Dolenjske Novice
Izhajajo 1. in 16. vsakega mestca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I flld., za iiol leta 50 kr. — Naiočnino gprejenia tisniti dati, plaŘa za dvostopno petit-vreto 8 kr. z« J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
„Katoliško polit, društvo za Doleiysko"
prireji
V nedeljo 19. t m. ob polu 4. uri popoldne
javni društveni shod
v št. Rupertu na farověkem dvoriSèu, ob grdem vremenu v gostilni g. Frellha
8 siedeiSiin TSporedom:
1.	„O kmetskfm stanu", govori g. deželni poslanec dr. Igu. Žitnik
2.	„O državnem zboru", g. deželni in državni poslanec Fr. Po v še,
3.	Slučajnosti.
4.	Nabiranje udov v katol. poHtiëiio društvo za Dolenjsko.
K obilnej vdeležbi vabi
ODBOR.
Izpliičnna lakomnost.
„Tedaj je umrla?" — „Da, gospa!" odgovori mali gospod t 6rni obleki. „In njena opo-rokař" — „Notar je tu in jo bo zdaj zdaj odprl."
„Bomo H kaj podedovali?" — „Menda vendar, saj imamo popolno pravico do tega." — „Kdo pa je ta, tako slabo opravljena oseba, ki 66 sem vriva?"
„Ej," prayi mali smeje se, „la-njo pač ne bo veliko v oporoki ; sestra pokojne je. "
„Kaj, to je tista Ana, ki se je pred nekoliko leti porožila z nekim ničvrednežem?"
„Da, ravno taje." — „Stragno predrzna mora biti, da si upa prikazati se tukaj vpriio poŽtene rodbine."
„Pa Se posebno," nadaljiye mali gospod, nko jo gotovo ni niŽ kaj ljubila igena sestra Rozalija, ki je živela v samostanu kot prav pobožna devica." Ta hip pride Ana v sobano, ýer se je bilo že xbrtlo drugo sorodstvo pokojn«. Bila
Gospodarske stvari,
Ololiiis koloraba.
Kdor ve, Itako težko je v zimskem in spom-ladneni času posireči z dobro prikuho lačnemu želodcu, ta tudi ve ceniti zelenjad, ki rainim strankam pomaga, da zadovolijo svoje poste, svojo družino. Ktia najbolj priljubljenih prikiili pa je nadzemeljska koloraba. Imamo pač mnogo različnih vrst poletnih kolorab, a zimskih malokdo pozna. Zato je pa namen teh vrstic, opisati vrsto kolorabe, kojo je vzgojil vrtnar Edmund Mautbner v Budapešti in katero jaz Že tri leta gojim z najboljšim uspehom.
Globus koloraba (brassica oloracea giganteus globus) dozori pozno v jeseni z repo vred. Barve je belo-modre. Da ne bo kedo mislil, da je podzemeljska, omenjam Se enkrat, da je to v veliki meri zboljŠana nasa navadna koloraba. Spomladi debeli se jako počasi, na jesen pa hitro kakor repa in doseže izvanredno težo. Podpisani je sam vzgojil v Čisto pustej zemlji po pet kilo težke kolorabe.
je bledega obličja, njene oči so plavale v solzah, čelo jej je bilo zgrbančeno, zakaj, dasiravno še mlada, vendar je že veliko hudega prestala.
Žena se približa malemu gospodu, kteri je tudi pričakoval dediščine, in se spravi ž njim v pogovor. „Kaj iščete tukaj?" praža jo ošabno gospa Vanda, — „Gospa," odgovori pohlevno uboga žena, „mene nikakor ne mika niČ od zapuščine kar ni mojega, do česar nimam pravice, tega ne; samo z gospodom Donatom, notarjem svoje ijube sestre bi rada govorila, da pozvem, jeli moja sestra pred svojo smrtjo slabo govorila o meni, — je li mi áe odpustila."
„Kaj, Vi hočete, da bi se Vam odpustilo ř" pravi oaorno gospa Vanda, „in hočete, da bi se Vas spoštovalo. Vi, ki ste tako kljubovali svojemu očetu in ste nameravali zaročiti se s Človekom, ki ni vreden ne Vas, ne V&Žega stanu?"
„Gospa, dobro vem, d« nisem nedolina v tej zadevi, vendar pa sem veliko pretrpela, veliko prejokala, in upam, da se me bo Bog vsmilil.... Da «te Vi občutili toliko bridkost in ialost, kakor
 to ni ni6, kajti pri konkurenci sè kolorabami dobil je prvo premijo gospod Josip Javorník za 20 kilo težak komad, drugo pa gospod Jurij Buda za 15 kilo težko kolorabo Najbolja in najlepla lastnost te kolorabe pa je, da ue postane nikdar lesena in vstraja do poziie spomladi, ima fin nekoliko sladak ukus, zato ae sme Tsacemu priporočati, kdor se z zeleujadarir^tTom peća. Podpisani je sam se v relikoitočaili praznikih imel in vžival te Trste kolorabo kot prikulio, a bita je ravno tako iina in ukusna kot jeseni.'*)
Na Ďateži, dné 27. junija 1896.
Peter Pogačnik, učitelj.
*) 3è semeiiom ztHuurem lahko gg. žapiiikom in u£it«ljam vrti)arjfini letoi iako poatreíi,
Yiuo^adiiiki, prosimo zii odpi^ davku!
Še imamo čas, da se oglasimo potom županstva pri C. kr. oltrajoem glavarstvu za to, da se nam letos in zaiiaprej davek odpi.^e od takih vinogradov, kateri so po trtni uši uničeni ati tako poškodovani, da nam ne dajejo veČ prejšnjega pridelka. OdlaSati pa ne smemo a tem čisto nié, ker bi sicer čas potekel, in bi letos vnovič zamudili ugodno priliko, katero nam ponuja ie nekaj let sèm naredba finančnega miinsterstva iz 1. 1891. Po druzib deï.elah, kjer so bolj premoi^^ni gospodarji kakor pri nas, izkorišČujejo dovoljene jim davčne olajšave že vsa ta teta, odkar so prišle dotične postave v vetjavo ; pri nHS se je pa do-sedaj v tem oziru prav malo zgodilo; v nekaterih dolenjskiti občtiiati se ni prav za prav ěe niČ vkre-nilo v tem pogledu. Četudi smo davčnih olajàav
najbrž bolj potrebni kakor povsod drugod. Zadnji čas je tedaj, da se zganemo tudi pri nas, in da pokažemo, kako zelo smo potrebni vsakojakih olajSav^ ki se nam lahko dovoljujejo v tem oziru.
Pri nas so po nekaterih občinah vinogradi popolnoma uničeni, po drugih občinah pa le deloma, a vendar tako, da se niti četrtina tega ne pridela, kar se je pridelalo v prejinjih letih.
Kjer je vsled trtne uši prejšnji pridelek popolnoma uničen, tam se tahko popolnoma odpiàe zemljiški davek od okužene parcele ; Če je tri četrtine pridelka uitiČenega, potem se odpiâe tri četrtine davka ; če je nničeiia polovica pridelka, se odpiSe polovica davka itd. Vse to velja v isti meri, Če je pridelek uničen zaradi peronospore. Tako govori dotična postava iz 1. 1891.
ProSiija za odpis davka se mora predložiti toliko Časa pred trgatvijo, da se škoda lahko pravočasno preceni, i[i si mora dotična komisija pred ko mogoče ogledati velikost âkode po pri-zadftih vinogradih. Postava pravi nadalje, da se more davek odpisati tudi za dalnja leta, tako da nam ni treba vsako leto z nova prosili zi odpis davka. In Če se je n. pr. za letos kakemu posestniku odpisalo polovico ali tri četrtine davka, odpiSe se mu drugo leto lahko tudi ves davek, če je v tem Času priâel ob ves pridelek.
Ker so pri nas že cele vinske gorice in lege v posameznih občinah okuïene in poškodovane, je najbolje, in edino prav, da se županstvo samo potegne za nas in napravi za vse vinogradnike skupaj ulogo na c. kr. okrajno glavarstvo, katera bi se lahko n. pr. takole glasila:
jaz, čutili bi tudi, kakoSno pokoro sem pred Bogom delala, da zadostim za to, kar sem se pregrešila sè svojim srcem."
„Zveza z nevrednim človekom, to je napaka, ki je ne opraviči nobena rei. "
Zdaj vstopi častitljiv mož, notar Donat, ter lačne posredovati,
„Ne očitajte dalje ubogi Ani njenih prestopkov, saj sta jej oče in sestra že odpustila. Ana je ljubila dobrega in blagega moža; o njem ne veste druzega kot to, da je bil siromak in nizkega stanu. — Pri vsem tem bi bila Ana zdaj lahko srečna in spoStovana, da on Se žiyi in da ga je rodbina tako poznala, kakor ga poznam jaz, njegov stari prijatelj."
„Zakaj pa je ta žena tukaj?" „Za to, ker mora tukaj biti," pravi odločno notar; Jaz sam sem jo povabil, da naj pride sèm." Na to odpre oporoko. Notar jo zaČne glasno brati. „Jaz, Rozalija M., zdaj v samostanu aestrâ od presvetega Srca Jezusovega, zdrava na umu,
izjavim, da je moja poslednja volja ta-le:
„Po moji smrti boste našli pri mojem notarji 200.000 kron, potem hISno opravo, zlatnino, srebr-nino in druge dragocenosti in pa listino o mojem posestvu, ki je vredno svojih 200.000 kron."
„V samostanu, kamor sem se odtegnila, dobite samo molitevno knjigo, ki je Še ravno taka, kakeršna je bila takrat, ko sem se izselila,
„Moja Želja tedaj je, da se razdelijo vse te reči v tri dele:
„Prvi del naj bo onih 200.000 kron, „Drugi del posestvo, pohištvo in dragocenosti, „Tretji del moj molltevnik. „Svoji sestri Ani sem odpustila vse, kar mi je bridkostlj povzročila.
Rada bi jo bita tolažila v njeni zapuščenosti, pa prekasno sem izvedela, da ee je povrnila. — Tudi nje se spominjam v svoji oporoki.
„Prva voli gospa Vanda, moja prisrčna nečakinja.
„Gospod Oven, moj svak voli drugi in — „Kar ostane, dobi moja sestra Ana."
Slavno C. kr. okr, glavarstvol V obíSiiii.....katera se je spoznala za okuženo od trtiie UBÍ. so po,škodováni vai vinogradi tako, da v nekaterih ni pmv nič, v drugih pa le še prav malo pridelka. Kot pooblaščenec posestnikov vinogradov prosim, da ee ékoda uradno preceni in dovoli odpis davka v smislu zakona.
Kraj, dan . . . (Peiftt.)
N. N.
obiiuski predstojnik.
To ulogo nai županstva po prizadetih krajih takoj napravijo in brei odlašanja predlože pri C. kr. okrajnem glavarstvu, kjer tega do sedaj âe niso naredila.
če BO posamezni gospodarji v zadnjih letih predelali prejšnje vinograde v njive ali kaj dru-zega, prosijo tudi lahko, da se jim davek primerno zniža za sedanji način obdelovanja. Dotično prošnjo pa je predložiti c. kr. zemljemercu ali geometru. Druga zelo važna davčna olajšava za nas je ta: Ako je kdo svoj uničen vinograd ali pa tudi kako drugo zemljiSče, ki leži v tistem kraju, na novo gradil s trtami, ta je lahko oproščen davka za 10 let, ako se za to oglasi. To oprosČerge velja za vse samostojne parcele, ako merijo tudi manj kakor 695 âtirijaàkih sežnjev ali en Četrt hektarja. Nekoliko drugače pa je, ako meri vinograd več, in je na novo zasajen le neki del te parcele. V tem slučaju bode posestnik oproSčen od davka le tedaj, ako je zasadil na novo saj 695 ètir. sežnjev. Ako meri n. pr. moj vinograd 300 žtir. sežnjev in je zaznamovan v katastru
„Lejtesino," pravi Oven, „sestra Rozalija je bila pametna; kako izvrstno je stvar izpeljala!"
„Moliteviiik je Anin," pravi gospa Vanda in 8e na ves glas zasmeja.
Notar pa ji seže v besedo rekoč: „Gospa, kteri del si izvolite?"
„Onih 200.000 kron v gotovini."
„Ste li dobro premislili?"
Na to skuža notar omehčati srce te gospe ter ji prigovarja: „Gospa, Vi ste bogati, uboga Ana pa nima nič . . . Ne bi li hoteli tega dela njej prepustiti in za-se vzeti molitevnik; saj ga je pokojna v svoji oporoki cenila ravno tako, kakor druga dva dela."
„Kaj govorite, gospod Donat? Vi se áalitel" odreže se gospa Vanda; „pač sem mislila, da st« t)olj prebrisani, kakor kažete. Saj menda ^vendar uvidíte, kakoSnega mnenja da je bila naŠa spoštovana sestra Rozalija .... Dobro je vedela, da ostal moliteynik Ani, ki se mora zadovoljiti eè Zadnjim delom."
„In kaj sklepate iz tega?" praŠa notar.
kot samostojna parcela, tedaj smem zahtevati desetletno oprosčenje od zemljiškega davka, ako sem celi ta vinograd iih novo zasadil.
Ako pa meri moj vinograd n. pr. 1 oral (job) potem smem zahtevati desetletno opro^čenje le tedaj, ako /.asaciim od tega orala saj 605 ètir. sežnjev. Ako bi pa na novo nasadil n. pr. samo 300 sežnjev od tistega orala, potem ne morem zahtevati desetletno oproěČenje davka.
Proánje za desetletletno oprosČenje od davka je predložiti pri c. kr, davkariji ali pa pri c. kr. zemljemercu iii sicer pismeno ali ustmeno. Najbolje je pač, ako izroči vse te proénje iz ene občine župan po tem uzorcu :
Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastral V občini N. N. so se po trtni uŽi uničeni in poškodovani vinogradi deloma na novo zasadili 8 po/labtnenimi ameriškimi trtami. Kot pooblasčeiiec oškodovanih posestnikov na-znaiijam to in prosim, da se potrebno ukrene, da vživajo navedene parcele v smislu zakona z dné 15. junija 1890 št. 143. dež. zak. desetletno oproŠčenje zemljiškega davka. Potrdilo gledé parcel, okuženih od trtne uši, kakor tudi potrdilo 7. gledé onih parcel, ki sicer niso áe okužene od trtne uŠi, pa ne leŽé dalje kakor 25 kilometrov od okuženih parcel, je priloženo.
Kraj, dan ....	N. N.
(Pečat.)	obiiiuki predstajuik.
,,I kaj sklepam! , . . Kaj druzega kakor to, da je hotela pokojna svojo sestro na lep načio spomniti, naj ne ižče pomoči in tolaîbe na tem svetu nikjer drugje, kakor v solzah in molitvi."
To reče gospa Vanda in se do dobrega odloči za denar. Lahko si mislimo, da si je Oven brez posebnega prevdarjanja izbral posestvo z vsem, kar se ga drži.
„Gospod Oven" reče na to gospod Donat, „in da je pokojna tudi res nameravala kaznovati svojo sestro Ano, bilo bi vendar lepo in Častno za Vas, ki ste milijonar, da odstop te vsaj nekoliko svojega obilnega premoženja njej, ki je tako potrebna."
„Lepa hvala za Vaš dobri svèt, dragi gospod notar," pravi Oven, „grajšČina je prav tik mojih gozdov, zame kakor nalaŠČ, posebno ker je i vsem potrebnim popolnoma preskrbljena. — Kar pa se tiče druzih dragocenostij sestre Rozalije .... to je spomin, .... ki se ne sme nikoli razdati . . . ."
„Če je temu tako, uboga moja Ana,*' pravi notar, ,,pa vzemite molitevnik, kteri edini je âe ostal."	(Konee piiliođj\ji6.)
Kjer Še niso občinska predstojiii^tra skrbela, đa 86 prizadetioi obáiiiarjem davek v spredaj navedenih aluiajih odpi:5e, naj store to sedaj, ker je íd ostane [e njih dolžnost, pomagati t tem pogledu svojim občanom s poukom, nawetom in djanjem.
Kaj je uovcga po avstrijskem cesarstvu?
Deželni zbor Kranlski je zboroval od B. do 11. t. m. Obravnaval je nekatere reŽi, katerih ni mogel izvršiti v /.imskem zasedanji — med drugimi posebno o podpori, kojo je nakloiiila država Kranjskej, zlasti Ljubljani zarad lanskega potresa.
Z žalostjo pa moramo povedati, da nam deželni tbor nikakor jie dela, kakor bi bilo potrebno in koristno za naa dobri narod. Liberalni slovenski poslanci so Stí zrezali z neni^kutarji zoper konservativne od kmetov voljene poslance tako, da gredo z njimi vselej in povsod. Naj stavijo nasi poslanci ac tako potrebne in koristne predloge — zastonj ; tu liberalni nemško slovenski zakon pogazi vae, (Ses, da ne bodo duhovni gospodarili, pa ne pomislijo, da s tem kaiejo najbolj jasno, da je njim samo za vladanje, prav nič pa za obftno korist njihovih volilcev. Gosp. Pfeifer, naš vrli poslanec, je stavil predlog, katerega bi Vi doleiijski moije, pozdravili z največjim veseljem, predlog, naj se na kmetih vpelje te poldrievna sola, ker je sedajna celodnevna predraga, prete-žavna ter naravnost Škodljiva. Škoduje otrokom, ker v mladi dobi stradajo — dobé jesti samo zjutraj in zvečer, ko imajo èe hudobneži po jeČah opoldne gorko hrano; škoduje starièem, ker jim otroci ne morejo pomagati pri delu, kar bi se lahko zgodilo, ako bi bili nekateri zjutraj, drugi pa popoldne v áoli. Draga je sedajna Sola, ker se morajo Šole vedno bolj razèirjati ali nove zidati, s tem novi učitelji nastavljati ; ako bi bili nekateri otroci dopoldne drugi pa popoldne v Šoli, hi bilo treba zanje manj prostora in manj učiteljev. Pa kaj se je storilo s tem predlogom : na komando poslanca dolenjskih mest dr. Tavčarja in barona Schwegel-ja so zvezani slovenski in nem-áki poslanci predlog vrgli v kosi
Poslanec dr. Žitnik je predlagal, naj se upelje na Kranjskem deííelna zavarovalnica zoper ogenj in naj se ljudem zapové, da se zavarujejo. Taka postava bi deželi gotovo veliko nesla, in naâi ljudje bi manj plačevali. Da je to res, kaže istina, da zavarovalnice jako bogaté. Ako lie, bi ne mogle toliko plačevati svojim uradnikom. Ta!ko na priliko imajo glavni zastopniki banke S1&-vije baje po J 0.000 gld. stalne plače. Pa kedo je govoril zoper deželno zavarovalnico? Liberalni poalanec in glavni zastopnik banke Slavije gosp. Hribar, župan ljubljanski. Ueč se je izročila
nekemu odseku, ali najbrž jo bode tudi pokopala liberalna nemško slovenska zveza Kmet, obrtnik! liberalci in socijalni demokrati ti nikdar ne bodo pomagali, ampak le možje, ki delajo z vernim prepričanjem po sv. evangeliju: „ljubi svojega bližnjega"— ne pa samo sebe!
Nasi in ogerski ministri so se vže neka-terekrsti pogajali, da bi zopet za 10 let skovali pogodbo med iiaSo in ogrsko polovico avstrijske države, pa jim več ne gre skupaj, ker naèi morajo zahtevati, da se nam krivično breme zlajsa, uni pa nočejo o tem nič sliSati. — 15. t m, pridejo zopet skupaj na Daiiaju, pa smo prepričani, da vspeha tudi ne hode, kajti naňej polovici je ogrska oholost vže preveč in na to se morajo ozirati tudi ministri.
Kaj je novega po širokem svetu?
Italijansko ministerstvo je odstopilo, ker državni zbor ni hotel pritrditi, da bi se vojaštvo [lekoliko zmanjšalo zarad pomankanja denarja.
V Belgiji so pri novih volitvah zmagali katoliki, da bode imela njim prijazna vlada fiO glasov veČinff,
Na otoku Kreti ni miru. Turki požigajo, kristjani se branijo, vendar se kaže, da bode kmalu bolje; krsianski možje twmreč bodo vendar le prišli kot poslanci v mesto Kanejo, ati zahtevajo pa, da jitn Turčija da večje pravice pod zagotovilom evropskili držav, zlasti pa da bode imel sklepe narodnega zbora potrjevati krščanski guvernér ne pa turški sultan Na odgovor čakajo samo eden teden ; ako no bode povoljen, zapuaté Kanejo — in začel so bode prejšnji kruti ples.
S Kube ni nič novega; stare novice o zmagah španjskih dohajajo, pa vendar vstasi niso niČ slabei ampak Se moČneji nego poprej. Najbrž ni daleŽ čas, ko se bode reklo, otok Kuba ni več španska last.
Piše m nam:
Od Save ob južni zelezmci, daé 3. julija. — O ponesrečenem človeku na železniční progi med Litijo do Save zadnje dni novembra meseca lanskega leta Še zdaj ni ne duha ne shiba, kdo bi bil ; videti je bil delavskega stanu. Tudi zadiye dni meseca junija t. 1, se je ponesrečil neki ptiyee v MoŠenikn med Št. Lam-bertom iu Savo. Moral je kakih 12 dni mertev ležati v riii, koder les prožijo. Pravijo, da je bil Kocevec, tako je vsaj govoril; star kakik 50 let, nbog, de-naija ni imel pri sebi; nameraval je po železnici peljati se v Krema pa ni mogel. Pokopan je v Št. Lam-bertn. Človek res ne ve, kje ga smrt Čaka. Nagle ia neprevidene smrti, reši nas o Gospodi
Letos je res Čudno vreme; seno se teško suši. Od 1. do 2. t. m. se je grozno bliikiUo in gromelo je celo noč in dež lil na vso moč, vibar pa povalil žita. Brž ko ne bo pri nas slame dosti zrna malo.
Poljedelci tožijo o pomaajkaau dekloih moči, k«r Tse gre aH k rudokopom, ali dela na Želftznici, ženstvo pa v predilnici y Litiji.
Ni {uda da kmečki stiu vedno boy propada. Kmet vse drago kupuje, po ceni pa prodaja, kar pridela, Ako pri živini krajcarja ne dobi, drugje ga težko vjame. Vsled pomanjkanja denarja tudi gozdi veliko trpé; aćasoma bo še huda za les. Bog nas obvari vsaj kfike vremenske nezgode, bo že kako.
Iz Amerike, Cleveland C., 26, junija. — Ker še vedno prihajajo ljudje vsakoráaega stanu, in to v obilnem številu iz raaaili evropskih držav iskat t Ameriko srečo, sem se namenil svojim rojakom posebno Dolenjcem poročati, kako je v Ameriki in je-li mogoče tukaj srečo najti. Da ao zlati časi tukaj preminoli, je enkrat «a vselej gotovo, da bi se pa tolažili da se zopet povrnO, tisti up naj gre pa le po vodi. Ako bi bogataši tovarn, rudokopov in drugih podjetij le en df i še dosedanje place odt(!rg,di, kakor ao to storili T pretečenih treh letih, goti vo je da bi morali delavci delati za 40 do 50 ceutov na dan, kar pa tukaj ta denar ravno to odleže kar pri nas 40 do 50 kr. Da je pa splošno po vsi Ameriki bila plača znižana, Be razvidi iz obeh tnkajsjih slovenskih časnikov.
Le išči si srečo prijatelj drugej.
Al' misliš dobiti na ptujem jo kdaj ;
Veliko marpkateri je hodil po svet,
Na zadnje prot domu obrni se spet.
Marsikateremu iz med nas se resnično spolnjujejo gori omenjene besede. Kateremu je pa tukaj sreča mila, naj bode pa le Bogu hvaležen. Da je pa vsaki tolai tukaj trdo prislužen mi gotovo tudi tukajšnjih nobeden odrekel ne bode. Ako se pa dragi moj Dolenjec doma domišljnjea — Griej moj sosed je že precej denarja iz Amerike domov poslal, kaj ko bi tudi jaz tje áel, ker sem vendar mlajši in trdnejši za delo kakor je oni že on zasluži zakaj bi jaz — ti rečem: B svojo domišljijo se jako motiš, ker stvar je tukaj vse drugače nego si ju ti domišljuješ. Resnično, tvoj sosed ima tukaj delo in precej deuarja zasluži. Ali kaj to tebi pomaga, ker se tukaj s teboj lahko tako zgodi kakor iniaŠ doma pred pragom, na pr. da ima tvoj sosed lepe vole in t moras biti zadovoljen s svojo mršavo kravo v hlevu.
Kaj pomaga tebi tukaj tvojega soseda prijetno delo in ae precej dobra placa, ako ti tega nimaš m tndi ne dobiš, akoravno sem prideš. Če te torej skomini po sosedovem denaiju sem privedejo, lahko je da najdeš soseda, in ta te z veseljem sprejme ter pel e na avoje stanovanje, da se pogovorita o svojih znancih, prijateljih i. t. d, Potem ga vprašaš, kje da dela,^ m će bi ti tndi tam delo dobil, odgovori ti: Strasno rad bi ti pomagal, da bi dobil delo, kjer jaz delaj», ali nemogoče je, ker tovarna ne sprejema sedaj de-laycev. Čakaj dva, tri ali štiri mesece, mogoče ako ae bode dobil kaki prostor znabiti vendar sprosim, da dobiš delo. Ne kaže ti sedaj drugače nego hoditi vsaki dan okoli továren, kanalov i. t. d, kjer pa tndi težkega dela dobiti ne moreš. Med tem pretečejo sosedovi obljubljeni 4, meseci (ti si dolžan po malem M hrano 100 gld, av, velj.). Zopet vprašaš, alt se bode dobil prostor zate. On ti reče na pr. pred par dnevi je pustil eden delavec delo, pa je že neki Anglež svojega rojaka v delo posilil, torej je bila zastonj moja prošnja za tebe. Sedaj ti pa ne morem nic po; in^ati. Kaj ti je storiti? ne kaže druzega nego udati ■e in priložiti áe 4 mesece in potem še štiri.
Sedaj lahko izprevidil, da to zaslužiti, kar tvoj sosed zasluži, je tebi nemogoče. Razvidi se pa tudi, da je naB nemogoče, v staro domovino pisariti in vabiti sem svoje znance, ker skoraj noben ne ve, na kaj bi ga sem izvabil, lahko je tisočkrat nesrećnejši nego v
Evropi, mogo Moje mnenje priti, in nikol se dveh dobr
Če je pa tudi da tukaj najde svojo srečo, e: Nikdar nobenemu ne svetovam sem nobenemu branil ne bodem. Spominjam b prijateljev, ki fita odšla pred menoj v Ameriko, jaz sem jima večkrat pisal in nikdar pozabil vprašati, ali mi svetovata iti za njima ali ne. In vsakokrat sem dobil odgovor — toda kakošen? Vae drugo se je čitalo v liatu kakor odgovor, na pr. kako da tukaj delata, in kako da živita, kako veliko je mesto i. t, d., nikdar pa nista izrekla, da smem iti ali da ne smem. Se danes sem jima hvaležen, ker iz-previdim da ae ne sme semkaj vabiti in tudi ne braniti. Vsem tistim ki so namenjeni sem priti, svetujem dvakrat prečitati pričujoči dopis; zagotovljen sem da se bode spomnil vsakteri nanj toda le potem ko sem pride.
Domaće vestL
(Trebanjsko grajáčino) sta kupila od gospe Gressel-ove gg. Hren iz Ljubljane in Mat. Hočevar iz Vel. Lašč baje za 100.000 gld.
(Volitve v mestni zastop) se danes vršijo. Izid nam Še ni znan, torej ga priobčimo prihodnjič.
(Občni zbor podružnice sv, Cirila in Metoda) za Novo mesto vršil ee bo v četrtek 23. julija ob 6. uri popoludne v prostorih „Nar. čitalnice", z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev odbora in dveh odposlancev k občnemu zborovanju, i. Posamezni nasveti. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
(Šolski sklep) deške ljudske âole v Novem mestu vršil se je na posebno slovesen način v dvorani hiše katol. rokodelskih pomočnikov, Sešlo se je mnogfo občinstva. Mej drugimi p. n. gg. c. kr. okrajni glavar pl. Vesteneck in mil. prošt P. Urh. — Šolarji so peli in deklamovali in konečno vprizorili igro „Oče nas". Vršilo se je vse tako lepo, da človek ne vfi, bi li pi-ednost dal lepemu petju, ali izvrstnemu dekla-movanju. Pohvalo tedaj zaslužijo šolarčki za trud, ki jim bo kaj dobro služil, da se uče javno lepo in dostojno nastopati pred občinstvom. Poglavita hvala se vé, pa gre gg. učiteljem, preč. gg, frančiškanom pod vodstvom gosp. ravnatelja P. Inocenca Koprivca. Umevno je, da je za tak vspeh ne le mnogo truda, ampak še več razuma potrebno. Po končanem programu nagovoril je mladino vis. č. mil. gosp. prošt P, Urh v krasnem, pa lahko umevnem nagovoru. Ko-neČno je iz zlate knjige klical odlične šolarje, ki so potem iz rok veleblag- gosp. okr, glavarja prejeli darila. Za vsaki pohvaljeni razred posebej pa je godba zaigrala tako zvani intrado, kar je na velike in male presunljivo uplivalo. Tak šolski aklep ne dozdeva se nam samo prijeten, temuč tudi mnogoatransko koristen. O sklepu še drugih Šol priobčimo prihodnjič.
(Služba je razpisana) pri c. kr, poštnem uradu na Trebelnem proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača je 150 gld,, uradni pavšal za vaakdaiyo pespošto v Mokronog in nazaj pa 120 gld. Prošnje v treh tednih na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(V bolniániců usmiljenih bratov) v Kandiji pri Rndolfovem ee je meseca junija sprejelo
«o bolnikov; koncem majnika jih je T postrežbi ostalo 89; skupaj 89. Od teh se jih je ozdravilo 41, zbolj-islo 12, neozdravljiv je bit eden ; umrla eta dva, in sicer eden vsled zdrob^ene čelnice in zaradi tega ca-sUlega vnetja možganskih opnic, drugi za jetiko. Oskr-twvahiih duij se je nabralo tekom preteklega meseca 993.
(Ponesrečil) seje pri kopanju peska 561etni Anton Ras iz Potoka. Zasalo ga je tako, da ao ga T teku dveh nr komaj izkopali. Zlomil ai je 3 rebra, ispahnil levi nadlaket, ter se težko ranil na drobu. Zapeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je 4ez malo ur valed notranjega izkrvavenja umrl. Kanjki zapustil je ženo z nedoraslim otrokom.
(Strela je ubila) dné 11. t. m. v Kompoljah dobrepoljske župnije Jožefa Hrena na njivi. Obžgan je bil od strele po životn in vsa obleka je na njem zgorela. — Ob istem času nekako pa je na Osolniku obôine turjaàke ubila strela neko dekle, ko je nesla plevel B polja.
(Novomeška gimnazija) je dovršila šolsko leto danes z navadno službo božjo in razdeljenjem spričeval. Precej potem pa lo se začeli vspreemni izpiti za prvo áolo. Vspeh letošnjega šolskega leta je dosti poToljen. Dijakov je bilo v 9, sobah (prvi razred je imel vsporednico) 208. Med njimi 22 z odliko, 114 dobilo jih je prvi red, 28 drugi red, 13 tretji red; po počitnicah pa sme iz enega predmeta ponavljati 30 učencev. — Novo iolsko leto se prične 18, septembra.
(Slovenski časopisi) objavljajo darove, katere so poslali v preteklem šolskem letu rodoljubi na Dunaj v podporo našim visokošolcem. Radi malega obsega našega lista ne moramo objaviti vseh imen, paé pa najtopleje priporočamo društvo ljubim Slovencem, ki imajo groá, da lahko podelujejo tudi drugim. Gfotovo bodo svo e darove plemenito obrnili, ako pomagajo mladini, z katere prihajajo naši uradniki, naši profesorji i. t. d. Dosti jih je, ki se izgubé le zato, ker ao v preveliki revščini. — Ti podpirana mladina pa se akazuj za darove hvaležna z neumornim delom in poštenim krščanskim življenjem i vedenjem. Naj bodo iz Vas rea pravi krščanski možje — znača i ! — Darove sprejema vč. g. dr. Franc Sedej, c. n kr, dvomi kapelan, ravnatelj v Avgužtineju. Dunaj, Au-g:astineratrass8 1,
(Letinja) se nam sploh obeta dobro. Sena je bilo srednje, po nekaterih krajih prav obilo. Žito — ječmen, rž, páenica — je bogato. Tudi pomladanski sadeži kažejo doslej dobro. Vinogradniki ao tudi zadovoljni z množino grozdja, kjer je trs še zdrav, ali vsaj krepak. Vreme nas dostikrat plaši, ali vsaj T bližini Novega mesta nas je doslej Vsemogočni obvaroval vsake nezgode. Bog nam ohrani svoj blagoslov še dalje I
Razne vesti.
* (žganje je «trup.) Kdor žganje dalj Časa in brezmerno vziva, se ostnipi, in iSe daljni rodovi podedujejo hude nasledke. Profesor Gelman v Bonu je zasledoval jedno tako rodovino. S pomočjo uradov se nin je posrečilo priti do prvotne osebe, leta 1740 rojene Ada Jurke, ki je bila pijanka, tatica in via-èuga. Njenih potomcev od roda do roda se je nabralo 834, o življenju in obnašanjn te rodovine se je pa uradno dognalo le pri 709 osebah. Od teh je bilo 106 nezakonskih, 142 jih je beračilo, 64 jih je dobivalo podpore, 181 žensk bilo je zanikarnih, 76 bilo jih je
radi zloiinatva, od teh 7 zaradi umora, kaznovanih. Državo je stala ta nelepa rodovina grozno svoto denarja na podporah, jetniških stroških itd.
* (Katoliška cerkev v Kini.) Ignacij Verge, rodom Madjar, misijonar na Kitajskem piše: Katoliška vera se sme na Kitajskem povsod prosto oznanovati. Zgodi se pač, da pogaoi tu ali tam nase cerkve ali hiše zíižgó ali podró, da kristjane oropajo, preženň, kakosnega umoré; toda mi tožimo, in ne odnehamo, dokler »e nam škoda, kolikor mogoče ne popravi. Skoraj v vseh delih velikega kiujskega cesarstva 80 DaBe ceikve in kapele, nad nekaterimi se vzdigajo zvoniki nad vsemi pa vsaj križi. Na mnogih krajih očitno nosimo uajsvete/še k bolnikom, kakor tudi očitno pokopavamo. Naši krščanski mornarji opravljajo na ladiji glasno svoje molitve, in visoki japonski gospodje jim tega ne očitajo, marveč jim je največkrat prav po volji. Ali se ne godi v tem oziiu tu ali tam v krščanskih deželah slnbse?
(Skaza pratkarji.) Ljudem vendar nobena reč ni vseč, in vea svtt bi radi narobe obrnili, vse po tábriáko uredili. Davno že nameravajo, da bi dan na 24 ur razdelili, da bi se torej številke ur enega
dneva ne ponavljale; uo. Nikakor pa bi se ne spr deset dnij preatrojiti. Zda nove bolečine. Meseci v
to bi ne bilo tako napačno, jaznili z mislijo, teden na p!v imajo v Ameriki zopet etn naj bi bili enako dolgi
in vedno bi se enako teden z mesecem začel. Ali bi ne bilo to dolgočasna enako mernost. Privosili bi temu, ki je to iznašel, da bi bil na petek njegov god — nikdar bi za god mesa ne jedel. No, pa se menda za post ne briga dosti.
Smešnice.
(Premeteno.) Mož (kateremu je žena dvojčke povila): „Dragotin, ti ne pojdeš danes v šolo in jutri rečeš učitelju, da si dobil dva bratca!" Dragotin: „Ali ne smem raje reči, da sem dobil le enega brata? Zaradi druzega lahko prihodo^ji teden še en dan iz sole izostaneml"
Dijaàka kutiinja v Novem mestu.
K sklepu šolskega leta mi je pač dolžnost, da nekoliko sporočim blagim dobrotnikom, kako se je ravnalo v preteklih 10 mesecih v tukajšnjej dijaškej kuhinji.
Sprejelo se je od začetka šolskega leta 50 dijakov iz vseh gimnazijakili razredov, ki so dobivali večinoma brezplačno opoldansko hrano. S Čaeom se je Število nekoliko zmanjšalo ; koncem šolskega leta jih je bilo še 44. Lanska letina je bila po Dolenjskem jako slaba. Radi tega si podpisani ni drznil pošiljati prosilcev za živila; le pri nekaterih premožniših je potrkal sam, in sicer ne zastonj. Vendar pa je bilo treba večinoma vse kupiti.
To je bilo tudi vzrok, da si ni upal dajati dijakom tudi večerne hrane, kar se je lani pač nameravalo. _ Ali ker so doneski v novcih dohajali obilno, nekateri siromašni študentje pa niso imeli gorke večerje, se je vendar v dingem polletju ista dajala 11 dijakom.
Obed je bil skupen ter se je pričel in končal vselej s skupno molitvijo. Pri vsacem obedu seje molil eden „Ocenaš" tudi za dobrotnike.
Skupni stroški so znašali nad 1400 goldinarjev. Ali bili so pa tudi doneski tako obilni, da bode s
preostankom jeseni lahko začeti z opoldanskim in ve-îerniin obedom.
Dobrotniki iz Mesta in Kandije so dali 460 gld. meseéuih daroT. Sicer pa je doila obilna podpora od Tis, deželnega odbora, slavne kranjske hranilnice, sL DOTOmeškega mestnega zastopa, podpornega dijaákega društva v Novem mestu, slavnih posojilnic v Metliki, Ćrnomlju in MokronogUj od slavne Čitalnice novomeške, ki je dala od predstave za dijaško kuhinjo 170 gld., ter od različnih drugih dobrotnikov, kojim vsem Bog plati njihovo milosrčnost s časnimi in večnimi darovi!
Nekteri dijaki so deloma plačevali hrano. Vsi skupaj 80 povrnili kuhinji 180 gld.
Za bodoče leto naj ae proinjiki oglasé pri podpisanem. Neznani naj pnnesň izkaz o reaničnej potrebi od dotičnega g. župnika. Kuhinja se bode odprla 18. septembra.
Dr. Jas, Marinko,
Darovi za dijaško kuhini > v Novem Mestu;
Duhovni na ilekanijskftj koiitireuot t SemiJii mesto veno« na grob prei. gusp kau, Eluua 50 gUl. 30 kr. V isti uatueu at& dala čč, gg, Fran Scliwaiger, župnik i deželni iioglauei; 3 gld,, Fr. Češarek, kapi, 6 gld.; g. župu. Munrta 4 gld.; Dobrotniki iz Meeta in Kaudije 22 gld, ň kr. ; g. Igu. KljuíevSek, zupn, i gld. ; g. Jo«. Kaatalic 1 gld,, g, Avg, Šinkovec 4 gld._
Loterijske Številke,
Trat 4. „ 8 54 9 2 27 Gradec 7. „_ 8 18 19 17 88
Izjava.
Konservativni narodni volilni odbor v Novem mestu je mene podpisanega brez mojega vedenja in brez mojega dovoljenja postavil za kandidata v I, volinem razredu proti mojemu prijatelju, g. profesorju Fajdigi, Jaz obžalujem da se je to zgodilo, ter izjavljam, da ne sprejmem kandidature.
Novo mesto, 12. julija 189fi.
Dr- Fr. Detela,
C. kr, ravnatelj.
Izjava.
Brez mojega dovoljenja postavil me je volilni odbor narodne stranke kot kandidata za volitye v mestni občinski zbor; jaz pa tem potom izjavljam, da kandidature sprejeti ne morem.
Ig. Fajdiga,
C. kr. [iroieaor,
Svarilo-
Slavno občinstvo uljudno prosim, da bi blagovolilo mojega bolnega soproga G-juro D i a n i č a_, frizerja v Novem mestu, v potrebi soĚutno zavračati, in mu zna-biti malo nadlego prizanesti; nikakor mu pa denar ali blago zaupati, ker bi ničesar več zanj^ne plačala.
Novo mesto. 13, julija 1896. (171)	Julija DianiÉ roj, Souvan.
Iti je tudi šivanja veáča, sprejme se takoj v prodajalnico.
Več pove opravnistvo tega lista, (l7o-l)
Dve hiši na prodaj!
v Žužemberku na prodaj je hiša «t. 14 z
gospodarskimi poslopji in vrtom, in hiša št. 26 ravno tam. Obe hiši ste v dobrem stanu, nadstropje Tisoko, prostorne in pripravno priredjene. Ponudbe naj se poáljejo	(148-3)
gozdarskemu uradu t Sotesko, p. Dyor.
RAZGLAS.
Dné 20, julija ob polu deseti url dopoldne vršila se bo v Smarjeil
zmanjševalna dražba
za zidanje nove kapetanije.
Dela so proračnnjena na 4581 gld. 34 kr. Podjetniki, ki se hočejo dražbe udeležiti, morajo vložiti varščino 5% proračunjeue svote. Načrti, proračuni, dražbeni in stavbeni pogoji so pri stavbenem odboru v župniSća vsakeiiiu na vpogled,
(1691	ODBOR,
Ňa prodaj je lepo posestvo,
tri četrt ure od Zatičine in i^t. Vida oddaljeno, obsegajoče 26 oralov in 600 sežnjev ter iz vrta, njiv, travnikov in gojzdov seatoji. Cena je tri tisofc gold. Več pove lastnik
Jakob Zupančič,
(173)	na Dobravi pri ZattČmi, poila Zatlilna.
primes k bobovi k«vi edFno zdrava
kavina pijača.
Dobi >• [lOTfud, pol kile ííkr.
Sv i Jo i ZaraiU nL^.vrediiih po-narejvnih icd«lkov je trebii putiti na i«iHrEi« ZAToja B imeođm;
Kathreiner
Na prodaj je
iliile A^fe^®
Kje, pove uredništvo „Dol. Novic", (173)
V hiai „Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" št, 171 se s 1. septembrom odda stanovanje a 3 Bobami. Poizve bh pri podpisanem ali pri g. A. Jarcu, trgovcu na Velikem trgu.
(174-1)	I)r, J. Marinko.
àtev. 13.

iseaeESMase
SIC^' Opeka na prodaji
Uljudno naznanjam, da sem Šalijevo ope~ ^ karno v Č«S6i vasi v najem viet ter da tam iz- ^ deljujem pra? posebno dobro
zidarsko opeko,
ktero prod&jám tisoČ po 12 gld. 50 kr.
Ker se opekama tako blizu inei^ta nahaja, ve^ja dovožnja samo 3 gM. &0 kr, do 4 gld. od tisoć opek.
V naknp se priporoća
Giuseppe Olivo,
ii])Tfu3aui BtavbeiiNki mujster t Nov. luestn.
laigeasfcjsiEM&iseaBiťgsaeaaMgag
Dobro novo istrijansko brinje
100 kilogranaoY za 7 gold
razpošilja
, Josip Errath v MoUrmtogu.
Isti sprejme tudi v poduk
učenca^
kateri ima veselje do trgovine, •••••••■•••••t« 3«MaMM««
(151—3)
Uceiiec,
k&teri ima reselje in zmožnost do pekaríje,
sprejme se v poduk v Stenovčevi pekariji v Novem mestu.
ceno in pod ugodnimi pogoji, skoro nov mlin, ki ima vedno dosti vode. Isti ima tri tečaje in stope. Nahaja se zraven travnik in vse potrebno gospodarsko poslopje, — Već pove
Budolf Kunsteljf
(146-3) goeiilniiar v Sftorjanu na Dolenjahem.

Kapovalci vina, pozor!
Na Topolovac -u v Istri postil Opertalj, dobi se Be mnogo pristnega belega in rude-iega vina, po 15 —16 gld. hektoliter. Obrnite se na Matija Knavs-a. (i30—4)

V grajŠčini Zalog, Breitenau je na prodaj še
popolnoma dobra
(Ooppel mît DreBchkasten), mocna dV6 in pol konjskih sil.
Dobiva se vsak dan fino svežo namizno surovo maslo, kilo po 1 gld. 10 kr — Dalje ima materijal za stavbe, strešno in zidarsko opeko, (Falisziegel), vse ceneje, kakor v kteii si bodi opekarni.
Graf ThurnoTO grajsko oskrbniŠtvo _Y Zalogu, Breitenau._ (1(51—2)
Podpisani nastiianja, da dela prav po nizki ceni lepe vsakovrstne lončene pečii Visoke za greti, kmetske za kruh peci, in áte-dilna ognjišča (áparherde) in vsa k temu spadajoča dela glinene robe raznih barv, ter si dovoljuje, te s tem slavnemu občinstvu in častiti duhovščini priporočati.
Franc Piletic,
pečarskl mojster v Gradacu pri Metliki fi64-2>	na Dolenjakemt
^^ Prenovljeno lepo stanovanje ^
v prvem nadstropju hiše št. 204., z lepim razgledom, obstoječe iz treh sob, kuhinje itd., z vrtom ali tudi brez vrta, je oddati s I. avflustom.	[1&9-2)
1
Učenec
14 do 15 let star, ki je vsaj ljudsko šolo dovršil, in pošteno vzgojen, vsprejme se v trgovino z mešanim blagom. Kje? pove uredništvo .,Dol. Novic". (i66—l)
ali jurjo, kupnjo v vsaki luiiožiui (ití6-2)	Anton Jakac,
goBtiluiiar v Kandiji pri Novem mestu.
Kdor hoče kaj kupiti blaga za obleke, bodi-si Bukno, cajg ali Ženske obleke, narejene srajce (Jagerliemdeu), kravate itd., poteai kavo, sladkor, riž (rajž), olje, jedilno in namizno, moko in sploh vse v ěpécerijo spadajoče reči, kakor tudi železnino: lopate, krampe, sekire, teske za pluge, lemeže za lesene in Železne pluge, žage, verige, žico (drat), kovanje za vrata, okna itd,J ako ima kdo za prodati stari mesing, kufer, vestajn (Weinstein), cinasto posodo, svinc, jajca, konoplje, kimel in se druge reči, naj «e oglasi pri
v Novem mestu pri okrožnem sodišču v gospej Bervarjevl hiši ali oa pri filijali (podružnici) v Smittelu.
Postreia poštena, dobro blago, nizke cene.
Posebno se zdaj jm'iporoia, da posestniki travnikov dajo Jcimel pobirati, ker ae za mali trud lahko veliho zaeiuži.	(188-1)
-O
Novantito: Odcoroni nradaik, iil^kttU, uloinik in tuku ]. Kra)ea.