terine. Odrasel človek se poti, izdihava pokvari eni zrak; otrok pa mora vdihavati čistega. Ce otrok čuti materino bližino, se razvadi, da neče biti sam in tudi prepogosto zahteva hrane. Tako ne spi otrok in mati se ne izpočije. Po dr. M. Ami)rožiču: ,Materinska pomoč'.
GOSPODINJSTVO
Kovinasta posoda. (Nadaljevanje,)
Medena in bakrena posoda je zelo lepa in že dolgo časa v rabi. Živila se v njej enakomerno segrevajo; uporablja se v veiikih kuhinjah in hotelih. Biti mora dobro počrnjena, ker bi se sicer tvoril strupeni zeleni volk. Živila, ki vsebujejo kisline, se ne smejo kuhati v taki posodi, pa tudi ne pustiti v njej živila ohlaje-vati!
Medena in bakrena posoda ni za gospodinjstvo priporočljiva: služi bolj za okras in zahteva pogostega snaženja. V vsakem gospodinjstvu pa je nekaj predmetov, kakor kotli, kljuke, razni kotički, iz modi.
Te predmete in tako posodo snažimo s čistilnim praškom, kisom in soljo. Stara nagnila limona, drohen pesek, kašica, napravljena iz ržene moke in kisa, so jako dobra čistilna sredstva. Po vsakem sna-ženju treba posodo dobro izmiti in iz-plakniti!
Posoda iz aluminija je lahka, lepa, ne rjavi, se hitro segreje in dobro snaži. Vse lahko kuhamo v taki posodi (le beljakov ne stepaj v njej, ker bi bil sicer sneg sive barve). Sprva se napravijo v notranjosti posode veliki madeži, kojih ni moči odstraniti in ki se razširijo preko vse posode in tvorijo neko prevleko, ki posodo delj časa ohrani.
Aluminijevo posodo snažimo s toplo vodo, ostanke od jedi odstranimo s čistilnim praškom ali plavno kredo. Nikdar pa ne snažimo posode z lugom, s sodo in kisom. Spojina sode in kisa bi kovino kmalu uničila!
Nikeljnasta posoda je zelo lepa, trpežna, a draga. Snaži se s toplo vodo in z mehko krtačo. Zelo zanemarjen nikelj se težko osnaži! Če je treba temeljitega snaženja, napravimo kašico iz krede in špirita. Potem dobro zdrgnemo z mehko usnjeno krpo. Pri posebno umazanih mestih lahko uporabimo par kapljic salmi-jaka.	Gojenka gosp. šole.
KUHINJA
Jedilni list na kmetski svatbi. Popisati hočem pojedino, kakor jo imamo pri nas na Dolenjskem in kakor je najbrže v navadi po vsej Kranjski.
Predvsem opozarjam, da se nanašajo jedi počasi, ker se vmes mnogo govori,
pleše in poje. V navadi so razne pesmi, ki se tičejo posameznih oseb na svatbi in jih mora znati godec sam peti s spremljevanjem harmonike.
Glavna pevska točka je proti polnoči, ko mora nevesta odložiti venec in se ta-korekoč poslavlja od svojih; pri tem povzročijo pesmi in melodija mnogo žalosti. Vsi se takrat navadno jočejo. To prepevanje se zove «pobirati v jabolko», med vso to ceremonijo se sploh nič ne je! «Pobiranje v jabolko» so darovi vseh svatov (tudi oče, mati i. t. d. od neveste), da vzame nevesta «s seboj na pot» na novi dom. Pri bogatih se nabere mnogo.
In zdaj red «ohceti»:
Navadno gredo nevestini svatje skupaj iz nevestine hiše, ženinovi zopet skupaj. Na vsakem kraju tudi malo jedo. Miza mora biti okrašena. Vsaj na sredi mize je velika lepa potica, ki ima v sredi zataknjen šopek suhih rož, na obeh koncih sta pa manjši potici s šopki (menda radi simetrije). Pred odhodom k poroki: kuhano vino, mlečen kruh, potice, šartlji in pecivo iz kvašenega testa (srčki, zvezde, krofi, i. dr. oblike). Testo kot za potice! Potem je navadno obara s krompirjem in ajdovimi žganci (meso poljubno, kar je pač na razpolago in v katerem času se vrši ženitovanje). Izpijejo par litrov vina, potem se poslove od domačih ter se odpeljejo k poroki.
Po dogovoru se pri fari dobe z ženi-novimi v gotovi gostilni, kjer ostanejo malo časa, gredo v cerkev, potem zopet nazaj. Šele proti določeni uri se odpeljejo na nevestin dom, kjer se začne gostija (proti poldnevu).
Jedi slede tako: Miza lepo okrašena!
1.	Juha z rezanci (pri vsakem krožniku je kos čistega, dobrega kruha ali rog-ljiček).
2.	Govedina, pražen krompir, kisel hren, ponekod tudi kuhan hren.
3.	Žikrofi aH culice in ajdov krompir (nadev je lahko iz mesa ali pa sladak ocvrte sladke drobtine, pri bogatejših oboje!) vse je zabeljeno s čisto mastjo ali z maslom ali s sirovim maslom in drobtinicami. Ta jed ima tudi nekoliko tiste juhe, v koji se je kuhala, sicer je jed presuha.
4.	Telečja ali svinjska pečenka (pri bogatih oboja, da si vsak izbere), krompirjeva in tudi zelena solata in pesa (ponekod tudi še češplje in jabolka),
5.	Pecivo: krofi, fiancati, potice, šartlji in drobne oblike iz kvašenega testa.
6.	Obara (telečja ali od kuretine) z ajdovimi žganci in s krompirjem. Vsak gost dobi tudi kos belega kruha ali rog-ljiček. (Tvi se začne nekako večerja proti mraku!)
7.	Prekajena (kuhana) svinjina s hrenom; ponekod narežejo vmes tudi klobase ail domače salame.
8.	Görke potice ali gibanice; najbolj priljubljena je rozinova, tudi smetanova in jabolčna — kakor je pač čas.
9.	Pečena kuretina (kure, race, gosi purani) s solato, peso, češpljami; ponekod tudi z jabolki.
10.	Zopet razno pecivo.
11.	Živca. (Takrat se morajo svatje začeti razhajati! To je že proti jutru.)
12.	Kava, čaj, kuhano vino.
Ako je poroka popoldne, se vzamejo poljubne točke, najrajši od 6.-12. Nekateri dajo namesto obare juho in govedino. O kakih tortah, keksih in drugih takih rečeh ni bilo govora. V zadnjem času pa se rada postavljajo s takimi izdelki kmetska dekleta, ki so obiskovala podeželske gospodinjske tečaje. K pristni kmetski svatbi torej n e spadajo.
Še to! Starejšina ima veliko nalogo: vse jedi deli namreč on sam in jih tudi razreže! Zlasti perutnino mora znati dobro «trančirati».	Anka.
Torta iz beljakov. Za nekatere jedi uporabljamo samo rnmenjake, zato pa beljaki ostajalo. Iz teh lahko napravimo torto: Steremo sneg iz 6 10 beljakov. Temu primešamo 10 clkg zmletih man-delnov, orehov ali lešnikov, tri žlice d roll ti nt 3 žlice sladkorja in 1 žliro ruma. Vse to r'ohro premešamo in denemo v tortni model. Tega pa prej namažemo z maslom in posujemo z drolitinami, da se zmes ne prime modla. Peče se pola-eoma. Ko ie torta pečena, napravimo čokoladno ali sladkorno glazuro, ali jo pa rtotresemi samo z drobno stolčenim sladkorjem. Lahko primešamo torti tudi par rlkg mas'a in nekaj pinjol. Je zelo okusna in razmeroma po ceni.	SI.
Pikantna polivka. Sesekljaj srednje-vpliko čebulo in 4—5 dkg surove gnjati, vpIo na drobno; prepražit o v 3 4 dkg sirovega masla, . prideni 1 žlico moke in pol litra juhe. Ko se polivka nekoliko "ovre, deni vanjo polovico lovorjevega l;4ta, 2 klinčka, kozarec belega vina, žlico kisa nekoliko soli, košček sladkorja. Ko se nekoliko povre, pretlači skozi sito, prideni rar kapljic maggija in serviraj zelo vroče. Meso lahko narežemo v polivko, ali pa ga damo zraven.
HIGIJENA
Negovanje rok. Da si mora ženska, ki hoče, da io smatrajo za omikano in olikano. vsak dan čistiti nohte, je samo ob sebi razumljivo. Medicina in praksa sta dognali, da ie glicerin najboljše sredstvo za negovanje rok. Glicerin daje polti nežnost, mehkost in gladkost. Toda glicerin se nikakor ne sme uporabljati vsak dan, ker sicer postane koža rok rumenkasta, Zato se mora uporabljati pasta, ki
je iz 75 gramov glicerina in 50 gramov mila, nekaj kapljic vanilje in pol litra najfinejšega olja. S to pasto se jiamažejo roke vsak večer pred spanjem, Seveda tudi najlepše roke ne dokažejo kulture, ako ni negovano, umivano in kopano tudi vse ostalo telo.
ROČnO DELO
Čipkarstvo je stara domača obrt, ki јс že nad 400 let udomačena po Idriji in njeni daljni okolici. Prve čipke je prinesla v Idrijo v IG stoletju iz Češkega žena nekega rudniškega uradnika. Imenovala jih je «fažkovke». Kmalu je naučila nekaj idrijskih žen in deklet izdelovati te čipke, ki so jih uporabljali za okrasek pri kranjski narodni noši. Nekoliko pozneje so zanesli iz Hrvatske druge vrste čipk, ki so jim rekli «čipko po novem», «vejevke» ali «te drobne». Služile so za cerkveno uporabo. Pozneje je neka idrijska rodbina izumila nove čipke z risom «idrijskih čipk», ki so obdržale to ime tudi na svetovnem trgu. Pri teh čipkah se vije ris v vsakovrstnih oblikah in je sklenjen z umetnimi motivi. Za te «idrijske čipk«»» so se začeli zanimati razni trgovci in na podlagi razvoja teh čipk se ie ustanovila v Idriji tudi čipkarska šola Ker nima tamkajšnji gorati okraj druge domače ženske obrfi. je čipkarstvo velikega gospodarskega in kulturnega pomena. V ogelni okrasek tržaške okoličan, peče kaže slika št. 2. Naše prababice so s čudovito spretnostjo vezle te zapleteno sestavljene vzorce brez risbe. Glavne črte in smeri so si označile z enostavno zgilio, okoli te so pa z geometrično natančnostjo razvrščale dele okraska.
Otroška odejica bodi iz bombaža ali iz volne, pernata ni priporočljiva. Ne delaj premajhne, da jo lahko v posteljici zatlačiš od vseh strani, drugače se otrok razbrca in prehladi. Pod odejico uporabljaj rjuhico, ki jo lahko pereš. Odeje ne moreš prati, ker se težko suši. pa tudi bombaž se zgnete in izgubi toploto. Zato tudi nikoli ne zavijaj deteta pri pestovan.ju v odejico!
Odejico si lahko pripraviš sama: spodnje blago pritrdi močno napeto na mizo ali kako desko (na vsak vogliček in sredi krajcev zabij žebljičke)! Nato pokrij blago enakomerno z bombažem. Najboljše je, da držiš levico pod podlogo in tiplješ, kako nalagaš z desnico. Vrh tega pregrni zgornje blago in ga zopet pritrdi z žebljički. Z ravnilom in s kredo potegni ravne črte, približno 4 cm presledka, V sredo pa načrtaj kvadrate ali poševno prekrižane črte, ali pa si napravi iz trdega papirja poljuben vzorec, ga položi na blago in občrtaj! Vzemi