sti snega, mo se iehko smiiuSati
no sankali, če ne pa mo se leli-
ko s pecikli no drugimi pro-
metnimi sredstvi po lukjastiH
cestah nagajali.
Te pa srečno no dobro se mej-
te. Druga pisma pridejo na vr-
sto drugi tjeden. Srečno, vaS
Lojzek
»Kakšne težave pa ima-
te?« ga prijazno vpraša
zdravnik.
»Zvečer mi nabreknejo
noge,« toži pacient.
»Voda. moj dragi,« hitro
ugotovi zdravnik.
»In večkrat me tako bdi
okoli žolča.«
»Kamni, nič drugega kot
kamni!«
»In večkrat me zapušča
spomin.«
»To pa apnenec, prav go-
tovo apnenec.«
»Imenitno, kaj vse ste od-
krili!« vzklikne bolnik.
»Zdaj potrebujem samo 5e
gradbeno dovoljenje!«
16 st:?am
TEDNIK — ČETRTEK, 18. novembra
MED NAJBOLJŠE REČI NA SVETU
SODI SMEH
Ena najbolj bistrih glav 18.
stoletja, Voltaire, ki mu ne-
kateri priznavajo naslov naj-
bolj duhovitega Francoza vseh
časov, je neusmiljeno napadal
tlačanski red in katoliško cer-
kev. Zahteval je versko strp-
nost, svobodo govora, tiska in
nedotakljivost osebnosti.
Voltaire je imel vrsto pri-
jateljev, ki so mu prinašali
mnenja njegovih sovražnikov
še topla na uho. Ko ga je le-
pega dne obiskal spet tak
»prijatelj«, je glasno vzdihnil:
»Ljubi bog, reši me prijate-
ljev, s sovražniki bom že sam
opravil!«
Ko je znanec vprašal Vol-
taira, ali mu je znano kako
sredstvo proti spletkarjenju,
je ta odgovoril: »Poznam ga.
Pojdite v vsako družbo, toda
prihajajte vedno prvi in od-
hajajte zadnji.«
Nekoč se je stari filozof
preoblekel v duhovnika in se-
del v spovednico. Slučaj je
nanesel, da se mu je prišla
spovedat odlična dama, ki je
po končani spovedi prepozna-
la pisatelja nevernika. Vsa
razburjena mu je zagrozila, da
ga bo ovadila škofu.
Voltaire pa jo je brž ukro-
til: »Jaz pa pojdem k vašemu
soprogu in mu povem vašo
spoved.«
Francoski učenjak je bil
dlje časa gost pruskega kra-
lja Fridericha. Nekega dne
sta šla s kraljem k reki, da bi
malce veslala. Ko stopita v
čoln, opazi Voltaire, da vdira
vanj voda in naglo skoči na-
zaj na obalo. Kralj, ki je ostal
v čolnu smehljaje reče: »Ali
se res tako bojite smrti?«
»Seveda se je bojim,« odgo-
vori Francoz. »Na svetu je
mnogo kraljev, toda samo en
Voltaire.«
Voltaire je imel najbrž po-
sebne razloge, da ni maral
odvetnikov. Ob neki priložno-
sti, ko so se pomenkovali o
pravdah in odvetnikih, je de-
jal: »Dvakrat v življenju bi
kmalu prišel na boben: prvič,
ko sem neko pravdo izgubil,
in drugič, ko sem neko prav-
do dobil,«
Mlad pesnik je prišel k
Voltairu in ga prosil, če mu
sme prebrati svoje verze. Vol-
taire mu je dovolil, ga zbrano
poslušal in se pri tem kdaj pa
kdaj priklonil. Začudeni pe-
snik ga je vprašal, kaj naj to
pomeni. Voltaire pa mu je
prijazno pojasnil: »Oh, če
srečam stare znance, jih pač
pozdravim!«
Voltaire je poslal slavnemu
enciklopedistu d'Alembertu
tragedijo »Olimpia«, da bi jo
ocenil. Obenem je kritika o-
pozoril, da je delo napisal v
šestih dneh. D'Alembert mu je
delo vrnil s pripombo: »Avtor
ne bi smel sedmi dan počiva-
ti.« Voltaire je kritika razu-
mel in delo popravil.
Tudi Voltairu ni šlo v živ-
ljenju vse gladko. Precej pre-
glavic mu je delal pesnik Pi-
ron, ki je bil znan duhovitež.
Nekoč so Voltaira vabili na
neko zabavo. Privolil je, ven-
dar s pogojem, da ne bo zra-
ven Pirona. Toda tega so že
povabili in Voltaire je zato
zahteval, da ta večer Piron ne
spregovori več kot pet besed.
Na zabavi je bil Voltaire
brez konkurence in je kar ža-
rel od duhovitosti in podjet-
nosti. Posebno svetopisemski
junak Samson, ki je z oslov-
sko čeljustjo premagal odde-
lek Filistejcev, mu ni dal mi-
ru. Nazadnje je celo rekel:
»Ce natanko pomislim, bi
jaz lahko naredil prav tako
kot Samson.«
Tedaj je spregovoril Piron
svojih pet besed:
»In sicer z enako čeljustjo.«
Nevaren poklic
Kitty je odšla v veliko za-
varovalnico.
—	Mar zavarujete tudi ljudi
z nevarnimi poklici?
—	V vsakem primeru.
—	Tudi krotilce levov?
—	Tudi nje, poleg njih pa
še krotilce kač in artiste na
vrvi.
—	Kaj pa tekače?
—	Tekače, plavalce čez Ka-
nal in vesoljce.
—	Kaj pa lovce na velike ži-
vali?
—	Tudi lovce in fotografe
orlovskih gnezd. ,
—	To prvič slišim, je re-
kla Kitty in se ozrla po so-
bi.
Ali bi hoteli tudi mene za-
varovati pod istimi pogoji?
—	Mar imate tudi vi kakšen
nevaren poklic?
—	Celo najbolj nevarnega.
—	Kaj ste po poklicu?
—	Gospodinja.
—	Gospodinja? se je začu-
dil uslužbenec. Kitty je po-
trdila.
—	Vsaka gospodinja je stal-
no v nevarnosti. V enem do-
poldnevu si lahko s sekiro od-
seka prst, drugega si lahko po-
reiže med lupljenjem krompir-
ja, tretjega si lahko zmečka
med udarjanjem zrezkov, če-
trtega ji lahko zagrabi me-
šalnik, petega si lahko odre-
že s strojem za rezanje kruha.
To je torej ena roka, zdaj sle-
di druga. Druga roka se bo
gotovo ponesrečila med raz-
stavljanjem stroja za rezanje
mesa. Lase ji lahko zajame
plamen, lonec z vrelo vodo ji
lahko opari roke in noge,
medtem ko ji deska za lika-
nje lahko izbije zobe. Lonec
na tlak lahko eksplodira, igla
za tlačen je slanine se lahko
zarije pod nohet na palcu,
medtem ko lahko iz ponve
brizgne vrela mast naravnost
v oko ali obraz.
—	Dovolj! Dovolj! Nehajte!
—	Ali me boste torej zava-
rovali?
—	Kako naj zavarujem go-
spodinjo? je dejal uslužbenec.
To je veliko tveganje!
Kitty ga je pomirila.
—	Saj ni tako veliko tvega-
nje!
—	Kako da ne?
Kitty se je ljubeznivo na-
smehnila.
—	Zato ker kuhamo ženske.
Toda če bi kuhali možje, po-
tlej bi se vse to zares zgo-
dilo ...
Domislice
—	Življenje je zelo š^
Ijivo za zdravje.
—	Ljudje odpuščajo vse.tj
zen iskrenosti.	'
—	Kakršnokoli vino obljm
Ijajo stranke prej, ko prid^jC
na oblast, ga redčijo z isto v, g
do. .	'
—	Kdor bi hotel popolnoij
spoznati človeško ničevost, \
samo pretehtal vzroke in ,
činke ljubezni.
—	Kdor slabo gasi, še b(i
razpihuje.
—	Antiteza ljubezni ni ve j
no sovraštvo; lahko je drn i
ljubezen.
—	Ljudje tako težko žii
brez bogov, da jih delajo ce
iz ateistov.
—	Lepa je vsaka ženska,t
zen tiste, ki misli, da ni lej
in tiste, ki misli, da je lepa,
—	Vsaka napaka se nam z
neverjetno bedasta, kadar
zagrešijo drugi.
—	Zaradi las si ni vredi
beliti las.
—	Misliš lahko vse, kar li
češ; govoriš lahko manj.
—	Pogumni zapuste bojiS
na ščitu ali z njim, strahopet
pod ščitom.
—	Malo iskrenosti je neva
na zadeva, veliko pa usodna
—	Poštenje traja najdalje,
—	Petoliznika spoznaš, ko
liže ranjeno prepričanje.
—	Ljubezen ni čudež, čepn
dela čudeže.
—	isti, ki deli svetove,
bičajno pušča v njih svo
hlapce.
—	Moški predlaga, žensl
izbira.
Zakaj pozimi premrli
prsti?
Skoraj bo čas mrzlih zim-
skih dni in mnogi, predvsem
podeželani, bodo imeli težave
£ premrlimi prsti. Ta nadlež-
na motnja se pojavi v mrazu,
Ce namočimo roke v mrzlo
vodo ali če opravljamo kako
drugo opravilo, v hudem mra-
zu.
V mrazu se drobnejše žile
ea, npr. na prstih, skrčijo,
prekrvavitev periferije posta-
ne slaba. Smisel tega je v tem,
da telo ohranja toploto za svo-
je jedro, to je za trup, kjer so
življenjsko važni organi, npr.
srce. Pri nekaterih ljudeh,
najpogosteje so to ženske, pa
je ta reakcija na mraz preti-
rana, se pravi, da se žile na
prstih pretirano krčijo. Zato
se dotok krvi zmanjša v taki
meri, da postanejo prsti hlad-
ni in bledi.
Kako to zdraviti? Osnovno
je, čim bolj se izogibati mra-
za. Ko so prsti premrli jih
moramo ogreti v topli vodi.
Izmed zdravil se uporablja
hydergin 3- do 4-krat dnevno
po deset do dvajset kapljic.
Pomaga tudi bellasecal, Ce pa
je zelo hudo, naj vam zdrav-
nik predpiše dilatol tablete.
Vsekakor to ni nevarno obo-
lenje, ampak je le nadležna
motnja.
Stari pregovori
Ce se v novembru dež z
mrazom menjuje — slabo le-
tino napoveduje.
♦
Novembra grmenje — slabo
znamenje.
M. Novina
Vozniško
dovoljenje
Večina Američanov gre ve-
likopotezno prek tega, da kdo
pije, uživa mamila ali prete-
pa ženo, da, celo to prenese,
da je novinar. Toda če ne vozi
avtomobila, vsi osupnejo. Pred
kratkim sem si hotel v naku-
povalnem centru na robu me-
sta kupiti pisalni stroj za po-
tovanje. Izbral sem si enega
in vprašal prodajalca, ali lah-
ko plačam s čekom.
»Seveda,« je rekel prijazno.
»Imate pri sebi kakšno izkaz-
nico?«
»O j a,« sem odgovoril, segel
v žep in pomolil predenj štiri
kreditne karte in svojo novi-
narsko izkaznico za Belo hi-
šo.
Mož si je ogledal papirje,
potem je vprašal: »In vozni-
ško dovoljenje, kje imate to?«
»Nimam ga,« sem odgovoril.
»Ste ga izgubili?«
»Ne, sploh ne vozim avto-
mobila.«
Pritisnil je na gumb pod re-
gistrirno blagajno. Cez nekaj
trenutkov se je pojavil vodja
oddelka. »Ta moški tukaj,« je
rekel prodajalec s kratkim gi-
bom proti moji smeri, »hoče
plačati s čekom in nima vo
niškega dovoljenja. Naj poki
čem hišnega detektiva?«
»Počakajte trenutek, naj g
vorim z njim,« je odgovo:
vodja oddelka. Potem se
obrnil k meni in vprašal: »1
vam vozniško dovoljenje mc
da vzeli zaradi prometne
prekrška?«
»Ne, nikoli nisem vozil. V(
nja me ne veseli.«
Vodja oddelka me je ne:
upno motril. »Kako ste pri
sem, če ne vozite avtomo
la?«
»Vzel sem taksi.«
Medtem se je okoli nas i
brala gruča ljudi. »Kaj se <
gaja ... ?« »Nekdo, ki ni
vozniškega dovoljenja ... P
vi, da ne vozi avtomobila
Čuden patron.«
Potem se je pojavil direk
trgovske hiše. Na srečo jel
znal moje ime in odobril Č
Zadeva mu je bila mučna
rekel je: »Pridite, povabim
na požirek.«
»Preveč ste prijazni,« s
rekel, »toda tudi pijem t
Art Buchwal
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. —Izh
vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-772, — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.