novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale -45% - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER£UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 35(1218) Čedad, četrtek, 21. septembra 2006 V nedeljo so se srečali sosedje an stari prijatelji iz Robedišča an Čarnega varha. Nekdanje vezi so še žive an živa je skupna želja an volja varniti življenje v naše gorske vasice beri na strani 6 Državni sekretar Pelikan srečal vodstvi SKGZ in SSO PULFERO Domenica 24 settembre Camminata internazionali ©ELLA FACE Poh©© miru iz Podbele do Štupce po dolini Prodola Ore 8 partenza da Stupizza, 9 partenza da Podbela, 13 arrivo al centro visite di Stupizza, pastasciutta, interventi, 15.30 concerto Kongres italijanskih slavistov na Univerzi Videm, glavno mesto slavistov Državni sekretar republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, ki so ga spremljali sodelavca Jure Zmauc in Tadej Bojnec ter generalni konzul Jože Sušmelj, se je prejšnji teden srečal v Gorici z vodstvi Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij in torej z manjšinskimi predstavniki vseh treh pokrajin. V središču pozornosti je bilo sodelovanje med Slovenijo in slovensko manjšino v FJK tudi v luči novega zakona za Slovence izven meja matične države, ki je bil pred kratkim odobren in za katerega se pišejo podzakonski akti. Državni sekretar je uvodoma poudaril, da Slovenija podpira dialog in sodelovanje med krovnima organizacijama ter se zavzel za oblikovanje dolgoročnih smernic tudi na relaciji Urad -krovni organizaciji. Srečanje je bilo priložnost za razgovor o številnih aktualnih vprašanjih, od izvaja- Mednarodni slavistični komite v Grmeku Državni sekretar Pelikan, Jure Zmauc in konzul Sušmelj (foto Bumbaca) nja zaščitnega zakona in sodelovanja med deželo Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo do potrebe po kvalitetnem skoku v kulturnem delovanju in ustvarjanju Slovencev videmske pokrajine. V ospredju je seveda bilo vprašanje preustroja paritetnega odbora, ki ga je prejšnji teden sprožila ministrica Lanzillotta. Vsi prisotni so si bili edini v ugotovitvi, da gre za pozitivno novost, saj je desnica dobesedno blokirala delovanje odbora. Prišla pa je do izraza tudi bojazen, da bi postopek novih imenovanj pomenil tudi zavlačevanje pri izvajanju zakona. Obenem pa je bilo izraženo tudi pričakovanje, da se postopek nadaljuje na ravni rimske vlade, kateri je paritetni odbor poslal (že trikrat sicer prejšnji) seznam občin in torej določitve teritorija, kjer naj se zakon izvaja. V sredo 20. septembra se je v Kongresnem središču v Ul. Palladio 8 v Vidmu pričel IV. italijanski slavistični kongres. V okviru kongresa bo potekal tudi workshop Mednarodnega slavističnega komiteja, ki se bo zaključil v soboto, 23. septembra v Klo-diču. Govor bo o perspektivah slavistike, ki so se nakazale med preteklim mednarodnim kongresom v Ljubljani in bodočim, ki bo na Ohridu. Seznam predavanj na kongresu italijanskih slavistov je dolg, saj bo kongres danes in jutri petek, 22. spe-tembra trajal od jutra do večera. Tematike so raznolike in obravnavajo tako literarna kot jezikoslovna vprašanja. Cilj kongresa je izluščiti najaktualnejše slavistične tematike. O pomembni prireditvi smo imeli krajši intervju z direktorjem oddelka za jezike in kulture Srednje in Vzhodne Evrope na videmski Univerzi prof. Giorgiom Zifferjem, ki je tudi koordinator kongresa. Prof. Ziffer, kakšnen pomen pripisujete dejstvu, da se Kongres italijanskih slavistov ter mednarodno srečanje slavistov odvijata prav v Vidmu? Prof. Giorgio Ziffer Vsekakor gre za pomembno priznanje Univerzi iz Vidma. To je četrti italijanski kongres, prejšnji je bil v Forliju. Priznanje gre temu, da smo znali v Vidmu ustvariti pomembno slavistično središče in to v prostoru, ki je na križišču med romanskim in slovanskim svetom. Mednarodna srečanja slavistov pa so se običajno odvijala v slovanskih državah. Pomembno je torej, da se takšno srečanje tokrat odvija v Vidmu zaradi odnosov s Slovenci in z mednarodno slavistično stvarnostjo. Kakšna bo vezna nit Kongresa? Glede workshopa Mednarodnega komiteja slavistov bi dejal, da bomo ocenili mednarodni kongres, ki je bil pred tremi leti v Ljubljani in spregovorili o kongresu, ki bo čez dve leti na Ohridu. Na Kongresu italijanskih slavistov pa so teme proste. Govor bo o metriki, o književnosti, o ločilih, skratka, o najaktualnejših problemih sodobne slavistične znanosti. Zato nismo želeli določiti le ene tematike. A.M. beri na strani 5 ”400%00 CURO ZA &UKVA IN VSE DRU60... (SAMU0 ZA ADHS6A ŠU01ARJA/) KUOSE MORE? Stekel je postopek za nov “paritetni” Ministrica za deželna vprašanja Linda Lanzillotta, kot smo pisali prejšnji teden, je dala pobudo za zamenjavo paritetnega odbora na nivoju dežele Furlanije Julijske Krajine ter napovedala, da bo vlada prav tako imenovala nove predstavnike. Novici so sledile številne izjave. Predsednik paritetnega odbora Rado Race je najavil odstop tako s predsedniškega mesta kot iz odbora. Z nekoliko grenkobe je v intervjuju Primorskemu dnevniku dejal, da je za razpust odbora izvedel iz časopisov. Med ostalim je dejal, da je "te- žnja, da bi center Trsta, Gorice in Čedada bili izključeni iz seznama opazna že iz samega zakona in je prisotna, v večji meri v desni sredini (absolutno v skrajni desnici) in, v manjši meri, tudi v levi sredini". V tem smislu je Race omenil težnjo, ki izhaja iz 19. stoletja, da sta lahko Trst (predvsem) in Gorica lahko samo italijanska. Kljub temu lahko vlada, po mnenju Raceta, sprejme seznam občin in ga pošlje v podpis predsedniku republike, ne da bi se ozirala na strahove desnice. Vladni podtajnik Miloš Bu- din je dejal, da je sprememba potrebna, saj sta se menjali politični vodstvi tako v Deželi FJK kot v Rimu. Nekateri člani dosedanjega odbora pa so bojkotirali njegovo delovanje. Budin je izrazil osebno Zeljo, da bi bil novi odbor manj spolitiziran in bolj tehničen. Predstavnik Slovenskih in italijanskih komunistov Stojan Spetič je naglasil, da zamud ne bo lahko nadoknaditi in opozoril, da bo potrebno za imenovanje novega odbora nekaj mesecev. (ma) beri na strani 4 Rado Race četrtek, 21. septembra 2006 2 Al Centro fieristico con la prò loco Nediške doline Le valli del Natisone vanno a Rovigo Una nuova ed importante opportunità per le Valli del Natisone di presentarsi all’esterno della nostra regione è stata colta dalla prò loco Nediške doline che all’inizio di ottobre parteciperà ad una importante iniziativa a Rovigo. Dal 5 al 7 ottobre nel centro fieristico della città veneta ci sarà il Convegno nazionale delle prò loco ed accanto ad esso anche uno Un posto medico in dono dalla Banca di Cividale Per ricordare il 30° anniversario del sisma in Friuli, la Banca Popolare di Cividale ha voluto compiere un gesto di concreta solidarietà donando al servizio di protezione civile 'dell’ANA del Friuli Venezia Giulia un nuovo posto medico avanzato, un vero e proprio ambulatorio mobile da utilizzare in caso di calamità e nelle esercita- zioni di protezione civile. L’attrezzatura sanitaria di consistente valore è stata consegnata ufficialmente domenica 17 settembre, all’inizio della grande manifestazione nazionale dei volontari della protezione civile in programma alla caserma ‘Goi’ di Gemona, dal presidente del gruppo bancario cividalese, dott. Lorenzo Pelizzo. stand in cui verranno presentati i diversi territori con le loro caratteristiche turistiche ed ambientali. La prò loco Nediške doline in quell’ambito sarà la sola a rappresentare il Friuli Venezia Giulia focalizzando l’attenzione ovviamente sulla Slavia friulana. Nella prima giornata ci sarà una degustazione della cucina tradizionale locale con gli štruki in primo piano, venerdì 6 ottobre è dedicato all’artigianato artisitico, sabato chiusura con la musica popolare ed il suono delle fisarmoniche. A livello locale invece la prò loco Nediške doline ha collaborato con l’Associazione “Invito” per ripetere anche quest’anno la manifestazione Invito a pranzo d’autunno nelle valli del Natisone che si svolgerà dal 1. ottobre al 26 novembre. Si punta, come sempre, sui profumi e sapori d’autunno con piatti della tradizione locale a base di funghi, castagne, selvaggina prodotti dell’agricoltura e degli allevamenti di montagna. I locali che hanno aderito all’iniziativa sono: trattoria alla Posta e trattoria Alla cascata di Clodig/Hlodič di Grimacco/Grmak, trattoria La tana del formichiere di Spessa (Cividale), trattoria Alla trota di Specognis, osteria All’antica di Cras, trattoria Ai buoni amici di Tarcet-ta/Tarčet e la Gastaldia D’Antro in comune di Pulfe-ro/Podbonesec, locanda Al giardino e trattoria Le quer-cie a San Pietro al Natisone, osteria La cascina di Sorzen-to, La taverna fiorita di Ver-nasso e l’agriturismo di Cedron. La prò loco naturalmente prosegue anche con le sue attività “tradizionali” come le passeggiate naturalistiche nella valle del Pradolino oppure sul monte Kolovrat, nei luoghi che furono teatro della prima guerra mondiale o ancora alla scoperta della grotta d’Antro accompagnati da esperti ed animatori locali. Pisnxo iz K Stojan SpetiC Pokopali so jo v nedeljo, na luteranskem pokopališču v Firencah. Brez molitve, kot je želela. In brez oblasti, ki jih je mrzila. Vsega petdeset najožjih znancev in prijateljev. Med njimi sestra Paola, tajnica Daniela, režiser Franco Zeffirelli, ki je polemično vrgel na krsto zlati florint, dragoceno nagrado mesta Firence, ki so ga Oriani odrekli zaradi njene polemične ostrine proti islamu in italijanski strpnosti. Kljub temu jo bodo te dni počastili na sejah deželnega sveta in mestnega sveta v njenih Firencah, kjer se je rodila pred 77 leti, v času Mussolinijeve diktature. Na brihtno punčko je močno vplival oče, odločen liberalec, nasprotnik režima, ki so ga fašisti zaprli in mučili. Mlada Oriana se je pri trinajstih letih udeležila osvobodilnega boja v mestu. Od rane mladosti je vedela, da bo ča- snikarka in pisateljica. Zaslovela je s svojimi JF 4 intervjuji, v katerih je «Lg| , znala iz vprašanih izv- leči vse najintimnejše in skrito. Henry Kissin-I ger je nekoč napisal, da HMMML ■ je bil pogovor z Oriano Fallaci njegova največja napaka, ker se je razgalil. Ajato-lahu Homeiniju ni skrila svojega prezira zaradi njegovega odnosa do žensk. Wemerju Von Braunu je zamerila nacistično preteklost in zapisala, kako se ji je gabil njegov vonj po limoni. Nemški vojaki so se namreč umivali z milom, ki je dišal po limoni. Intervjuvala je še Jasirja Arafata, generala Giapa, Panagulisa, Indirò Gandhi, Alija Butho, Gadafija, Fellinija, Billa Colbyja. Njena edina velika ljubezen je bil A-lekos Panagulis, junak boja proti vojaški hunti v Grčiji, ki ga je iztrgala tragična usoda. Oriana Fallaci je bila svobodna, predrzna, mestoma osorna in agresivna. Ko je izvedela, da ima raka, ga je začela sovražiti. Pisala je o tem svojem sovraštvu do Tujca, ki se je vsidral v nje- no telo. O želji, da bi ga izgnala iz sebe. Teroristični napad na Twin Towers jo je tako pretresel, da je svoje sovraštvo do Tujca razširila na islam, na arabske množice. Objavila je niz člankov in nato knjigo Ponos in presodek, v kateri obtožuje Evropo, da je mehkužna in s svojo strpnostjo sokriva za vzpon i-slamskega fundamentalizma. Iz New Yorka, kjer je živela, je postala glasnik spopada civilizacij. Desnica je zahtevala, naj predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi imenuje Oriano Fallaci za dosmrtno senatorko, vendar neuspešno. Ciampi je zaslužno mesto v senatu dodelil Giorgiu Napolitanu, ki ga je nasledil na Kviri-nalu. Po izvolitvi jo je na zasebno avdijen-co sprejel papež Ratzinger. Pogovarjala sta se dobre pol ure, vendar podrobnosti nista hotela povedati. Sedaj nekateri med komentatorji povezujejo ta pogovor z nedavnim predavanjem Benedikta XVI, ki je tako razburilo islamski svet, vendar se domneva ne zdi utemeljena. Oriana Fallaci je vsekakor bila z-gledna novinarka in kontroverzna pisateljica, polna temperamenta in osebnih ostrin. Zato je bila močno priljubljena ali osovražena. Nihče ne more reči, da je bil do nje ravnodušen. Aktualno = “Napetosti” med dvema predsednikoma "Napetosti" med najpomembnejšima predsednikoma v Sloveniji, predsednikom države Janezom Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo, se nadaljujejo. In to kar v javnosti. Pred nekaj tedni se je "dvoboj" začel ob ugotovitvi predsednika Drnovška, da vladni premier ne deluje ravno v interesu vseh državljanov, saj deli državljane med "naše" in “ne naše”. Predsednik Janez Drnovšek je na spletnih straneh Gibanja zapisal, da urad predsednika države ne more plačati 20.000 evrov za pokritje stroškov vrnitve Toma Križnarja, ker vlada njegovemu uradu noče povišati sredstev. "Očitno bi vlada rada na tak način disciplinirala neposlušnega predsednika", je prepričan Drnovšek. "Pa ne gre za nobena pretirana sredstva, saj je letošnji predsednikov proračun nominalno nižji kot lanski", je še zapisal. Ker je predsednik predvidel takšen razplet, je že zmanjšal preostale aktivnosti v tem letu. Ne bo se udeležil letnega zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Odpovedal bo še nekatera že prej dogovorjena meddržavna srečanja. Varčuje se pri vseh postavkah materialnih stroškov. Iz urada premierja Janeza Janše sicer zanikajo, da bi predsednik Janez Drnovšek prvega ministra kdaj seznanil z zahtevo svojega urada po dodatnih proračunskih sredstvih. Vlada ob tem pojasnjuje, da je proračun predsednikovega urada leta 2005 znašal 840, letošnji, ki je bil usklajen, pa 818 milijonov SIT, kar za 9 milijonov presega lansko realizacijo. Urad predsednika vlade je še sporočil, da bo ministrstvo za finance vlogo za razporeditev dodatnih sredstev na proračunske postavke urada predsednika vladi posredovalo takoj, ko se bosta predsednika dogovorila o rešitvi nastalega položaja. Drnovškov urad ugotavlja, da s finančnega ministrstva še ni prejel odgovora. Pogo- Predsednik Janez Drnovšek jevanja vlade pa Drnovšek razume kot poskus njegovega podrejanja, dejanja vlade pa niso skladna z normalnim delovanjem institucij, so zapisali v uradu predsednika republike. Menijo, da dogovarjanje med premierjem in predsednikom republike ne bi bilo skladno z zakonom o javnih financah, zato poziv vlade vidijo tudi kot mogočo obliko zavlačevanja. Predsedndik Drnovšek je zaradi pomanjkanja denarja že odpovedal nekatere obiske. Na zasedanje Generalne skupščine Združenih Narodov v New York bo odpotoval zunanji minister Dimitrij Rupel, kar pa je bilo znano že 12. januarja letos. Na državni obisk v Španijo pa naj bi predsednik republike po lastnih besedah verjetno odpotoval z osebnim avtomobilom. (r.p.) Scintille ai vertici in Slovenia Scintille ai vertici Il clima tra il Presidente della repubblica Janez Drnovšek ed il premier sloveno Janez Janša si sta sempre più surriscaldando. I problemi sarebbero di natura finanziaria e legati alle risorse economiche a disposizione presidente della Repubblica, giudicate da quest’ultimo insufficienti. Drnovšek ha dichiarato di aver rinunciato a partecipare alla riunione dell’assemblea generale dell’ONU a causa delle ristrettezze finanziarie, mentre il presidente del consiglio afferma che la dotazione in bilancio per l’anno in corso è superiore a quella dell’anno scorso. Drnovšek rincara dichiarando che andrà in visita ufficiale in Spagna come da programma ma non in aereo bensì in automobile. Esercitazione europea Martedì 19 settembre ha a-vuto inizio in Danimarca un’esercitazione europea di protezione civile Danex 2006. Sono circa 400 i partecipanti all’iniziativa provenienti da 7 paesi: Danimarca, Estonia, Ungheria, Germania, Lituania, Svezia e Slovenia, rappresentata da venti operatori. Nel corso dell’esercitazione simuleranno un incidente ferroviario in una galleria con la fuoriuscita di so- stanze pericolose, un’esplosione di gas ed anche un’esplosione in una centrale atomica con dispersione di sostanze radioattive, nonché un attacco chimico su un aereo in volo. All’esercitazione prendono parte ovviamente anche esperti e specialisti dei singoli settori. Musicisti da tutto il mondo Si è tenuta la settimana scorsa a Gorizia e Nova Gorica la prima conferenza di musicisti sloveni provenienti da tutto il mondo. Su iniziativa degli sloveni di Toronto la tre giorni dei musicisti sloveni è stata organizzata dal Congresso mondiale sloveno (Svetovni slovenski kongres). E’ stata questa anche l’occasione per conoscere compositori poco noti in Slovenia com’è il caso del musicista Ciril Kren affermato invece in Argentina. Invito a Lubiana Il celebre giornale newyorkese New York Times del numero del 19 settembre ha pubblicato un’ampia descrizione della capitale slovena, invitando gli operatori e-conomici a visitarla. Lubiana è a giudizio del giornale ame- ricano una città ideale per u-nire incontri di lavoro con attività turistiche e sportive. Per misurare i lividi Il problema della violenza tra le pareti domestiche su donne e bambini é un grande problema, molto più grave di quanto appaia dai rapporti della polizia. Molto spesso infatti si nasconde nel silenzio delle vittime che raramente sporgono denuncia. In Slovenia c’è ora un’iniziativa di cui parla il quotidiano Dnevnik. Presso l’Istituto Emma hanno realizzato un cartoncino da appendere alle maniglie delle porte che ha la forma di una mano e riporta tutte le variazioni di colore che assumono i lividi. “Quanto a lungo ancora starete in silenzio?” é lo slogan dell’iniziativa che si propone di convincere le vittime a parlare dei propri problemi ed interrompere la spirale di violenza, ma anche di suscitare il dibattito sulla violenza le cui tracce spesso col tempo scompaiono ma rimangono le cicatrici dell’anima. Sono stati realizzati 100 mila cartoncini a forma di mano per misurare i lividi che saranno esposti nei luoghi pubblici (scuole, autobus ecc.) ma anche sulle maniglie delle porte nei condomini. Predsednik vlade Janša Četrtek, 21. septembra 2006 Projekt ‘Pesniki dveh manjšin” v duhu čezmejnega sodelovanja Pobudo-ZSKD in Italijanske Unije bojo predstavili tudi v Čedadu Zveza slovenskih kulturnih društev in Italijanska Unija sta soorganizatorja Čezmejnega projekta “Pesniki dveh manj-šin-Poeti di due minoranze”, ki na visoki kulturni ravni poglablja bogato področje manjšinske stvarnosti na Primorskem obmoCju z zrcalnega pogleda Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt je nastal s pokroviteljstvom Evropske Unije v okviru zrcalnega programa Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. V duhu Čezmejnega povezovanja in z Zeljo po vrednotenju skupnega književnega bogastva so pesniki dveh manjšin postali objekt, protagonisti in sooblikovalci širše pobude, ki prispeva s svojimi vsebinami k veCji kohezivnosti manjšinskih in večinskih narodov z vrsto pobud, med katerimi je že doživel izvedbo cikel srečanj pesnikov z dijaki večinskih in manjšinskih srednjih šol ter z univerzitetnimi študenti. Sledil je odmevni, dvodnevni simpozij primerjalne književnosti v okviru Foruma Tomizza, na katerem so znani intelektualci in umetniki predavali v Trstu in v Kopru o temi literarne ustvarjalnosti na večjezičnem, obmejnem ob- Martina Kafol med snemanjem video-mozaika močju in v sklopu manjšinske stvarnosti. Italijanska Unija je uredila dvojezično antologijo, ki predstavlja izbrane lirike štiriindvajsetih pesnikov in podro- bne, kritično opremljene opise njihovega ustvarjalnega dela. Izbor avtorjev in poezij sta strokovno izvedla prof. Miran Košuta in prof. Elis Deghengi Olujič. Da bi tudi s prikupnostjo modernega video-sredstva približali izvrstne književne pokrajine pesništva širšemu občinstvu in predvsem mladim, je Zveza slovenskih kul- KOLEDAR PREDSTAVITEV sreda, 20. septembra ob 20.30 Kulturni dom, ul. Petronio 4 , Trst sreda, 27. septembra ob 18.00 Kulturni dom, ul. Brass 20, Gorica sreda, 11. oktobra ob 17.00 Univerza na Primorskem, Koper - Fakulteta za humanistične študije - Knjižnica znanstveno razi- skovalnega središča, Garibaldijeva ul.št.1 četrtek, 12. oktobra ob 20.30 Dvorana delavske družbe (Somsi), Trg Giulio Cesare 15, Čedad petek, 20. oktobra ob 21.00 Etnoblog, ul. Madonna del mare 3, Trst ponedeljek, 23. oktobra ob 16.30 Univerza Trst, Andrena Campo Marzio 10 turnih društev prevzela odgovornost zrcalnega projekta z realizacijo dvojezičnega video-mozaika in fotografske razstave s portreti vseh sodelujočih umetnikov. Režija filma je bila poverjena tržaški ustvarjalki Martini Kafol, glasbeno kuliso je podpisal Aljoša TavCar, za montažo pa je poskrbel Antonio Giaco-min. Film bo doživel veC javnih predstavitev na deželnem obmoCju in v Sloveniji; predvajanje bo spremljala tudi potujoCa fotografska razstava Andreja Furlana, ki bo osvetlila manj običajne aspekte vsakdanjega življenja in osebnosti pesnikov. Niz predstavitev, ki se bodo nadaljevale še v naslednjih mesecih na širšem, mednarodnem obmoCju, bo zadnje. poglavje zanimivega projekta, ki bo tudi v tej sklepni fazi ponujal veC priložnosti za poglabljanje teme literarne dejavnosti na križpotju kultur in naro-dnih-identitet. Tako antologija kot video in razstava upoštevajo like pesnikov, ki živijo v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenski pesniki v Italiji so Majda ArtaC Sturman, Marij Čuk, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja, Miha Obit, Silvana Paletti, Jurij Paljk, Boris Pangerc, Aleksij Pregare, Alenka Rebula Tuta, Irena Žerjal, italijanski pesniki v Istri pa so Vlada Acquavita, Libero Benussi, Loredana Bo-gliun, Alessandro Damiani, Roberto Dobran, Anita Forla-ni, Laura Marchig, Ester Sar-doz Barlessi, Mario Schiavato, Giacomo Scotti, Maurizio Tremul, Ugo Vesselizza. Kobarid praznuje 100-letnico Gregorčiča Občina Kobarid vabi ob občinskem prazniku na osrednjo primorsko slovesnost posvečeno 100-letnici spomina na pesnika in duhovnika Simona GregorCiCa. Proslava bo 1. oktobra 2006 na osrednjem trgu v Kobaridu. Program se bo priCel ob 15. uri z recitalom mladih, ob 16. uri bo osrdnja slovesnost z naslovom: Srce Človeško sveta .stvar. Gregorčič je bil eden izmed slovenskih pesnikov, ki je bil najbolj povezan s slovenskim narodom in njegovimi ljudmi. Bil je duhovnik, ki pa je prišel kot Človek v globoko bivanjsko stisko (Qoveka nikar, Moj Cmi plašC itd.). Gregorčič je med slovenskim ljudstvom zaslovel zaradi svojih narodolju-bnih pesmi, kot sta SoCa, V pepelnični noci in mnogo drugih. Poznejša kritika je izpostavila njegovo intimno poezijo. Modema (Cankar, Kette, Murn, Zupančič) je nekoliko zatemnila pesnikov sloves, ki je doživel ponovno ovrednotenje. Gregorčič je imel ogromen vpliv na msgr. Ivana Trinka. Zamejski je izdal pesmi z Gregorčičevo vzpodbudo. Ob tem ga je duhovniški kolega navduševal za slovenski narod in ga "uvedel" v slovensko kulturno življenje, (ma) Fine settimana a Mezzana nel segno di San Canziano L’iniziativa dal 22 al 24 settembre nella frazione di San Pietro Tornano gli “Incontri a Mezzana”, organizzati dal Comune di S. Pietro al Nati-sone e dall’Auser Valli del 1 Natisone - Nediške doline in collaborazione con altri enti tra i quali l’Associazione Od me-je. Gli appuntamenti sono tre. Venerdì 22 settembre alle 18 nella sala consiliare di S. Pietro si terrà una conferenza con proiezione di diapositive del professor Sergio Tavano, storico dell’arte e presidente dplla Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, su “La sacralità del territorio: i Santi Canziani”. Introdurrà Corrado Dalla Libera. E’ prevista anche l’esibizione del coro Matajur di Clenia. Sabato 23 presso la Casa Rosalba di Mezzana si terrà un laboratorio didattico e di gioco inserito nel progetto AU.DI.TE. Domenica 24, alle 9.30, sempre a Mezzana verrà i-naugurata una mostra fotografica itinerante e verranno esposti i lavori del laboratorio. Alle 10.30 prenderà il via una camminata lungo il percorso che porta alle rovine della chiesa dedicata a S. Canziano. L’incontro dei partecipanti presso la chiesa ed il pranzo al sacco avverrà verso mezzogiorno. E’ stato pensato anche un programma alternativo per i non camminatori, che prevede una visita guidata ad un percorso artistico, una passeggiata nel bosco ed il pranzo al sacco. Le nuove iscrizioni per i corsi dell’Auser - Università dell’età libera Valli del Natisone - Nediške doline si ricevono, a partire da questa settimana e fino al 29 settembre, presso la biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone. Per l’anno accademico 2006-2007 sono stati già predisposti alcuni laboratori creativo-artigianali (ricamo, cucito pratico, arte sartoriale, creare gioielli ed altro, chiacchierino maglia uncinetto, decoupage e acquerello), di lingue (croato, inglese, tedesco e italiano per stranieri)« oltre ad un corso di ballo autogestito, che si terrà nella canonica di Azzida, e ad un corso di estetica. Da ottobre dovrebbero essere attivati anche i corsi di fotografìa, lavorazione del cartoccio, grafica paesaggistica, merletto a tombolo, storia dell’arte, storia della musica, agricoltura biodinamica e informatica di base. Maggiori informazioni si possono rice^pre presso la biblioteca di S. Pietro, via Alpe Adria 58, o telefonando al numero 0432.717004. L’orario è il seguente: lunedì e mercoledì dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 18, venerdì solo dalle 16 alle 18. Cividale, Aula magna Liceo classico Paolo Diacono Venerdì 22 settembre, ore 17.30 GEOLOGIA: CATASTROFICHE ARMONIE Suggestioni da un archivio regionale lungo 500 milioni di anni Relatore: prof. Corrado Venturini Soroptimist Internacional d’Italia -.Club di Cividale ì PERIGDlQUr. Iti HE i J?-0—feto J&liteur. livpócU lf ■ i. 19 A _______ Abbé Z. Rovini ruo Ch. Rupi-! .T 7 ciiAHuaun. iH’ft j i„ L.3 < : Marija Rozinca Kakuo se angelci veselijo, Mariji glorjo pojejo! Marija na tronu sedi, Jezusa v naruoCju darži. Kakuo se ona usa svetli, ku to sonce in ta luna ku te svete zviezde vse: ona prosi za griešnike. Ce naco bo zadnja nuoC, prid Marija na pomuoc! Sveto nebuo an sveti raj, Jezus, Marija, usiem nam daj! Delaj, delaj... Delaj, delaj, delaj dekle pušjac, delaj, delaj dekle pušjac, za to rajžo žalostno. Pa iz koga gaj bom naredila, pa izkoga gaj bom naredila, s’ je posušu rožmarin. 'Pa j’ vseglih ga bom naredila, pa j’ vseglih ga bom naredila, z rožmarina suhega. Za klobuk ga bom pripela, za klobuk ga bom pripela z eno zlato klanfico. Da t’ ga ne bo burja vzela, da t’ ga ne bo burja vzela, Cez. globoko morjace. Nemške frajle boj’ prašale, nemške frajle boj’ prašale, kdo je tele pušjac dau. Al t’ ga je dala ženka tvoja, al t’ ga je dala ženka tvoja, al t’ ga je dala ljubica. Niemam žene poročene, niemam žene poročene, imam ljubco zaljubljeno. Dala mi ga je Slovienka, dala mi gaje Slovienka, iz sarca ntojga ljubica. (Takuo puojejo to piesam v dreSkim in v sriedenjskim kamunu) *** Iz Rezije HCerko ’mamo, veliko doto ji Cemo dat, staro janko, star korat, gore na Osterk no snežat. (Takuo puojejo Rezijani, ko poročijo hčer in ji dajo za doto gor na grebenu adno senoiet) -jul. /avgust 1956- Ko BI JEST VIEDLA... Ko bi jest viedla, kater bo muoj, mu tiela ukupit an klabuk zastonj. KlobuCiC Zametu, de ga bo pametu, de ga bo nosu fanteCič muoj! Ko bi jest viedla, kater bo muoj, mu tiela ukupit no srajco zastonj. Srajco muglinovo, vsu, vsu puntinovo, de jo bo nosu fanteCiC muoj. Ko bi jest viedla, kater bo muoj, mu tiela ukupit bargeške zastonj. Bargeške štrukove, koliena uon kukale, de jih bo nosu fanteCiC muoj. (piesam čeč) - sept. / oktober 1956 - Aktualno V središču pogovorov slovenski programi RA1 Predsednika Pavšič in Stoka pri Colliniju Pripravlja se nova konvencija med Raijem in predsedstvom Vlade Predsednika Slovenske kultumo-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Stoka sta se v torek, 19. septembra, sreCala z ravnateljem deželnega sedeža RAI Robertom Collinijem. Na dnevnem redu pogovora je bilo vprašanje slovenskih programov ter radijskih in televizijskih poročil s posebnim poudarkom konvencij Rai-vlada, glede katere bosta predsednika krovnih or- ganizacij imela tudi nekaj srečanj s pristojnimi oblastmi v Rimu. Med glavne obravnavane teme sodijo vprašanja avtonomije slovenskih sporedov ter njihove vidljivosti in slišnosti tako v nekaterih krajih na Tržaškem in Goriške kot tudi v videmski pokrajini, ki jo televizijski signal sploh ne pokriva. Predsednika krovnih organizacij sta se zaustavila tudi na vprašanju vodenja I Una comunità ormai allo stremo Preoccupazione espressa dalla Skgz provinciale E’ partita dalla grave situazione demografica e dalla strutturale debolezza economica e sociale di tutta la fascia confinaria l’analisi della situazione attuale della comunità slovena del Friuli nella prima riunione del comitato provinciale della SKGZ dopo la pausa estiva. I poco più di 6.000 abitanti delle Valli del Nati-sone (ma lo stesso vale anche per le Valli del Torre e Resia) e gli appena 396 bambini dai 3 agli 11 anni la dicono lunga sulla difficoltà di vivere e lavorare in montagna soprattutto per le giovani famiglie. Si è aperto dunque un interessante dibattito con diversi interventi che verrà approfondito nei prossimi mesi per delineare il programma di attività e le iniziative politiche di stimolo e confronto anche istituzionale ritenute necessarie per non lasciar morire la nostra montagna e non far sparire la nostra co- munità slovena. Non sono mancati nella discussione toni anche polemici nei confronti degli enti locali e della stessa amministrazione regionale. Nel corso della riunione è stata presa in esame la situazione scolastica di tutta l’area di confine ed è stata ribadita la richiesta di completare l’edncazione bilingue a San Pietro al Natiso-ne in tutta la fascia dell’ob-bligo con l’istituzione della scuola media bilingue. Sono state poi illustrate le attività che si stanno avviando in campo culturale, la proposta della costituzione di un istituto per la promozione della lingua e della cultura slovena nel provincia di Udine, nonché l’intensa attività che la Kmečka zveza di Cividale sta svolgendo per conto dei propri associati, ma anche a vantaggio di tutto il settore agricolo e forestale delle Valli del . Natisone e non soltanto. slovenskega programskega oddelka, saj je mesto vodje, po upokojitvi Nataše SosiC, še vedno odkrito in sistemsko nerešeno; za slovenske programe trenutno ni predvidena funkcija direktorja. Obenem sta Stoka in Pavšič poudarila, da od deželnega sedeža RAI pričakujeta večjo zavzetost za potrebe slovenske manjšine in v tem smislu navedla jasne zakonske obveze. Predsednika SKGZ in SSO sta se zavzela za vsestransko kakovost slovenskega jezika v radijskih in televizijskih sporedih. Na srečanju je bilo tudi sklenjeno, da se bosta predsednika krovnih organizacij po obisku v Rimu ponovno sestala z ravnateljem deželnega sedeža Collinijem. Ce tokratno sreCanje pa je bilo priložnost, da sta SKGZ in SSO izpostavili možnost podaljšanja televizijskih sporedov ob sodelovanju s koprsko in ljubljansko televizijo ter o vsebinskem bogatenju vloge Čezmejne televizije. Glede pobude Dežele, da bi zaCasno postavili tv oddajnik v Nadiških dolinah, je deželni direktor izpostavil negativno mnenje, ki ga je dobil iz Rima. Ob zdajšnjih delnih televizijskih “mrkih” v vseh treh pokrajinah bi kazalo, tako predsednika krovnih, se še v veCji meri po-sluševati sodobne tehnologije, saj bi lahko bile tako radijske oddaje kot sam televizijski dnevnik dostopne tudi preko interneta. Collini, Stoka in PavšiC so bili mnenja, da bi bilo primerno posodobiti vlogo posebne komisije na prefekturi, ki ima nalogo “bdeti” nad deželnim sedežem RAI, in v veCji meri vključiti v to razmišljanje sam odbor Co-recom in predstavništvo manjšine. ZELENI LISTI Ace M er molja Papeževe besede v Nemčiji Na svojem potovanju po Nemčiji je papež Benedikt XVI. izrekel dve misli, ki sta vzbudili pozornost in celo demonstracije v islamskem svetu. Prva misel je bila, da vzhodne in druge drZave občudujejo Zahod zaradi njegove tehnologije, ne razumejo pa, kako je mogoCe, da za ta-hniko in moCjo ni duSe, skratka, ni Boga. Papež je s tem opozoril na Šibkost rimskokatoliške cerkve in ostalih krščanskih cerkva. Drugi del poloble, ki ni tako bogat in nima toliko tehnologije, pa množično sledi Božji besedi. V tem kontekstu je bilo razvidno, da je v prvi vrsti mislil na islamski svet, ki se širi in pridobiva vedno nove privržence, kar je obratno od tega, kar se dogaja rimskokatoliški cerkvi. V univerzi v Regensburgu se je papež Ratzinger direktno dotaknil islama. S pomočjo starega citata cesarja iz Carigrada je papež dejal, da obstajajo v mohamedanski veri elementi nasilja, skratka, Mohamedov nauk naj bi ob toleranci vseboval tudi možnost nasilnega obračunavanja s sovražnikom. Katoliška' cerkev pa odklanja nasilje v imenu Boga in temelji na Človekovi svobodi izbire, ki jo daje razum. Skratka, ob možnosti nasilja, naj bi bili v islamski veri še dodatni iracionalni elementi, ki lahko privedejo do fanatizma (to je sicer logična izpeljava trditve). Papeževe besede so razburile obširen islamski svet in sprožile reko komentarjev v evropskem in zahodnem tisku. Je Ratzinger napovedal novo križarsko vojno? Je bil samo neroden? Je želel napraviti rez s svojim prednikom Janežem Pavlom II., ki je klical islam k skupni moli- Stekel je postopek za nov paritetni odbor po zakonu 38 s prve strani “Zdi se mi, da počasnosti botruje bojazen, tudi v levi sredini, da bi se lotili oreha javne dvojezičnosti pred dežel- nimi volitvami, ki bodo spomladi 2008.” Vsekakor je za Spetiča sprejem seznama ključno vprašanje. Ob tem je naglasil, da bi bilo nedopustno, Gli Enti Locali, le Aziende per i Servizi Sanitari, le Camere di Commercio e i Consorzi hanno tempo fino a sabato 30 settembre 2006 per presentare le domande di contributo ai sensi degli articoli 9 e 15 (uso delle lingue minoritarie nella Pubblica Amministrazione) della Legge 482)99. Le domande vanno presentate presso il Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero della Regione FVG in Piazza XX Settembre, 23 a Udine, o in Via del Lavatoio, 1 a Trieste. D modello da compilare è a disposizione sul sito Internet della Regione (http://www.regione.fvg.it/comunitalinguistiche/co-munitalinguistiche.htm). Gli articoli 9 e 15 della 482 consentono di finanziare diversi tipi di progetto, finalizzati a agevolare l’utilizzo delle lingue ammesse a tutela negli uffici della pubblica ammmistrazione, garantendo pari dignità d’uso in forma scritta e orale fra le lingue tutelate e quella italiana. ko bi Prodijeva vlada skušala “piliti” seznam, ki ga je odbor poslal v Rim. Predsednik SKGZ Rudi PavšiC je dejal, da je organizacija že dlje Casa opozarjala na potrebo po zamenjavi Članov in da zato “pozdravljamo napoved o spremembah”. Paritetni odbor je bil doslej dejansko blokiran. PavšiC je izrazil željo, da bi do novega odbora prišlo Cimprej in, “da se bo znala slovenska manjšina ustrezno sporazumeti o zastopanosti v tem telesu. Mi smo tudi glede paritetnega odbora za politiko dialoga in sodelovanja.” Izrazil pa je prepričanje, da ni razlogov, da bi rimska vlada Čakala na odobritev seznama občin do imenovanja odbora. Predsednik SSO Stoka je izrazil podobno stališče in dodal bojazen, da bi kdo ne “zavlekel” imenovanja novega odbora po času deželnih volitev. Izrazil je željo, da bi v odboru bila navzoča tudi “stroka”, to je “sposobni ljudje, ki se spoznajo na manjšinske zakone in na probleme naše skupnosti.” Skratka, slovenske politične komponente in organizacij civilne družbe izražajo pozitivno mnenje o zamenjavi odbora, v katerem je bilo preveC ljudi, ki so v resnici delovali proti uresničevanju zaščitnega zakona. Istočasno pa se pojavlja skrb, da ne bi bilo imenovanje novega odbora dodatna ovira za sprejem seznama obCin, kjer naj s,e uresničuje zakon št. 38/2001. (ma) tvi? Imajo sploh smisel Rat-zingerjeve besede o medverskem dialogu, ko pa išCe sporne toCke in ne to, kar je lahko skupnega? Težko je odgovoriti na vsa ta vprašanja. Gotovo je, da je Benedikt XVI. dolgo Casa pisal svoj poseg in 'da je zadevo premislil. Ratzinger ima ogromno teološko znanje in je v tem smislu dopolnjeval Wojtylo, ki je imel izrazitejšo filozofsko in literarno izobrazbo. Je Ratzinger ju ob smrti Janeza Pavla II. zmanjkal politični vodja? Morda pa gre za novo strategijo, ki jo nekoliko bolehni papež izvaja z nesluteno energijo. Kot poglavar rimskokatoliške cerkve je Ratzinger na bavarskem izpovedal šibkost inštitucije, kateri vlada. Gre za dejstva. V bogatem svetu se cerkve praznijo, vedno manj je novih duhovnikov, Bog se mora umikati sodobnemu relativizmu in krizi vrednot, ki jo zapolnjuje potrošnja. Trditvam je težko osporavati. Po drugi strani obstoja svet, kjer se verski trenutek krepi, vendar je islam, ki je bil toleranten ter je prinesel v Evropo izgubljeno grško in latinsko kulturo, obudil svojo-temno stran: fundamentali-sem, teokracijo, terorizem in drugačno nasilje. Tudi to so dejstva, ki jim težko ospora-vamo neglede na vzroke. Skratka, rimskokatoliška cerkev je šibka, vendar dopušča Človeku svobodo izbire in temelji v Kristusovem nauku, ki je zavrnil staropisemsko "-oko za oko-zob za zob". Islam je močan, vendar 'vsiljuje množicam vizijo sveta, ki je globinsko nasprotna modernizaciji, znanosti, tehniki in temu, kar je ustvaril Zahod. S tem je Ratzinger v bistvu pričel dialog z islamom tako, da je izpostavil šibkosti dveh religij. Politično je to neobičajno dejanje, saj pričneš dialog pri iskanju skupnega. Benedikt XVI. je ubral nasprotno smer. Verjetno je to storil tudi v teološki skrbi, da bi dialog ne pomenil kontaminacije, ampak razpravo med različnimi. Niti polovično opravičilo ali pojasnilo ni moglo zavreči dejstva, da je rimski papež vendarle hotel uveljaviti vsebinsko prednost cerkve, ki v svoji tuzemski prisotnosti in številčnosti zaostaja za drugimi monoteističnimi verami, predvsem pred islamom. Po Ratzingerju naj bi se torej dialog pričel tako, da bi bil položaj sogovoPcev jasen in da bi bila nasprotja očitna in ne pometena pod preprogo. Je to možno? L'ANPI informo ii Faedis dopo l'incendio del 28/29 settembre 1944 Domenica 24 Settembre, nell’ambito delle celebrazioni della Zona Libera del Friuli Orientale, si terrà a Faedis una cerimonia che prevede alle ore 9.30 l’incontro in piazza della chiesa; alle ore 10.00 la deposizione di corone al monumento ai Caduti e al cippo degli Alpini: alle 10.30 la deposizione di corone al monumento alla Zona Libera e alle 10.45 la benedizione del parroco. Seguiranno i saluti del Sindaco Beccari, del Presidente della Sezione ANPI locale Enrico Lazzaro e del Segretario dell’ANPI Luciano Rapotez. 11 prof. Luciano Patat terrà l’orazione ufficiale. La Zona Libera del Friuli Orientale, liberata a fine A-gosto 1944 dai partigiani della Divisione unificata Ga-ribaldi-Osoppo, finì per comprendere i comuni di Nimis, Attimis, Faedis, Lu-severa, Taipana e Torreano. Tra le azioni di rilievo ricordiamo l’attacco e la liberazione di Nimis dal presidio cosacco (31 Agosto), l’attac- co al presìdi di Povoletto (5 Settembre) e di Vedronza (23 Settembre), oltre alle continue interruzioni ferroviarie, in particolare quella del 23 Settembre, quando sulla linea Udine-Tarvisio vennero fatti saltare 1.500 metri di linea e 16 piloni, a-zione che meritò l’elogio del maresciallo Alexander. La controffensiva nazista incominciò a svilupparsi il 27 Settembre da Nimis a Cividale, ma i partigiani (3.500 contro 20.000 uomini forti di carri armali e persino di un . treno blindato) riuscirono a contenere i violenti attacchi; il 28 l’offensiva tedesca, scatenatasi su Faedis, impose il ripiegamento lungo linee prestabilite; il 29 continuò il ripiegamento, pur con gravi perdite inflitte al nemico (430 morti e 120 feriti). Ripiegati i reparti, piombò sulla popolazione il peso della feroce rappresaglia, che si concluse con l’incendio simultaneo e la distruzione dei paesi di Nimis, Attimis e Faedis. Aktualno novi matajur Četrtek, 21. septembra 2006 Mostra fotografica al Prosvetni dom di Opicina Petricig e Magajna, immagini del 1976 5 Presentati a San Pietro i risultati del progetto Interreg Ricerca archeologica “transfrontaliera” Silvia Pettarin alla presentazione del suo libro Le necropoli di San Pietro al Natisone e Dernazacco, venerdì 15 settembre al Museo di Cividale più recenti nella necropoli di San Pietro al Natisone. La ricerca appena conclusa, come ha spiegato il prof. Gino Bandelli del Dipartimento delle Scienze dell’antichità dell’Università di Trieste, capofila del progetto Interreg, ha dimostrato come dal punto di vista geologico l’alto corso del Natisone ed il medio corso dell’Isonzo rappresentino un continuum e che anche dal punto di vista storico quest’area ha avuto a lungo vicende comuni, si tratta dunque di un territorio unitario. Le necropoli individuate a San Pietro al Natisone, una ai piedi del Monte Roba e l’altra a San Quirino, utilizzata dalla metà deU’VIII al V-IV secolo a.C., - come dimostra anche lo studio di Silvia Pettarin, presentato venerdì a Cividale e parte anch’esso del progetto “Tra Natisone ed Isonzo” - si possono considerare la parte più occidentale del gruppo culturale di Santa Lucia di Tolmino/Most na Soči. La ricerca, come ha sotto-lineato il prof. Bandelli, apre anche l’interrogativo della salvaguardia dei paesaggi storici da un lato e dall’altro della valorizzazione del patrimonio storico ed archeologico del territorio che è anche una delle finalità del progetto Interreg. L’importante convegno è stato aperto venerdì mattina con i saluti del prorettore dell’Università di Udine D’Aronco, del sindaco Manzini, del presidente Corsi, del rappresentante della regione che ha auspicato una nuova programmazione Interreg tra Slovenia e Friuli Venezia Giulia per la valorizzazione del patrimonio culturale e del rappresentante del Ministero della cultura slovena Gabršček, che ha sottolineato le comuni radici nella preistoria e dell’esperienza dello Stato patriarcale. Temi ripresi anche dal presidente della Banca Cividale Pelizzo che ha contribuito alla realizzazione dell’iniziativa. Sulla qualità della collaborazione scientifica sono poi intervenuti il prof. Bandelli dell’Università di Trieste, la prof. Beatrice Zbona Trkrnan per il Goriški muzej e la direttrice del museo di Tolmino Cmi-logar. Nel corso del convegno di studi “Le valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuro-pa e Adriatico”, tenutosi venerdì e sabato a San Pietro al Natisone sono stati presentati i risultati di un’importante ricerca italo-slovena, la prima realizzata congiuntamente dagli studiosi di entrambi i paesi, sulla preistoria del territorio compreso tra l’alto corso del Natisone e il medio corso dell’Isonzo. Inserita in un progetto Interreg, che ha visto la collaborazione di istituzioni di ricerca, musei ed enti locali di entrambi i versanti del confine ed a cui ha partecipato anche il circolo Ivan Trinko, la ricerca si è sviluppata nell’arco di tre anni e ha prodotto un’interessante e documentata mostra (bilingue) presso il Museo di Cividale con l’esposizione di manufatti provenienti da scavi compiuti in tutta l’area considerata. Inaugurata lo scorso giugno la mostra è’ stata opportunamente prorogata fino al 6 maggio 2007, per essere poi trasferita al Museo di Nova Gorica presso il castello di Kronberg. Al convegno sampietrino seguirà la pubblicazione degli atti e forse, com’è stato auspicato, anche il catalogo bilingue della mostra. Le valli del Natisone, accessibile via di passaggio e collegamento, hanno avuto un ruolo importante, strategico, fin dai tempi più remoti (la prima frequentazione umana registrata a Biarzo si riferisce al Paleolitico superiore ed è datata 9150 a.C. ). Grazie alla loro configurazione idrogeografica e geomorfologica sono state luogo di molti insediamenti, spesso di notevole continuità, come testimonia la ricchezza di siti archeologici, indagati già nel XIX secolo dal canonico Michele della Torre e dall’archeologo Carlo Mar-chesetti, ed anche gli scavi “Come 30 anni fa tutti parteciparono alla gara di solidarietà verso i paesi e le persone colpite dal sisma, così oggi, nella realizzazione di questa mostra, abbiamo a-vuto la possibilità di allacciare nuove collaborazioni e di lavorare assieme a persone con cui, diversamente, a-vremmo avuto pochi contatti”. Così Zivka Persi, presidente del Kulturno društvo Tabor, ha aperto lo scorso venerdì la mostra fotografica “TERREMOTO 1976 : Valli del Natisone, Val Resia, Valli del Torre”, allestita al Prosvetni dom di Opicina. Terzo appuntamento, nel mese di settembre, con un’iniziativa che coinvolge il Centro studi NediZa, dopo la mostra di Graziano Podrecca alla Kraška hiša di Repen (a-perta fino al 24 settembre) e la partecipazione, con una fotografia di Tin Piernu, alla grande mostra del CRAF “I-talia, 1946-2006. Dalla Ricostruzione al Nuovo Millennio”, appena conclusa alla Fiera di Pordenone. L’attività di scoperta, raccolta, archiviazione e presentazione di materiale fotografico sulle Valli del Natisone, base dell’attuale attività dell’associazione, si afferma e viene apprezzata in contesti più ampi di quello locale, consentendo nuove e stimolanti collaborazioni e dando la possibilità di far conoscere la nostra realtà anche altrove. Per quanto riguarda la mostra di Opicina, essa è stata inclusa nel festival internazionale di fotografia Trie-stèfotografia, giunto alla sua seconda edizione, e organizzato dall’Associazione culturale Juliet, il Circolo Fincan-tieri-Wartsila e l’Associazione culturale Photo-Imago. “L’idea di ricordare il terremoto attraverso la fotografia è nata in occasione della visita alla mostra “Potres” allestita a San Pietro al Natisone dal Centro studi NediZa, che proponeva una selezione delle fotografie di Paolo Petricig realizzate nei giorni successivi al terremoto del 1976” ha affermato Zivka Persi durante la sua presentazione. E proprio un testo tratto dal catalogo di Potres e l’immagine di alcune persone ritratte in un riparo di fortuna a Vernassino veicolano la comunicazione della mostra e la presentano nel numero speciale di Juliet, storica rivista d’arte di Trieste, dedicato proprio a Trie-stèfotografia. “Una manifestazione che vuole dialogare con luoghi e realtà diverse” ha detto Isabella Bembo, una delle organizzatrici “portando le mostre in spazi inusuali e proponendo diversi generi di fotografia, da quella rivolta alla ricerca artistica a quella documentaria, per raggiungere l’obiettivo di coinvolgere le persone e avvicinarle al mondo della fotografia”. V Vidmu Četrto zasedanje italijanskih slavistov AIS s prve strani Mednarodni komite se bo v soboto, 23. septembra preselil v Klodič. Dejanje ni le znanstveno. V Čedadu bomo obiskali arheološki muzej in si ogledali evangelij sv. Marka, kjer so tudi slovenski podpisi. Zaključek mednarodnega srečanja v Klodiču pa ima nedvomno tudi simboličen pomen. Lepo je, če se tako pomembno dejanje zaključi v naravno lepem okolju, ki je istočasno kraj, kjer živi slovenska skupnost. Med mnogimi naslovi predavanj sem zasledil kočljivo temo: “Je slovanski jezik v Grčiji bulgaršči-na?” V gosteh imate makedonske slaviste... Tudi v Benečiji in Reziji še ni povsem rešeno kočljivo vprašanje, če so beneška narečja in rezijanščina del slovenskih narečij. Vprašanje ni le strokovno, ampak tudi politično. Slavisti se osredotočamo na znanstvena vprašanja, niso pa nam tuje kulturne in politične implikacije problemov. Vprašanje, ki ste ga zastavili, je v Vidmu zelo občuteno. V slovanskem svetu je več takšnih spornih trenutkov. Mi lahko posredujemo politiki znanstvene in čimbolj objektivne poglede, potem je stvar politike, kako ukrepa. Lahko znanost sploh kaj vpliva na politiko? Znanost lahko veliko naredi. Pri nekaterih vprašanjih je prisotnih mnogo čustev in strasti, ki zaobjameju tudi znanstvenika. Vendar se moramo pri delu obraniti pred strastmi in nuditi javnosti čim objektivnejšo sliko in analizo jezikovnih problemov. To je način, kako se lah- ko soočamo s političnimi tezami in mediji. Prof. Giorgiu Zifferu smo se zahvalili za intervju in mu voščili ploden potek italijanskega slavističnega kongresa in mednarodsnega srečanja slavistov. Naj ob tem le opozorimo, da so leta 1989 prav italijanski slavisti sprejeli stališče, da so narečja v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini del slovenskega jezikovnega “drevesa”. To naj bi vplivalo tudi na vključitev videmske pokrajine v zaščitni zakon, kar se je leta 2001 tudi zgodilo. Starogorski rokopis Kljub temu se pojavljajo zanikovanja znanstvenih dejstev, poudarjanje abstraktne posebnosti govoric, termini “po našin” in podobne zadeve, ki želijo ločiti slovenska narečja iz videmske pokrajine od slovenščine. (A.M.) Witiù. 'J^Oì’niinvxlb >) 'H** b ,r4f 4 rr yy»»4* '"Priiffk' ; fa&i yk*Àr v** kh*"Z Tr*. ž i S V novi matajur ^ 1 . 7. ------------------------------------------------ četrtek, 21. septembra 2006 Srečanje v nediejo 17. septembra čeglih je deževalo je lepo uspelo Robedišče an Crnivarh so dobri stari prijatelji spet novo prijateljstvo Seriti med nami. Robediščanji so nam Benečanom napravli pravo ojcet. Spekli an skuhal so nam njih narbuojše dobrote, sparjel so nas v Košarjovi an Pavelnovi hisi, kjer je bla ankrat Suola, kot najbližjo an najdražjo žla-hto. Pokazal so nam stare die-la, čeglih je daž cieu dan na-gaju. Gledal smo stare foto- grafije an star način življenja. Pokazal pa so nam v parvi varsti ljubezan za njih vas, kjer živi le sedem ljudi, pa skor vsako hiSo postrajajo an obnavljajo. Trudijo se vamit vasi nje pravi obraz an sevie-da tudi življenje. V imenu organizatorjev an v parvi vrsti društva Stol je na sred vasi vse pozdravila Vida Skvor, ki je z možem an vse- mi drugimi vasnjani napravla tako lepo an toplo srečanje. Ona nas je z živo pripovedjo pejala v stare cajte, kar je biu tle gaspodar avstro-ogrski cesar, na katerega so bli zlo navezani, v drugo svetovno vojno, ko je bila Robedišče partizanska vas, se je tukla pruot nacifašizmu, imiela pa je zelo težko zgodovino an po uojski. Tle je bila meja zlo tarda, življenje je bluo težkuo, ljudje so utiekal an zaradi tega so njih družine draguo plačale. Nono je biu zapart tri miesce, ker je njega hči lieta 1953 utekla čez konfin. Ciesto so pa čakali petdeset liet. Brez nje pa se na more živiet. Sele kar je bluo 70 ljudi v vasi, je pravla Vida, so po časopisih pisal, de je za RobediSče prepozno, de je za- Pogačo ocvierkovo, možersko kuhnjo, r'biško friko, gubanco, Gor po vasi se je videlo vič ljudi ko po navadi, lepuo je bluo ovčji ser an še druge dobrote so nam dal Dante an Vida pokušat poslušat, kuo an Robediščanji “zavijajo ” po čarnovrško j""od Podbele) po poti miru Breginjski kot an Ne-diško dolino poveže v nedieljo 24. septembra druga iniciativa, telekrat od podbunieškega ka-muna, ki bo potiekala v znamenju miru. V nediejo zjutra ob 8. uri popejejo vse udeležence pohoda v Podbe-lo, v kamping ob Nadiži. Tu od Napoleonovega mostu se puode par nogah cez Prodol nazaj v Stupco, po zlo liepi stazi an dolini. Poskar-biel so za kulturni program med potjo, sevieda na temo miru. Se narbuj živuo pa bo ob 13.30 blizu turističnega centra v Stupci, kjer bo bogat kulturni program z igrauci, ple-sauci an glasbeniki. K pobudi so pristopil Donne in nero iz Vidma, radio Zastava an skupina Eilcev Percussionisti galesi. Srečanje je imielo tudi etnografsko valenco s prikazom starih dieI an navad Liep an “dober" sprejem so za vse napravli v hiši štev. 1, v Košarjovi družini Kje so tiste stazice, k’so včasih bile.... Bom grmovje posekau, travico požeu, bom naredu stazice, kjer so včasih bile. Takuo so ubrano zapiel pievci od zbora Matajur. An takuo so nardil možje iz Robedišča, ki so v začetku setem-berja očedli an nazaj odparli staro pot, ki je povezovala njih vas s Črnim var-ham. Pred uojsko so bile obie vasi velike an močne. V Robediščah lieta je 1913 živielo 300 ljudi. Kot v Čarnim vrhu so krave redil an vse puoje na liepi planoti, kjer je vas, je bluo lepuo obdielano. Pomagal so se še z ogljam, ki so ga kuhal v kuotah an s kontrabandam. Ljudje iz obieh vasi - an podobno je bluo an s Prosnidam v tipanskem kamunu -ne samuo, de so se poznal an se zastopil, živiel so kupe. Po tisti stazi je lieta an lieta močnuo teklo življenje, puobje so iz adne vasi v drugo hodil v vas, nevieste so se potle le po tisti stazi vračale gledat svojo družino. Tista žila je bila ankrat zelo močna an skuoze njo je tekla le tista kri. Ce gresta pogledat v črno kuhinjo, ki so jo ohranil v vasi an v njej napravli razstavo starih fotografij, boste videli ki dost neviest so robediški puobi parpejal iz Črnega varha an Prosnida. Podobno je sevieda šlo an na te drug kraj. Od nedieje 17. setemberja je tista stara pot nazaj odpar-ta, začele so se med nami nove povezave, ki nam dajejo muoč an zatuo lahko gledamo z manj skrbi v jutrišnji dan. Ries je, de je daž nomalo vederbu srečanje an namesto par nogah smo se v Robedišče parpejal, ries pa je tudi, de ni bluo dielo, ki so ga opravli Rudi, Dante an drugi robediški možje nanucno. Zaries so odparli Stare poti za nove vezi. Takuo, ki je bluo v mislih an besiedah tistih, ki smo se srečal v nediejo v Robediščah, začel smo Moški zbor Matajur je ubrano zapieu pod lobjo ta pred čarno kuhinjo, kjer imajo tudi fotografsko razstavo, na sred vasi pa sta si izmenjala darila podbunieški ašešor Mario Domenisa an predsednica društva Stol Vida Skvor puščena. Ku Benečani an Robediščanji so po cielem svietu. An njim, ku nam, bi se muorle dvie daržave opravičit za vse tarplienje naših ljudi. Tisto, kar je narbuj uriedno an pamento pa je volja vamit življenje v naše gorske vasice, ki smo jo občutil an v nediejo. Dokjer bojo še taki ljudje, ku tisti, ki so se srečal v Robediščah, s takim sarcam an tako močno voljo se upriet počasnemu umiranju naših dolin, ki poznajo prijateljstvo an solidarnost an tudi pomien močnih korenin, ki so po-triebne za gledat naprej v bodočnost, smo lahko optimisti. Hvala Vida, Marina, Davide, Dante an Dante, Rudi, Loredana... an vsi te drugi. An nasvidenje hlietu. Intervju novi mata]ur četrtek, 21. septembra 2006 7 La sua intensa estate ha preso il via il 1. luglio, con l’inaugurazione alla Kraška hiša di Repen della mostra I partecipanti al convegno della Casa carsica. Contestualmente, tuttavia, anche quest’anno come fa dal 2003, Luisa ha partecipato ad Arteden, la settimana intemazionale dell’arte, che si svolge a Longera, piccolo paese - ma allo stesso tempo sprta di propaggine della città - alle porte di Trieste. Arteden è una scommessa annuale: la difficoltà di organizzare un’iniziativa di que- Gli impegni e le soddisfazioni dell’estate di Luisa Tomasetig Le persone e le situazioni che arricchiscono il mio lavoro Pare impossibile parlare con Luisa Tomasetig del suo lavoro tralasciando i luoghi, le persone, le diverse situazioni in cui esso si configura e si compie e l’influenza sostanziale di questi fattori nel lavoro stesso. Anche ripercorrendo la sua estate densa di avvenimenti e impegni su più fronti (Arteden a Longera, la collaborazione con il Kinoatelje per il video documenta- rio SeSivalnice spomina, i laboratori creativi con bambini e ragazzi a Taipana e Lusevera, la realizzazione delle scenografie e dei burattini per lo spettacolo Olgica in mavrica), appare subito evidente come ciò che accomuna tutte le esperienze è il ricordo dei “compagni di avventura” con cui ha Luisa condiviso il suo tempo, i luoghi che hanno accolto questi incontri, la necessità di ringraziare e ricordare tutti. sto tipo, di far arrivare artisti da tutta Europa, di coinvolgere le persone del paese nelle attività e nell’accoglienza degli artisti sono impegni oggettivi che ogni anno gli organizzatori affrontano e superano con successo. “E’ un incontro davvero molto stimolante, una settimana durante la quale gli artisti - che provengono da molti paesi europei - sono accolti con calore, accuditi e assecondati nei loro progetti - anche i più ambiziosi e impegnativi - dagli organizzato-ri, dall’attenta “regia” di Jana PeCar, e da tutte le persone che vi prendono parte” ha detto Luisa. Descrive l’esperienza con partecipazione, descrivendola come “una realtà articolata, il cui fulcro è il lavoro degli artisti, ma che offre ogni giorno anche eventi che sono il frutto della creatività del Luisa alla Kraška hiša di Repen per l’apertura della mostra ”1 partecipanti al convegno della Casa carsica" gruppo organizzatore, come concerti, spettacoli di teatro danza, laboratori per bambini. La partecipazione è attiva da parte di tutti e la curiosità dall’esterno è in progressiva crescita. In quella settimana il paesino diventa una vera e propria membrana tra diverse culture, luogo di incontro e di scambio tra generazioni diverse, tra artisti, abitanti e curiosi, anche grazie alla incondizionata apertura e capacità di ascolto di chi ha pensato e ogni hanno lavora per la buona riuscita della manifestazione.” Mentre Luisa parla delle sue esperienze affiorano continui riferimenti alle persone incontrate, alle tracce che o-gnuna di loro lascia nel suo vissuto, alle cose nuove che questi incontri hanno fatto nascere e maturare. “Ho conosciuto Marko SosiC e Peter Furlan - rispettivamente direttore artistico e direttore tecnico del Teatro Stabile Sloveno - proprio a Longera” ha detto Luisa “e dalle nostre conversazioni sotto il glicine ha preso forma il progetto delle scene e dei burattini per lo spettacolo Olgica in mavrica. Per quanto riguarda le scenografie siamo partiti da un progetto di Peter, per il quale ho subito proposto alcune modifiche, pensando a un teatrino che avesse la forma di un grande contenitore che poco a poco svela il suo interno e le scene che contiene. Olgica e sua mamma in scena Poi, oltre alle scenografie, mi è stato proposto di lavorare anche ai burattini. Ho accettato questa nuova sfida con entusiasmo, pur essendo consapevole di non avere grande esperienza in materia”. Il lavoro di Luisa, presi i primi accordi, è poi proseguito a Cividale, per concludersi al Teatro Stabile con l’assemblaggio del teatrino, le prove, gli ultimi ritocchi prima del debutto. “Lì ho potuto vedere la maestria degli scenografi e dei tecnici e soprattutto la grande capacità di collaborare e, con le conoscenze tecniche, i suggerimenti, l’apporto di tutti, di portare a compimento un progetto. In situazioni di questo tipo ci si rende conto di come le esperienze che ognuno raccoglie nel proprio percorso di vita, trovano in certi luoghi il posto dove abitare: il Teatro stabile è proprio uno di quei posti fantastici dove trovi frammenti di storie, di esperienze, di attori e di registi, di persone e del lavoro di molti che magari operano dietro le quinte, ma sono indispensabili per la buona riuscita del progetto al quale si sta lavorando e ad esso si dedicano con passione ed energia”. Un lavoro di equipe reso possibile dalle qualità di Marko SosiC “regista dalle i-dee estremamente chiare, ma che ha sempre ascoltato con attenzione le proposte di tutti e ha saputo valorizzare le caratteristiche di ognuno. Anche nel lavoro deH’attrice Vesna Hrovatin - ha detto Luisa - ho potuto notare un’evoluzione sostanziale” e di Peter Furlan, a cui si deve il progetto iniziale, che ha seguito tutte le fasi realizzative, “a volte anche ritraendosi, senza la volontà di primeggiare a tutti i costi, ma essendo sempre insostituibile”. In contemporanea con questo impegno si è sovrapposto anche il lavoro con il Kinoatelje di Gorizia, per il quale Luisa ha realizzato la grafica dei manifesti, degli inviti e del press book, oltre a collaborare all’organizzazione della prima presentazione del videodocumentario SeSivalnice spomina-Ricuciture di memorie avvenute a San Volfango. “Ho apprezzato il lavoro di Anja e Nadja soprattutto perché hanno saputo mescolarsi affrontati temi come il lavoro, l’emigrazione, il confine, che hanno segnato la vita della maggior parte degli a-bitanti. Affrontare questi argomenti ha fatto sì che molti di loro si sono riconosciuti nel racconto, sentendo nobilitata anche la propria esperienza di vita, seppure non sia stata raccolta direttamente”. Ugualmente importante è stato per Luisa condurre i laboratori artistici a Taipana e Lusevera, tenutisi alla fine di agosto. “Nelle Valli del Natisone i bambini - da Mlada brieza in poi - sono piuttosto avvezzi a esperienze come quelle dei laboratori” ha detto infatti Luisa “mentre nelle Valli del Torre è molto più raro che vengano organizzati. Anche lì tuttavia si crea u-na situazione di lavoro perfetta: il gruppo è attivo e affiatato - nonostante si trattas- \ € Luisa alle prese con l’allestimento di Olgica in mavrica con le persone e i luoghi, raccogliendo racconti con attenzione e sensibilità, senza carpirli, ma con partecipazione alle vicende che venivano raccontate. Anche parlare della realtà di Drenchia è stato positivo e ha destato molto interesse -prova ne sia il folto pubblico che ha assistito alla prima, nonostante un tempo davvero inclemente - sia perché sono state cercate le tracce del segno umano - e non solo della grande Storia, come spesso accade - sia perché sono stati se di bambini di età molto diverse - tutti erano estrema-mente ben disposti, vivaci e ricettivi. Sarebbe importante offrire anche a loro, in modo più costante, la possibilità di fruire di esperienze di questo tipo”. Tutto ciò è avvenuto nell’arco di un paio di mesi. E pensare che all’inizio dell’estate Luisa pensava sinceramente di concedersi una vacanza... (m.p.) FRIULI (GIULIA Ospiti di gente unica Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio Provincia di Gorizia Fondazione ColliOsH Občina Gorica Odborništvo za Turizem Okus Srednje Evrope Trije praznični dnevi na 'f. _ 'MOJ* ^etema MBS Rezija — Fješta ta-na Solbici wsakè letu bujše Pa ta litušnja fješta ta-na Solbici, w nadejo 17 dnuw sa-tembarja, to je bila na lipa fješta ano jè bilo karjè judi pa či cél din to jè bilo dažnjewo. Na pròdej jè bilo karjè ti domoči raci: krampir, čibiila, strok, stàrd, sèr, siisšpejs, miso, trave za zdrawjòst, rèCi norèd na roke ano ščč karjè driii lipi ano dòbri rači. Z Laškaa ni so parSly jisket ano kiipit nejveč strok, te rozojonski strok, ki an jè karjè dobar. Wzè prid nu prid nosi jiidi so odili prodajet strok ta-z KliiZa alibòj dòlo z LaSkè. Zajtò SCàlè neSnji din neS stork jè karjè wriden. Populdnè, dòpo ki so rivali pleset noSi plesawci ano iti ki ni so parSly z Terni, od ta-za Lazon dardo ta-w Pujè so praSle krave, te ta-na Kotè, lòpo wrožone. Isò to se dèlalo pa prid, ko ni so noli damuw živino. Krave ni so bile lòpo wrozone ano ni so mèle lòpo zwun ta-na siji, ki jiidi so mèli Cot, da krave rejo spet na damuw. četrtek, 21. septembra 2006 Aperta dai primi di giugno fino a metà settembre è meta di molti visitatori Litus somò šle nu w Marano Krave rejo na damuw Du vi koj ni be tèli raéyt noši ti stari be ni vidli, da koj se dila ta-na Solbici! Misiimo da pa ony be tèli byt vèsali vidèt, da so Sèè jiidi ki dilajo njive ano jiidi ki ni majo živino. Za iso lipo fjèsto marno zawalit ano powalit karjè ite ki so jo organizali zajtò ki so vi da ta-zad jè karjè, karjè dèla ano wsy dilajo ano skarbijo za naredit riidi lòpo ano wsakè lètu bujsé iso lipo fjèsto. LN Jùdi so se zvasaléli ziz to rozajansko muziko anu ziz tin rozajanskin pleson Te rozajanski strok Una giornata alla malga Coot ai piedi della Baba W saboto 19 dnuw avoSta naš čirkolo “Rozajanski Dum”, tej wsakè lètu, jè or-ganizàl za tet wkrej dan din. Litus, somò Sle nu w Marano vidèt te stare hišice, ka so par wodè, po laškin ni je kli'Cajo da “casoni”. Karjè nje somo bili anu te-šajo prit pa SCè ne dwisti nje ma ni' bilu veC mèsta. Pojiitrè ko somò dušle nu-tar somò wzeli barCo, ka na jè nas pajala vidèt ite lipe mèsta. Somò dušle tu ka so ise male hišice narèd ziz lèson anu pokrite ziz grizjèlo. GriZjèla jè narèd ziz tèmi siihimi kolami od tih visòkih traw, ka rastajo tu-w wodè, po laškin ni dijo da “canne”. Ito ni so pa nin skiihali obèd: pasto ziz vongole anu ribe. Ise hišice ni so narèd za te jùdi ka hodijo na ribe anu ko jè huda ura ni majo trèbe tet pod striho. Ta-znutra jè karjè mèsta, » jè unjiSCè anu pa mèstu za spat. Ne par od isèh hišic ni je doparajo za te judi furešt, tej somò bili mi, ka parajajo vidèt ise lipe mèsta. Ni so nin rikle pa, da ito to jè lòpu ko so ti wti'Cavi ka se wstawjajo ko ni latèjo na wun tu-w vilaZej alibòj spet na nazèd tu-w jisine, ko ni grejo ji'skat gurkuto. Tu-w ni stari hišici so mòre vidèt te stare imprèste, ka so doparali iti ka so hudili na ribe anu te stare litrate. Tu-w prit na nazèd somò se wstavili vidèt Marano. To jè na lipa stara vasica na mu-rju. Jiidi izdè ni živijo karjè od dèla, ka jè òkul ribi. Tu-w itèj vase jiidi ru-muni'jo nò rumuninjè, ka to ni po furlanskin ma to jè tej ni rumunijo tu-w Banitkah. Za wsè isò marnò zahwalit anu pa pohwalit našaga Severina Negro Òjskina ka an jè wsè lòpu organizsi. Luigia Negro E’ una bellissima giornata di sole. Dopo un agosto piovoso e noioso, settembre ci sta regalando delle splendide giornate, piene di sole e di luce. Ci servono immagini di animali per il calendario resiano 2007: andiamo in malga Coot! Lassù ci sono maiali, mucche, capre e cavalli. In macchina si arriva senza difficoltà fino agli stavoli Klen, sopra Coritis /Korito dove parcheggiamo. Da li si prosegue lungo la strada fino in malga (l’ultimo tratto è strada bianca) e, in circa mezz’ora, ci si arriva. Il percorso è reso piacevole perché si snoda, per la quasi totalità, in una fresca faggeta. La malga, di proprietà comunale, é stata ristrutturata negli anni Novanta dall’ammin-sitrazione comunale, non senza subire critiche da parte dell'opinione pubblica che vedeva in questo intervento un i-nutile spreco di denaro piuttosto che, così come si è rivelata, una opportunità per la valle. Ora è gestita dal Parco delle Prealpi Giulie; da alcuni anni il complesso della malga, composto da sala mungitura, latteria, sala da pranzo, cucina, camere, di cui otto letti disponibili per i turisti, e un vasto pascolo, è condotto da una famiglia camica, Moira è la responsabile. Mentre è in latteria a preparare il burro le faccio alcune domane. Moira, quanti animali avete? Dieci mucche da latte, tre manze, tre vitelli, sette maiali, un cavallo aveligniese e un puledro, quattro capre, un becco e otto pecore. In quale perìodo è aperta la malga? Dai primi di giugno fino a metà settembre. Che cosa apprezzano di più i visitatori? Il panorama sulla valle. Quanti posti letto sono disponibili? I posti letto sono otto. In maggioranza hanno pernottato famiglie con bambini. Moira continua con il suo lavoro mentre la madre in cucina prepara il pranzo: oggi gnocchi con ricotta affumicata, polenta con frico e patate, gu-lash e spezzatino che, ovviamente, assaggiamo. Con il papà di Moira raggiungo il pascolo dove scatto alcune foto. Malga Coot, ultimo lembo della vai Resia ai piedi della Baba grande e della Baba piccola, per due mesi all’anno vivo e vitale: una scommessa vinta, grazie anche al lavoro e alla professionalità di questa giovane donna e della sua famiglia che con grande passione conducono con successo la malga. Un ultimo sguardo prima di scendere a valle sui monti circostanti, un caffè e un saluto. E’ stata una bella giornata! L.N. Moira na délu Da quanti anni gestite la malga? Questa è la quinta stagione. Fate il formaggio ogni giorno? Un giorno sì e uno no. Facciamo anche il burro e le ricotte. Vendiamo tutti i nostri prodotti, per la maggior parte, su ordinazione. Ci vorrebbe più latte per soddisfare la richiesta, ma ciò comporterebbe un aumento del lavoro. Come è andata la stagione ? Purtroppo nel mese di luglio anche se c’era bel tempo non c’è stata tanta gente mentre in agosto il tempo non è stato bello. Ma nel complesso, se si vuole essere positivi, è andata bene. Settembre è bello ma a metà mese chiudiamo l’attività. Domenica scorsa c’è stata molta gente. Da dove provengono i vostri clienti? Da Trieste, Gorizia, dal Veneto, dall’Austria e, in aumento, dalla Slovenia e, naturalmente, dalla valle. In questi cinque anni si è registrato un costante incre- mento delle presenze dovuto anche al miglioramento su tutti i fronti. Molti hanno avuto modo di conoscere la malga tramite internet. Soddisfatta del lavoro? Si, più che soddisfatta. Lavoriamo molto anche per migliorare i nostri prodotti. Speriamo di poter rinnovare il contratto. Qui mi trovo bene anche con la gente del posto. Krave ta-na Kote Kronaka Smó zaviedel, kogà je parnesla tista velika štorklja, ki je stala blizu adne hiše gor na muostu v Skrutovem: frišnega poberina, ki se kliče Morgan an je parvi otrok adnega mladega para iz Skrutovega. Tata je Luca Vogrig (Sakolin) iz Gorenje Mierse, mama je pa Mara Snidarcig iz Ipplisa. Morgan se je rodiu 9. setemberja an takuo Marina an Daniele sta ratala nona! Dragi Daniele, kar boš seda hodu ribe lovit, boš muoru ujet kajšno vič, vaša družina je zrasla! Morgan ima none tudi v Ipplisu, so Antonietta an Dino, potlè so'še bižnone, “zii”, žlahta an parjatelji an vsi se silejo za povarvat an figotat frišnega puobčja. Vsi mu želmo srečno življenje “Buongiorno, mi chiamo Morgan Vogrig (Sakolin), sono nato il 9 settembre e abito con il papà Luca e la mamma Mara Snidarcig a Scrutto. Mi ha portato una grossa cicogna che è ancora appoggiata alla casa vicino al ponte. Come vedete per ora sono tranquillo, ma... i nonni Marina e Daniele di Merso di Sopra e Antonietta e Dino di Ipplis, le bisnonne, gli zii e tutti i parenti e gli amici cominciano già a coccolarmi e viziarmi!" L’augurio di una vita serena, caro Morgan, da parte di tutti quelli che ti vogliono bene e anche da parte nostra 65 anni festeggiati alla grande Klaša 1941 iz Čedada, Premarjaga, Mojmaga an Na-diskih dolin je lietos vičkrat praznovala svoje 65 liet življenja. Na 11. junija so se srečal v Mojmage za sveto mašo, potlè so šli na kosilo kjer so se tudi lepuo veplesal. Miesca luja pa so šli v Fatimo. La classe ’41 di Cividale, Premariacco, Prepotto, Moi- macco e Valli del Natisone ha quest’anno festeggiato alla grande con diverse iniziative i suoi primi 65 anni di vita. Sessantacinque anni pieni di vita, energia e voglia di sco- ... e a , luglio a Fatima La classe 1941 nel giugno scorso a Moimacco... prire le bellezze del mondo. Infatti, dopo la festa di domenica 11 giugno con la santa messa a Moimacco seguita dal tradizionale pranzo con musica e ballo, sono andati qualche settimana dopo in viaggio in Portogallo, a Fati-ma. Un bel gruppetto che ha vissuto dei giorni in serenità e allegria. Un momento di “e-vasione” per poi tornare alla vita di tutti i giorni che, si sa, può anche essere “pesantina” e monotona, ma che va comunque vissuta fino in fondo assaporando tutte le cose belle che viviamo ogni giorno e che non sempre sappiamo apprezzare! Ora quelli del ’41 si stanno già preparando per le prossime occasioni di incontro e di festa che, di certo, non mancheranno. Un nuovo salone Club alpino italiano - Sottosezione Val Natisone domenica 24 settembre PLEROS - TALM (2.314 m.-1.728 m.) difficoltà: EE/E dislivello: 1.100 metri circa - 500 metri circa tempo di salita: 3,30 / 4 ore circa - 1,30/2 ore circa ore 6.30: ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) info: Marina 33812584146 (dopo le ore 20.00) DREKA Debenije / Corno Zapustila nas je Angela Borgarjova V pandiejak 11. setemberja so v kraju Como di Ro-sazzo podkopal Angelo Dre-scig uduovo Iurman. Anjulca (takuo so jo klical po domače) se je rodila v Dubenijem, v Borgarjovi družini 80 liet od tegà. Je bla zlo mlada, kar je šla dielat po sviete. Kar se je varnila damu se je oženila an je šla živet v Skale, odkod je biu nje mož Zanut Tonihu. Kak cajt potlè sta šla zavojo diela živet dol v planjo, v Corno di Rosazzo, vič krat pa sta se vračala v njih rojstne vasi. Z nje smartjo je Anjulca pustila v žalost hčere, zeta, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Laze / Dreka Zbuogam Marija Za venčno je zapustila tel sviet Maria Feletig - Ma-tizljova iz Laz. Učakala je 84 liet. Maria je v nje življenju puno predielala, pomagala je možu, ki je Bepic Sancou iz Dreke, v gruntu an v hlieve, on ji je pomagu pa v hiš. Biu je liep par an Buog jim je dau učakat 60 liet poroke, diamantno poroko, ki sta jo praznovala lietos na 28. februarja. Tele zadnje cajte sta obad-va živiela v čedajskem riko-verje an njih otroc so jih po-gostu hodil gledat. Bepic an Marija niesta bla nikdar sama. Marija je z nje smartjo v žalost pustila moža, sina Marina, hčere Gino, Lucio, Renato an Giovanno, zete, navuode an pranavuode, vso ž- lahto. Za venčno bo počivala par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 18. setemberja popudan. SPETER Petjag Žalostna novica Na naglim je zapustu tel sviet Olinto lussa. Imeu je 72 liet. Novica njega srnarti se je hitro arzglasila po vsi Ne-diški dolini, kjer Olinto je biu zlo poznan. Tudi Olinto, ku malomanj vsi naš ljudje, je puno liet dielu po sviete, v Franciji, potlè se je varnu damu v njega rojstno vas. Ziveu je sam, saj nie biu oženjen, njega sestra Valentina živi z nje možam v kraju Mogliano Veneto, brat Giorgio pa v Niemčiji. Olinto pa je imeu nimar okuole sebè vasnjane an puno parjatelju, saj je biu dobrega karakterja an dobrega sarca. Vsi so ga spoštoval an imiel radi. Pogostil gaje hodila gledat tudi sestra iz Mogliana an skar-biela za anj. V nediejo popudan je O-linto šu du Nedižo blizu Bjarča ribe lovit z njega ve- likim parjateljam, kar na Zlah ga je slavo parjelo. Hitra pomuoč miedihu na žalost mu nie bla hnucu. V veliki žalost je pustu njega družino, pa tudi vasnjane an parja-telje. Puno ljudi se je zbralo na njega pogrebu, ki je biu v S- pietre v sriedo 20. setemberja. *** “Il grande e debole cuore di Olinto ha cessato di batte- re improvvisamente sul greto del suo amato fiume Natisone domenica 17 settembre. Lascia nel dolore più profondo la. sorella, il cognato, il fatello, i nipoti e pronipoti, i parenti tutti. Gli amici, i paesani e tutti quelli che lo hanno conosciuto non scorderanno mai la persona speciale che era. Ciao Olinto, ciao biondo! / paesani" ZAHVALA - RINGRAZIAMENTO Venetova družina iz Preseriji (Sriednje) iz sarca zahvale vse vas, ki sta paršli dajat zadnji pozdrav njih dragemu tatu, nonu an bižnonu Vincenzu Venetu an ki sta počastil njega spomin, pru takuo vse vas, ki sta jim stal blizu v telim žalostnim momentu. La famiglia Veneto di Presserie ringrazia di cuore tutti coloro che hanno onorato la memoria del loro caro papà, nonno e bisnonno Vincenzo Veneto e che son stati loro vicini in questo triste momento. San Pietro al Natisone si è arricchito di un’ulteriore realtà economica, e questo non può che far piacere a chi vi risiede e a chi da sempre crede nello sviluppo delle nostre Valli e in questo senso lavora. A San Pietro ci sono diversi servizi, scuole, bar, negozi che servono non solo gli abitanti di questo paese, ma anche chi ha deciso di rimanere nei paesini sparsi in montagna di questo comune e di altri delle Valli del Natisone. Sabato 9 settembre Barbara Crucil, originaria di Cici-golis, dopo aver lavorato per anni a Cividale ha ora aperto il suo salone di parrucchiera proprio a San Pietro. Familiari e numerosi amici hanno festeggiato con lei e tutti le augurano tanta fortuna in questa sua nuova avventura. četrtek, 21. septembra 2006 10 Rinviata la prima, la Valnatisone ospita la Virtus La tragedia che ha segnato la comunità dei pescatori di Marano Lagunare venerdì 15 sera dopo il naufragio di un barcone da pesca, con due pescatori dispersi in mare* ha consigliato la squadra locale e la Valnatisone di chiedere al comitato regionale della F.I.G.C. il rinvio della gara in programma domenica 17 nella località costiera. Sabato 23 settembre, alle ore 16, la Valnatisone esordirà al polisportivo comunale "Angelo Specogna” con la formazione della Virtus Como. Attuale classifica del girone B di Prima Categoria, dopo la prima giornata: Venzone, Pozzuolo, Riviera, Ancona punti 3; Aurora Buonacquisto, Lavarian Mortean, Chiavris, Comunale Faedis, Tagliamento, Pagnacco punti 1; Maranese*, Valnatisone*, Virtus Como, Torreariese, Tarcentina, Capo-riacco punti 0. Stanno proseguendo a pieno ritmo.gli allenamenti e le a-michevoli delle formazioni degli Juniores, degli Allievi e dei Giovanissimi della Valnatisone che inizieranno i rispettivi campionati di competenza nel week end a cavallo dei mesi di settembre-ottobre. Tutto da decidere per Esordienti e Pulcini. Sport Impegnativa uscita nel tarvisiano in MTB del G.S. Azzida Valli del Natisone I magnifici dieci in vetta onte Lussari Domenica 10 settembre dieci ciclisti del Gruppo Sportivo Azzida hanno effettuato una impegnativa escursione in mountain bike al monte Lussari. Dopo avere raggiunto Camporosso, sono partiti verso Vaibruna per il sentiero sterrato. A riceverli in vetta monsignor Dionisio Matteucig che ha celebrato la messa per gli atleti. Dopo il pranzo, i “magnifici” son rientrati a Tarvisio sulla pista di sci. Il Gs Azzida ha ora in programma un’uscita in occasione della festa delle castagne, Bumjak, a Tribil superiore. Per informazioni telefonare al 339 7799442. ortoservice Anche l’attività agonistica per il 2006 sul velodromo di San Giovanni al Natisone, dopo la settima ed ultima tappa del Master regionale, è andata in archivio. Forse è ancora presto per. tracciare un bilancio dell’annata sull’anello in cemento di San Giovanni, ma a caldo si può senza dubbio affermare che i numerosi appuntamenti (otto serate in totale) hanno garantito spettacolo per quanti amano il ciclismo su pista. La pioggia ha’purtroppo in quattro occasioni costretto gli organizzatori a ridurre il programma previsto; non è di certo stato questo il caso di martedì 12 settembre, giornata ideale per correre in bicicletta. Il velodromo ha ospitato la settima ed ultima prova del Master regionale su pista per il 2006 “Gran Premio Latterie Friulane”, in particolare si è trattato della quatta prova tenutasi quest’anno a San Giovanni. Come sempre, l’organizzazione è stata curata dall’“A.S.D. Ciclistica Tutti in pista a San Giovanni al Natisone”, presieduta da A-lessio Moschioni. Il Master sto impianto e che al termine, dopo avere ricevuto un omaggio floreale dal presidente Moschioni, ha effettuato con la maglia di campione italiano un giro dj pista tra gli applausi del pubblico. Ecco i vincitori delle classifiche generali assolute del Master 2006. Nella categoria dellè Esordienti Elena Cecchini, nelle Allieve Rossella Gobbo. Nel settore maschile successi di Kevin Petter (Juniores); Davide Gani (Allievi); Davide Cimolino (Esordien-ti). ’ Nell’ultimo appuntamento buoni risultati sono stati ottenuti dai giovani ciclisti del Veloclub Cividale-Valnatiso-ne K.K. Benečija. Nella corsa a punti della categoria Giovanissimi G5 sesto posto per Dora Ciccone. Nella Scratch G6 sesta posizione di Silvio Scarbolo. Nella velocità E-sordienti Edoardo Mattana è salito sul terzo gradino del podio. L’appuntamento è ora rimandato al 2007 per un’altra stagione di ciclismo su pista ad alto livello sul velodromo di San Giovanni al Natisone. Quadrangolare l’Audace sfiora Il 9 e 10 settembre la squadra del GSD Audace(nella foto sotto) ha partecipato al torneo quadrangolare di Airuno in provincia di Bergamo. Questo è stato un test importante per la formazione valli-giana in vista dell’imminente avvio del campionato di Terza Categoria previsto per domenica 1 ottobre, dove mister Caucig ha potuto provare la squadra e i nuovi innesti a sua disposizione. Le potenzialità della squadra sono emerse soprattutto il primo giorno quando il Gsd sportivo. A tal fine l’Audace invita tutti coloro che vogliano partecipare alle attività dell’associazione a contattarci via e-mail all’indirizzo: info@g-sdaudace.it o semplicemente recandosi al campo sportivo nelle giornate di martedì o giovedì dalle ore 19. (A.B.) a Bergamo, il colpaccio Velodromo, conclusa la stagione fortuna nulla di grave. Coinvolgenti le due prove che hanno visto in gara gli Junio- res/Under 21. Nel chilometro da fermo Davide Cimolai ha avuto la meglio sul campione italiano in carica della specialità Stefano Presello, che è nato agonisticamente su que- Edoardo Mattana ha visto impegnati circa 120 corridori provenienti da società di tutta la regione e appartenenti alle categorie G5, G6, Esordienti primo, e secondo anno, Allievi, Juniores e Under 21. Davvero ricco il programma della settima ed ultima tappa del Master regionale, caratterizzato purtroppo da tre cadute che hanno coinvolto in tutto sette corridori: per GSA Pulfero p Due medaglie d’argento ai nazionali Centro Sportivo Italiano su pista a Lignano Sab-biadoro e tre atleti sul podio nel “Gortani” di corsa in montagna per il Gruppo Sportivo Alpini di Pulfero. Il 9° Gran Premio nazionale CSI di atletica leggera, tenutosi a Lignano dall ’8 al 10 settembre, ha incoronato vice-campioni d’Italia due validi atleti del GSA, l’allenatrice ufficiale dello stesso gruppo Paola Penso e l’affermato quattrocentista Tommaso Pascolini. La Penso ha ottenuto l’argento nella categoria “Amatori femminili A” correndo i 200 metri piani in 32”67. Pascolini invece si è classificato secondo fra gli “Juniores” grazie ad un discreto 53” 16 sui 400 metri. Se fosse riuscito a migliorare il suo record personale (52”14) anche di un solo centesimo di secondo, sarebbe salito sul gradino più alto del podio. In questa manifestazione hanno ben difeso i colori del GSA Pulfero anche i restanti 23 atleti che si sono cimentati in varie spe- cialità: fra tutti spiccano, sempre per quanto riguarda i 200 metri, il quarto posto di Oriana Drosghig nella categoria “Amatori Femminili A” in 34”28 e le quinte piazze di Ada Cappelli categoria “Amatori Femmninli B” nel tempo di 38”48 e di Giovanni Pauletig categoria “Veterani” in 32”77, mentre Emanuele Miani ha conquistato la sesta posizione nei 600 metri categoria “Cadetti” in 1 ’38”02. Lo stesso Miani, assieme a Edoardo Paussa, Luca Piceno e Gabriele Snidaro, si è ripetuto conquistando con i compagni la sesta posizione nella staffetta4x100 in 55”IL Passando alla corsa in montagna, si è disputata domenica 10 settembre in Val Pesari-na la sesta prova del “Trofeo Gortani”. Da segnalare i secondi posti degli atleti pulferesi Mattia lussa nella categoria “Juniores” e.Lorenzo Cozzarolo tra i “Veterani”, il terzo posto di Amedeo “Moz” Sturant nella categoria “Seniores” e di Paola Pivetta nella categoria “Veterane”. (Lorenzo Paussa) Audace è riuscito a tenere testa ai padroni di casa, l’Olimpia Grenta, che milita in Seconda categoria, mettendoli più volte in difficoltà e a guadagnarsi la finale ai calci di rigore. Nella finale del 10 settembre la stanchezza della preparazione e probabilmente la partita disputata appena il giorno prima, si sono fatti sentire e l’Audace si è dovuta accontentare del secondo postò. Convincente prestazione del portiere Armando Jaco-belli (nella foto sopra), che si è distinto per le stupefacenti parate che gli hanno procurato il premio di migliore gioca- tore del torneo. Questo appuntamento, oltre a rappresentare un importante momento di aggregazione per la squadra che andrà ad affrontare il prossimo campionato, rientra nell’insieme di iniziative che la dirigenza del GSD Audace intende promuovere in questa stagione sportiva 2006-2007 e che prevedono l’apertura e l’interscambio con realtà associative non più solo limitate all’ambito locale, che possano portare un arricchimento che vada al di là del puro ambito novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in lisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alfUSPI Cercasi apprendista pasticciere per laboratorio in Azzida (San Pietro al Natisone). Tel. 339/1400142 Affittasi, anche per brevi periodi, casa arredata zona San Pietro al Natisone. Tel. 0432/722225 VENDESI frazione fondovalle, in comune di San Pietro al Natisone, casa abitabile con sette vani e annesso rustico. Tel. 0432/727336 Planinska družina Benecue nedieja 24. setemberja JEREBICA ,m 2 ,25) srednje zahteven - media difficoltà ob 6.30 se zberemo v Spietre (Belvedere) ob 8.00 se začne hodit iz Možnice (blizu Loga pod Mangartom) parblilžno 4 ure hoje Joško: tel. 328/4713118 SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 30. setemberja ob 19. uri na Liesah Mašavu bo gaspuod Božo Zuanella pieu bo zbor Rečan z Lies - Zaki prase darži zmieram dol glavo? - Zatuo, ki ga je Spot an sram bit sin od adne prašiče! An mož je šu na kamun na uficih od a-nagrafe an poprašu: - Ist bi teu spremenit moje ime. - Dobro, ma al veste, de se more spremenit ime samuo kadar je ries potriebno? Zaki Cete spremenit vaSe ime? Kuo se k-liCete? - Toni Drekič! - Ben nu, Ce je takuo vas morem za-stopit. Kuo bi se teu klicat? - Ist bi se teu rad klicat Bepi namest Toni! Giovanin, njega žena an njih tarje otroc so imiel iti v Čedad. Giovanin je šu prašat Mohorina, dost pride koštat taxi za jih pejat do Čedada. - Trideset taužint za te an tojo ženo, o-troke pejem pa gratis! - Dobro, alora ničku pejajmi otroke. Ist an moja žena grema pa z bicikleto! Dva parjatelja sta se pogovarjala gor mez njih žene. - Al vieš Pauli, de jo nie buj srečne žene, ku moje! - je po-viedu Bepo. - A ja? Poviejmi, kje je dobila tako srečo!? - je radovied-no odguoriu Pauli. - Vsaki dan pamese damu kiek posebnega! Včera je cabnila tu an kamančič an je veletu spuot an par-stan zlat! Te drugi tie-dan je igrala na loterijo an je udobila dva tavžint evro! Je tudi skladala boline od tergovine an je parne-sla damu an velik te-levižjon! Potlè je zmagala an kviz na televižjone an je udobila adno vižonovo peličjo! - Oh par vsieh saje-tah! - je pogodernju Pauli - Imaš pru ražon muoj dragi Bepo, de toja žena ima veliko srečo! Pa poviejmi, al si tudi ti srečan, ku toja žena? - Muč muč, muoj dragi Pauli, ga nie takuo nasrečnega člo-vieka na sviete, ku sem ist! Pomisli, de včera sem najdu na komodine v kambri an par bargešk an tudi tiste mi gredo ščar-sne! Cerco casa in affitto in comune di Drenchia. Tel. 347/9618338 (Luca) Rab per la sistemazione in albergo e per la cena. Serata libera. Domenica 8 ottobre, dopo la prima colazione in albergo ci sarà alle 9.30 la partenza per la visita nei luoghi dove sorgeva il campo di concentramento di Rab negli anni 1942/1943. Alle 13 pranzo a base di pesce. Rientro a Civi-dale in tarda serata. La quota di iscrizione, 130 euro (più supplemento di 20 euro per camera singola) comprende il viaggio in pullman gt, traghetto a/r all’isola di Rab, cena, pernottamento in hotel 3 stelle, pranzo a base di pesce, assicurazione medica e bagaglio. Per prenotazioni, entro e non oltre sabato 30 settembre: Elio Nadalutti (338/7636401), Alberto Gentilini (0432/700125). Al momento dell’iscrizione è necessario versa-^^acconto di 50 euro. -— Kronaka —— Hiiiiiiimiiiiiiiiiiinnii il ‘m v 'Ottobre' Pecmje: a Rab kajšan con liep l'Anpi senjam! Bandimica v Ceneboli Una bella proposta ci giunge dalla sezione di Cividale dell’Anpi: una gita sociale in pullman e traghetto allTsola di Rab in Croazia per sabato 7 e domenica 8 ottobre. Il programma prevede sabato 7, alle 7, incontro dei partecipanti in piazzale Foramitti (ex Italce-menti). Alle 8.30 arrivo a Gonars per la visita nei luoghi del campo di concentramento militare per internati civili con una guida d’eccezione: Alessandra Kersevan, autrice del libro “Un campo di concentramento fascista -Gonars 1942/1943”. Alle 10 partenza alla volta dell’isola di Rab in Croazia. Durante il tragitto sosta per il pranzo al sacco. - Alle ore 18 arrivo a V te gorenjim Pečnijem jih je v vasi še tri, tu te dole-njim koncu jih je parbližno tarkaj. Ankrat se jih je tu adni sami an majhani družini tarkaj zaštielo! Na tarje čez tiedne, pa na 26. vošta jih je bluo tarkaj, de je ki! Zbral so se za njih se- četrtek, 21. septembra 2006 njam. Bli so vasnjani, ki žive gor, pru takuo tisti, ki žive kje drugje an so se vamil za preživiet tle, v mieru, njih počitnice, ferje. Skočil so gor za telo lepo parložnost an tisti, ki na žive deleč tle od tuod an so zlo navezani na njih vas. Napra-vli so tako dobro griljato, de je ki. Nie manjkalo pru nič an takuo, ki nam kažejo fotografije, ki so nam jih posodil, so bli pru zlo, zlo veseli. Buog jim di uživat še take dneve puno puno liet! Tanta gente a Canebola per la tradizionale Bandimica. A rallegrare tutti la banda di Orzano Na senjam Bandimice, ki je ja že od nimar, tudi lietos se je biu v Ceneboli takuo, ki se ga- zbralo zaries puno ljudi. Ta- kuo, ki rata na vsakim našim sejmu, naši ljudje, ki žive kje drugod, na parmanjkajo nikdar. Takuo an v Cenebolo so se tisti dan varnih tisti, ki žive dol po Furlaniji, puno jih je bluo an tistih, ki žive po svie- te. Vasnjani so lepuo oflokal turam an okuole okuole po vasi, posebno kjer je šla precesija po sveti maši. Vsi so bli veseli čut, kakuo je lepuo godla godba iz Orzana. Vse je pogrielo toplo septembersko sonce. Kronaka Lucia an takuo napri! Seda, ki sta diela h kraju obadva sinuova, Lucia an Romano (Kališ) iz Hrastovijega se moreta spet obnašat, ku dva muro-zaca! Tisti, ki jih lepuo poznajo, pravejo, de sta zaries ku dva tiCaca v njih gniezde! An takuo se imata rada, de tele dni sta praznovala trideset liet, odkar sta se oženila! Lepuo sta veredila njih dva puoba. Claudio, te mal, se je oženu kako lie-tod od tegà, lietos pa Luca takuo, Ce priet sta Lucia an Romano imiela “samuo” dva puoba, seda imata še dvie CeCe, Tatjano z JešiCega an Valentino taz Lipe. Na varh tegà Claudio an Tatjana sta jim šenkala tudi navuoda, ki se klice Samuel an ima dvie lieta. Lucia an Romano pa imajo tudi puno parjatelju an Romano je zlo poznan po-svierode. Puno liet je biu prava “bandiera” od Audace, je jagar an je vsierode, kjer kor dat ’no roko, ma je poznan an zavojo njega liepega karaterja. An Ce je tajšan je tudi zak Lucia lepuo skarbi za anj! Novicam želmo še puno puno takih liepih dni! A de muorejo imiet zaries puno griehu, Ce za pokuoro so šli par nogah iz koCe Planinske družine BeneCije na Matajure davje do svetišCa (santuario) v Brezje (Slovenija)! Prehodil so parbližno 100 km an migu na ravnin an po lahki poti! Nie pru takuo, nie de so šli za pokuoro, so šli zak jim je všeC hodit an zak vsako lieto Planinska organiza an pohod do kajšnega svetišCa (parvo na Staro goro, potlè na Svete Višarje, lan na Sveto Goro). Tisti buj pridni gredo par nogah, tisti nomalo buj "leni" pa s koriero. Sevieda, tisti par nogah hodejo vic dni, tisti s koriero se pa vozejo samuo kako uro. Potlè se ušafa-jo vsi kupe za preživiet v veseli družbi kako uro. Takuo je šlo an lietos. Tisti, ki so šli par nogah so se zbral v koci v Cetartak 24. zviCer. Lepuo so se odpočil an drugi dan, v petak 25. so zaCel hodit. Parvi dan so paršli v Bogatinski dom. V saboto 26. so od tu prehodil tarkaj kilometru, de kar so paršli do partizanskega doma (Soriške planine) so se nicku vargli na pastiejo an se zgubil v sanjah. Malomanj petdeset ki- Kam po bencino / Distributori di turno NEDIFJA 24. SETEMBERJA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Čedad (iz Čedada pmot SenCmju) Agip Čedad (na pot pmot Vidmu blizu ‘Tre pietre”) na Bledu, kjer venCpart od njih so z barCico (s pletno, takuo jo kliCejo tle), splul do otoka (isola) na sred jezera (lago), kjer stoji na cierkuca. V cierkuci je an zvon an Ce ga trikrat pozvoniš, bo usliša- na adna toja Zelja... An vsi smo pocukal tisto varco takuo, de v turme je puno cajta zvonilo! Vamil smo se damu sreCni an veseli, preživiel smo pru lepo nediejo! Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Rada vozi Uterina 2elezniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 10 SETTEMBRE / 9 DICEMBRE 2006 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.11, 7.32*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*. 13.17,13.37*,13.57, 14.17*, 15.06,15.50,17.15,18.15, 19.20,20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.14*, 7.35, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55,22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad ...703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro ...731451 INPS Cedad ...705611 URES-INAC ...730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Cedad.. ..703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad ...700700 Cedajska knjižnica ...732444 Dvojezična šola ...717208 K.D. IvanTrinko ...731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. SETEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fontana (Cedad): od 25. setemberja do 1. otuberja Prapotno: do 1. otuberja Rezija: od 25. septembra do 1. oktobra Njivica: od 25. septembra do 1. oktobra 100 kilometru par nogah lometru so prehodil, an migu po lahki ciesti! V nediejo 27. so paršli v Brezje. An so bli takuo pridni, de so paršli še pred koriero, ki je tisto jutro šla iz Spietra okuole sedme an pu. Vsi kupe so preživiel posebno nediejo, parvo v Brezjah, potlè pa Igor, Germano, Alvaro, Gabriele an Roberto: tri dni od koče do Brezijah VREMENSKA NAPOVED ZA El RLANIJO JULIJSKO KRAJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteQ.fvg.it sfovensko@osmer fvg.it SPLOSNA SLIKA ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA PETEK, 22. SEPTEMBRA OBETI Prevladovalo bo stanovitno vreme brez padavin. Predvsem v ravninskem pasu bo zjutraj lahko nastajala plitva oblačnost. V najhladnejših urah bo ponekod ozračje lahko zamegljeno. V gorah bo večinoma delno jasno, drugod spremenljivo. Zjutraj bo lahko v nižinskih predelih in ob morju nekaj več oblačnosti. V najhladnejših urah bo ponekod ozračje lahko zamegljeno. V soboto bo večinoma pretežno jasno ali delno oblačno. Ob morju bo pihala zmerna burja. Na]ni2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 13/16 23/26 Obala 17/20 23/26 Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 13/16 24/27 Obala 17/20 23/26 Ure sonca Sonc* Srednji veter Padavine (od polnoč do 24h) 12 «vrt 1 tirani M«.. z m* rt n j—. močan mtalt zmtm rab» oUnt C o/ Mn. »im. 4 Mm 4 4 S-10 mm 4 4 4 4 10-J0 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg Nad večjim delom Evrope nastaja anticiklonski greben, ki nam bo zagotovil vremensko stanovitnost