Mnišfuo in oppavništuo: Maribor, Koroške ulice 5. ' „STRAŽA“ izhaja t paodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se oe vračajo. Z ■rcdm&trocn se more govoriti vsftk das od 11.—12. ure dopolcL Toloton tv 113. Neodvisen političen list zs slovensko ljudstvo Naročnina listu: Celo leto ...... 12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta........... 3 K Mesečno . . . . . . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila Se računijo s 15 vin. od čredne petitvrstc; pri večkratnih osna: oilib velik popust Št. 120. Maribor, dne 19. oktobra 1910. Letnik II. nam pravi, da tičijo za vsem zahrbtni nameni. Li- Lriberalnemu učiteljstvu v album. „Narodni Dnevnik“ od dne 17. L m. prinaša izjavo Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic o; preustrojitvi deželnega Šolskega nadzorstva. Ker poznamo gospode, ki sedaj komandirajo liberalno učiteljstvo, nas, ni ta izjava nič Iklaj presenetila. Mi prav dobro vemo, da so oni,, ki imajo sedaj odločilno besedo pri liberalnem učiteljstvu, popolnoma prežeti ultra-svobodomiselnega duha, ki veje v krogih okoli „Narodnega Dnevnika.“ Ravno tako lahko bi izšla ta izjava iz liberalnega uredništva, kakor je izšla iz konference vodstva Zveze štajerskih slovenskih uči. feljev in učiteljic. Ta odvisnost liberalnega učiteljstva od liberalnih generalov, ki jim je svobodomiselstvo vse, narodnost pa le deveto kolo, jemlje liberalnemu učiteljstvu vsako možnost, da bi'v res narodnih vprašanjih postopalo samostojno in ne pod pritiskom zavožene liberalno-stra.nkarske politike. Zato bi niti ne reagirali na zadnjo izjavo liberalnega učiteljstva, ako bi ne bila vendar preznačilna za naravnost' obupne razmere, ki grasirajo v teh krogih. Prerešetajmo nekoliko liberalno izjavo! Že neodločnost, ki se kaže v izjavi, mora vsakega narodno čutečega Slovenca neprijetno dimiti. Namesto, da bi se slovensko učiteljstvo postavilo odločno na stališče slovenskega spodnještajerskega ljudstva, ki zahteva delitev deželnega šolskega sveta, čitamo medlo izjavo, ki se giblje v praznem liberalnem Irazerstvu, ki je korajžno samo, kadar klice na boj proti „klerikalcem.“ Za krivični in brutalni šolski sistem, pod katerim ječi sedaj spodnještajersko učiteljstvo, šolstvo in ljudstvo, nimajo liberalni učitelji odločnejše označbe, kakor: < „da slovensko šolstvo v štajerskem 'dež. šolskem svetu ni primerno zastopano.“ Proti našim po^iancerc pa nastopa izjava zelo korajžno in brezobzirno. Namesto, da bi liberalni učitelji v svoji izjavi jasno očrtali svoje zahteve in označili vnebovpi-joče krivice, ki se gode pod režimom nemško-frajzi-novske večine obsega izjava 99% samega zabavljanja proti naši stranki. Gospodje iz vodstva zveze pa imajo celo tako drzno čelo, 'da zabrusijo našim poslancem, ki so neumorno na delu za naše narodne pravice, tako-le sumničenje v obraz: „Slovensko učiteljstvo tolmači predloge štajerske slovenske klerikalne stranke le kot sredstvo za zasužnjenje slovenskega šolstva in učiteljstva klerikalni stranki t bar bi pomenilo pogin moderne (sie!) šole na’ Slovenskem in s lem neizmerno škodo našemu narodu.“ In tako-le sumničenje si upajo izreči ljudje, ki so se z dušo in telesom vdinjali liberalni stranki, ;ki se druži z nem-škutarijo in koketira z nemškimi nacionalci, samo da bi škodovala nam in našim zastopnikom. Razun teh strankarskih strastnih izbruhov o-značujeia izjavo še dva momenta: nepoučenost in pa konfuznost, Z naivno resnostjo trdi na primer izjava, da je učiteljstvo sprejelo „z največjim obžalovanjem“ na znanje izjavo, „da vidi („Merikalna“ stranka) primerno podlago za rešitev jtega vprašanja v predlogu nemškega klerikalca Hagenhoferja, po katerem bi se preustrojitev deželnega Šolskega sveta naj izvršila s poklicanjemP po enega klerikalnega zastopnika nemških in slovenskih občin v dežeflpi šolski svet.“ Ta izjava se seveda ni nikoli zvršila in- so tozadevni in podobni predlogi izšli od nemške krščansko-socialne strani in od vlade, V koliko so se pa zdeli našim poslancem primerni za rešitev šolskega vprašanja, pove najjasneje fakt, da v deželni hiši ni prišlo do ni-kakega sporazuma. Ravno tako je smešno-konfuzen neki drugi odstavek te famozne izjave, 'Glasi se: „Obžalujemo pa zlasti kot Slovenci netočnost in nejasnost slovenskega klerikalnega predloga o delitvi ( deželnega Šolskega sveta, ker isti ne zastopa teritorijalne enote slovenske Spodnje Štajerske ter zahteva le zastopstvo kmečkih občin; s tem odtegne slovensko šolstvo v spodnještajerskih trgih in mestih,, in zlasti v dvojezičnih krajih narodnemu vplivu.“ (Res, klasičen dokaz politične zrelosti gotovih „velikih“ politikov. Kdaj za Boga svetega je pa stavil kak naš poslanec kak predlog, ki bi govoril v zgorajšnjem smislu? Nam je znan samo dr. Verstovšekov predlog, ki zahteva popolno avtonomijo v šolskem vprašanju in nobeden drugi od naše strani. ,Ravno tako tudi ne moremo verjeti, da bi bilo liberalno učitefijstvo prepričano, da bi bilo za nas Šolsko vprašanje rešeno, ako bi dobili enega zastopnika kmečkih občin v deželnem šolskem svetu. To je vendar tako malenkostno, da vendar ne more nikogar zadovoljiti. Kaj vendar pomeni en Slovenec proti ogromni nemški večini? Liberalne, iz trte zvite trditve so tako smešne, da ne moremo verjeti, da bi se jih lansiralo v svet v dobri veri. Tudi prozorno povdarjanje „klerikalne nadvlade“, ki bi po tem predlogu baje zavladala na Spodnjem Štajerskem, beralci hočejo nametati učiteljstvu peska v oči, da ga bodo potem lažje s svojimi tiradami o nevarnosti, ki preti svobodi mišljenja itd., Vdinjali fea svoje brezverske svobodomiselne nakane. Povemo pa voditeljem liberalnega učiteljstva in njihovim inspiratorjem: Kakor so se že vam marsikatere ovinkarije ponesrečile, i tako se bodo tudi te. Poskrbeli bomo, da bo vsa javnost zvedela, kako vi brezobzirno Širite neresnične trditve, samo da bi zabrisali resnični položaj in potem v kalnem ribarili. Le brez skrbi bodite! Nepoštenosti ne bomo nikdar trpeli v naši politiki in jo bomo vedno dosledno razkrinkavali. Izjava in komentar. Že na drugem mestu osvetljujemo izjavo liberalnega učiteljstva. Tukaj hočemo konstatirati samo neko zanimivost. Izjava bahato pravi: Odločno se pa bode uprlo slovensko učiteljstvo vsaki nameri zasužnjiti Šolo in učiteljstvo katerikoli politični stranki.“ To se silno lepo sliši, samo da žalibog ni resnično. Le stare in že predobro znane stvari bi pogrevali, ako bi hoteli navesti nešteto slučajev, ki pa jasno pričajo., da se je liberalno učiteljstvo popolnoma prodalo liberalnim mogotcem, da zanje robotari pri vseh prilikah in nepriliškah. Ravno tako ne povemo nič novega, feko zatrdimo, da bi liberalno učiteljstvo ne imelo gotovo prav nič proti' temu, če bi zasužnjile našo Šole brezverska svobodomiselstvo. Ateistična svobodna šola, katera vzgaja ljudi, ki nasproti katoličanom vdejstvujejo tako svoje prepričanje, kakor to delajo sedaj anarhistične tolpe na Portugalskem, |ki preganjajo in more duhovnike ter zažigajo cerkve in samostane, je vzor liberalcev vesolj, nega sveta, Ta svobodna šola je tudi cilj naših slovenskih štajerskih svobodomiseleev. tlelo nemškim nacionalcem se ponujajo, (samo da bi frajzin poprej neomejeno zagospodoval na zelenem Štajerskem, In potem bi prišli zlati časi tudi za svobodno šolo. Kakor pa radi liberalni učitelji protestirajo in ugovarjajo proti „zasužnjenju“, vendar ne dobe besede, da bi zavrnili liberalne naklepe, kojih konečni cilj je zasužnjenje šole po brezverstvu. Kako pa naj se to tudi zgodi, ko vendar liberalni učitelji ne smeje nastopiti proti svojim voditeljem. Vsi protesti in ugovori jim morajo zamreti na PODLISTEK Knjige družbe sv* Hohozja. Družba sv. Mohorja je izdala letos osem knjig kot svoj letni književni dar. 'Predno se spuščamo v podrobnosti, moramo koj v začetku priznati, da je letošnji književni dar zelo lep in ga mora biti vsak ud vesel. Vsem onim, ki zahtevajo več literarnega, o-> nim ki hočejo nekaj 1 judsko-znanstvenega, in onim, ki si žele kako nabožno knjigo, vsem je vstreženo. Z vse pohvale vredno previdnostjo se je družbino vodstvo potrudilo, da je ugodilo raznim opravičenim glasovom, ki so se čuli iz vrst -družbinih udov. In prepričani smo, ■' da bodo morali letos molčati tudi oni slaboznani nergači, ki so se morali leto za letom obregniti ob našo . največjo in najimpozantnejšo kultur-no-izobraževalno ustanovo. Preglejmo nekoliko natančneje letošnje knjige! Najpopularnejša knjiga družbe sv. Mohorja je brez-dvomno njen „Koledar.“ Platnice so mu ostale ravnotake kakor za leto 1910, spremenila se pa je naslovna stran. Risba, ki predstavlja s, kmetom-se j sucem. kmetom-koscem in kmetom, ki v jeseni riba zelje, po zimi pa vlači drva Štiri letne čase, je prav ljubko Koželjevo delo. Ravno tako so dobili naslovi posameznih mesecev spremenjeno obliko. Posamezne slike označujejo življenje , in navade > na deželi V do-tičnem mesecu. Velika sprememba se je zvršila tudi pri seznameku družbenih udov. Seznamek ne prinaša yeč vseh udov, »ampak samo poverjenike. in one ude, ki so letos na novo pristopili. Mogoče bo ta novotarija; i marsikoga, ki rad najde zabeleženo svoje ime v Koledarju, neprijetno dimila. 'C e pa le malo premisli, bo pozabil na svojo osebno vžaljenost in bb radi stvari opravičil to' spremeihbo, posebno Še, ker koledarjev urednik sporoča, da bo priobčil vsaka tri leta popolen imenik. To bo gotovo zadostovalo. S lem bo pa odpadlo veliko izdatkov, ki jih je zahteval leto za letom popolen seznamek, ker je požrl obilo papirja in zrabil mnogo tiskarskega dela. Na ta način prihranjeni denar se bo lahko veliko plodonosnje porabilo pri drugih knjigah, ■ ki se jih bo lahko .povečalo ali v večjem številu izdalo. Kioledarjeva vsebina je letos zelo raznovrstna. Obsega celo kopico krajših povesti, ki so jih spisali priznani naši pisatelji kakor Meško, dr. Pregelj in Cesnik. Potem najdemo celo vrsto mičnih pesmic, ki so jih zložili Medved, Neubauer, Meško, Hribar in drugi. Poleg beletristike imamo v Koledarju tudi več zgodovinskih spisov kakor: „Nikolaj Šubic Zrinjski, vitez Sigetski“, spisal Iv. Stekliasa, „Boj Graničarjev na Liki leta .1809“, „Dr. Lj. Gaj .(.1809^-1872)“, spisal profesor M. Pirnat, pujturno historično slovstvo je zastopano z razpravo. F. G.: „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda“, ''apologetično-filozofieha spisa „Darvinizem in krščanstvo“ ter „Proti veri in postavni oblasti. Častilcem Fererja v spominsko knjigo“, bosta gotovo dobro došla. Stalna navada tudi je, da se v vsakoletnem Koledarju ' posveti članke spominu velikih, za Slovence ali pa za svetovno zgodovino pomembnih mož. Letos najdemo k Koledarju črtice, ki so posvečene manom našega Medveda in župnika Podboja ter dr. Lueger j a in barona Helferta. Dr. Goršičev spis „Naborna dolžnost in Amerika“' • se dotika važnega socialnega C problema, a je ■tudi praktične vrednosti; raynotako .moramo f iz ,sopialn(ega vidika pozdravljati spis‘„Nevaren prijatelj ali zgodbe iz pivskega življenja.“ Da se ne bo čutil nihče zapostavljenega, prinaša‘Koledar tudi spis: „Kako je Zdravljič kunce ali domače zajče/gojiti, učil“., „Ja gh bodo,iz zanimanjem čitali naši .gpšpdd^-rjj,. spis .„Kitajsko, obzidje s- slikami“ in Beličanov.e: '„Šiike'iž; Kanarskih otokov“ bodo. pa zadovoljile prijatelje zemljepisnih in potopisgih čr- tic. Ako še omenimo, da je Koledar leta 1911 zelo bogato ilustriran, da prinaša portrete, pokrajinske in druge slike, potem pač lahko rečemo, da se brezskr-bi lahko častno pridruži svojim prednikom, ki jih gotovo v več ozirih prekaša. „Slovenske Večernice“ vsebujejo tri spise v prozi in dve krajši pesmici. Prvo mesto zavzema Mlakarjev: „Trebušnik na slovanskem jugu.“ Janko Mlakar je znan kot humorističen pisatelj in zlasti s svojim Trebušnikom je prepotoval že mnogo sveta, V, zgoraj navedenem spisu nam pripoveduje, kako je potoval z njim, z Grogo in s poredno Ivanko preko Reke v Dalmacijo, od tam na Cetinje in Albanijo, in potem nazaj preko Dubrovnika v Hercegovino in Bosno. Kdor pozna Mlakarja in njegovo troperesno spremstvo, ta sluti že v naprej, da se to potovanje ni vršilo tako enostavno, kakor se godi navadno pri drugih potovalcih, ampak je bilo polno komičnih za-pletljajev, ki vzbujajo v čitatelju mnogo smeha. Nočemo tajiti: Mlakar postane včasih nekoliko banalen, ker se en dovtip prevelikokrat v samo nekoliko spremenjenih ; varijacijah vrača, v celoti je pa njegov dovtip izboren, poln hudomušnosti in zdravega sarkazma. Kdor se čuti osamelega in še nima od-, moderno-perverznih in n maž an o-p i k ari t n ih dovtipov skvarjenega okusa, ta- naj; čita . Mlakarjevega. „Tre-, bušnika.“ Neprisiljeno, gladko tekoče pripovedovanje, ki nudi vedno nekaj novega, nekaj vese-.o-nagajivega, mu mora ogreti srce in z zanimanjem bo sledil Tre-bušniku na njegovih potih. J. Vuk je priobčil v „Slovenskih Večernicah“ povest: „Kar Bog stori, vse prav stori.“ Sujet povesti je že zelo izrabljen in zastarel. Tudi nastopajoče osebe niso nobeni Muropoljci, kakor jih nazivlje pisatelj. Vidi se, da Vuk veliko čita in pod tem vplivom potem tudi piše. ' ; Cesnikova vipavska novelca: „Naši ljudje“ je prav dobra stvar. Tudi tukaj je Cesnik pokazal, da ustnah, ko vgleclajo stroge obraze svojih liberalnih generalov. 'Da je temu res tako, pove brez ovinkov „Narodni Dnevnik'“ od dne 18. t. m., ki prinaša nekak komentar k izjavi liberalnega učiteljstva od prejšnjega dne. „Narodni Dnevnik“ piše, da je slovensko učiteljstvo („z malimi nečastnimi (sie!) izjemami kompletno v narodno-naprednem taboru.“ Das ist des ihn dels Kern. Proti nam 1 seveda lahko nastopajo liberalni učitelji, kadar se gre za šolsko vprašanje, ker jih v tem nič ne ovira in jim tako celo veleva strankarska dolžnost, Ako nam delajo krivico in so napadi brezvestni je to postranska stvar, in širokovestni liberalec si to kmalu odpusti. Proti svojim generalom, katerim so se vdinjali, seveda ne smejo nastopiti že radi discipline ne. Mirno in tiho kakor kužki morajo gledati, jUkoravno so polni svobodoljubja in se kar cede narodnosti, ko snubijo njihovi voditelji zagrizene nemške nacionalce. Sedaj tudi razumemo, zakaj so rohneli učitelji v svoji izjavi samo proti nam in nič proti Nemcem. Ne smejo! Strankarska taktika zahteva sedaj ljubimkovanje z nemško-nacionalno večino, in „narodno“ učiteljstvo se mora pri zahtevah slovenskega Šolstva po tem ravnati! Sijajna zmaga V. L S. na Dolenjskem. Volilni boj na Dolenjskem je dosegel v nedeljo dne 16, t. m. svoj vrhunec. S, L. S. je prjredila 18 shodov, ki so se vsi sijajno obnesli. Že izid teh zborovanj je doprinesel brezdvomni dokaz, da je zmaga S. L. S, sigurna, Kandidat S. L. S., profesor Jarc, je imel med drugim tudi dobro obiskan shod v Nov. Mestu, Novo Mesto je veljalo za najtrdnejšo liberalno trdnjavo in S. L. S, ni tukaj 'še nikoli zborovala. Sedaj je prebil proiesor Jarc led in gotovo se bo začelo v Novem Mestu daniti. Liberalnega Gangla je vozil in ponujal po Dolenjskem dr. Tavčar, a, mož ni imel sreče. Se v Novem Mestu samem je bil liberalni shod, za katerega se je na vse kriplje agitiralo, mnogo sla-beje obiskan, kakor pa shod prof. Jarca, Nadomestna volitev se je vršila, kakor, smo že naznanili, f včeraj dne 18. t. m. Prinesla je nov dokaz, kako naše ljudstvo povsod vedno bolj obrača liberalcem hrbet. Kakor hitro začnejo ljudje samostojno misliti in se iztrgajo iz rok liberalnih oderuških mogotcev, pa je že odklenkaio svobodomiselstvu za vedno. Profesor Jarc je zmagal s 3687 glasov večine. Oddanih je bilo 7784 glasov; od teh jih je odpadlo na Jarca 5382 in 1745 na liberalnega Gangla, To je sijajna manifestacija vseslovenske ljudske misli. Koliko upov so si delali liberalci, kako so trosili laži o razbitih in slabo izpadlih naših shodih in sedaj ta uničujoč poraz. Kdor Še sedaj ne uvidi, kako živi liberalizem samo od laži, temu ni pomoči. Nas pa napolnjuje ta zmaga s tihim zadovoljstvom. Naši poslanci stoje nasproti vladi v najostrejši opoziciji. Boji, ki jih bijejo, so težki in z vsemi sredstvi se je že intrigiralo, da bi se odvrnilo ljudstvo od njih. iTja volitev je pa najglasnejša zaupnica našim poslancem, a tudi odločen opomin vladi, naj se spametuje. Naši poslanci niso osamljeni, ampak za njimi stoji vse slovensko ljudstvo. Donesek k nedeljskim prireditvam. O prireditvah zadnje nedelje smo prejeli Še sledeči poročili: Sv. Peter na Medv. selu. Mladeniška slavnost tukajšnjega Orla je krasno uspela. Domači mešani zbor je zapel tri lepe pesmi, župnik Gomilšek je razložil življenje, delovanje in res umeje ljudstvo, iz katerega je izšel, ter zna očrtati njegove značaje. V. Remec je priobčil dve pesmi: „Ob košnji“ in h,Vipavska“,J M sta prav ljubki; f zlasti zadnja nam ugaja, ker je brezskrbno-veseli ton že v ritmu dobro zadet. „Zgodovina slovenskega naroda.“ 'Spisal dr. Josip Gruden* Tako je naslov knjigi, ki jo je začela letos izdajati družba sv. Mohorja. Izšel je prvi zvezek, M opisuje približno prvo polovico srednjega veka (6,-12. stole je), 'Pisatelj namerava, kakor sam pravi v predgovoru prilično obdelati vso zgodovinsko snov v petih zvezkih. Prvi ima zgoraj označeno vsebino, drugi bo slikal osebe in razmere, 'kakršne so bile proti koncu srednjega veka, tretji bode obdeloval dobo luteranstva in katoliške reformacije, če-|rti iZe in I8i stoletje, peti najnovejši čas. Nočemo se spuščati v kritiko dela samega. To bodo storili po-klicanejši strokovnjaki. Nam bodi dovoljeno, da na tem mestu označimo vsaj nekoliko važnost tega dela za nas Slovence. V tem oziru se popolnoma pridružujemo pisatelju, ki v svojem predgovoru pravi:. „Spoznavaj samega sebe.“ Ta zlati rek, ki se je blestel nad durmi poganskega svetišča, ne velja le vsakemu poedineu, temveč prav take celemu narodu. .Vsak narod 'mora poznati razmere, , (v katerih sedaj živi, pa poznati tudi svojo preteklost. Iz nje zajema moč v hudem boju za obstanek, vztrajnost v nesreči, modra ' navodila, f kako si priboriti boljšo bodočnost' mučeniško smrt velikega apostola presv. Srca Jezusovega, ekvadorskega predsednika Garcia Morena, Nato je sledila petdejanjska žaloigra „Garcia Moreno“, v kateri je nastopilo 16 mladeničev-urlov. Bili smo zelo radovedni, kako se bo posrečila težka igra. Kar smo videli, nismo pričakovali. Igralci so se popolnoma uživeli v svoje uloge in so igro naravnost izvrstno predstavljali*; Krasno pojasnjuje ta igra pogubne namene brezverskih framasonov, ( pa tudi svete cilje katoliških strank, in je kakor nalašč za naše čase. Po svoji izredno poučni ir. navdušujoči vsebini presega daleko druge igre. Naj bi jo mladeniči povsod predstavljali. Petrovskim Orlom moramo častitati na tem lepem vspehu. Ker se bo igra ponovila v nedeljo dne 23. in 30. oktobra, imajo še slasti.-sosedje lepo priliko, da si jo ogledajo. Kakor, slišimo, pridejo v velikem številu pogledat igro mladeniči šmarski in sladkogorski. Le pridite, sosedje, ne bo vam žal. Ob lepih sadovih izobraževalnega dela petrovskih mladeničev-rO rlov se boste še sami vneli za enako delo. Gornjigrad. Prireditev tukajšnjega bralnega društva v nedeljo dne 16, t. m. se je nad vse pričakovanje izborno obnesla. (Ljudstvo je š svojim obiskom pokazalo naklonjenost društvu ter dovzetnost za njegova stremljenja, Igralci, pevci in tamburaši pa so si tudi zaslužili hvalo za svoj trud. Mladenič Jošt si je na podlagi „Zlate knjige“; sestavil dobro premišljen govor, Kje pa je obečani boj tega „ljudskega“ glasu za narodno avtonomijo o-beh narodnosti? Posedaj smo o tem Se malo čitali! tlako naj sodimo pisavo o obstrukciji, M se vrši rar vno v prid nacionalne avtonomije Slovencev in Nemcev? Svoje stališče proti smeri novega lista bodemo uredili, ko nam doide Še par številk. Čudna hofratova pota. Hofrat Ploj je zopet enkrat s svojim neumevno vladinovskim .postopanjem o-brnil pozornost politične javnosti nase. 'Že v zadnji Številki smo beležili, kako se Ploj kot edini izmed slovanskih poslancev brezpogojno poteguje I za. Nemce, kako se je on kot načelnik opozicionalnega kluba popolnoma vdinjal grofu Aehrenthalu. Začudenje se še ni poleglo. 'Je tudi umevno. .Vsemu svetu je znano, da oklepi, v katere je nas vlovila Nemčija v svoji zunanji politiki, silno vplivajo na našo notranjo politiko, ter povzdigujejo vpliv nemštva v državi. Ravno tako so tudi v Plojevem klubu najnavdušenejši prijatelji zveze , z Rusijo, ako že ne oficielnp, vsaj intelektuel-no, kakor Hribar, Trešič-Pavičič, in vendar nastopi klubov načelnik, ter zagovarja žvezo z Nemčijo in duša void ra svoje neoslavistične klubove kolege. To je brezprimerno klečeplazenje. Opravičeno prijemlje hofrata praška „Union“, ki piše: „Hofrat Ploj je na precej odločen način nastopil za politiko Aehrenthalo-vo, kar je posebno zaradi tega presenetilo, ker vendar Slovanska Unija, koje član je hofrat Miroslav Ploj, tega njegovega stališča ne bo razumela, tudi ne v tem slučaju, Če bi bilo umljivo to, da hofrat Ploj rusko politiko drugače presoja, 'kakor dr. Kramar.“ Nehote se vsak vpraša, kaki vzroki nagibljejo brin-jevega Ploja, da postopa tako, da ga hvali vse vladno časopisje. „Slovenec“ od dne 17. t. m. odgovarja na to vprašanje tako-le: i„Rešitev zagonetke ni tako težka. Dunajski gospod hofrat je zvedel na merodajnih mestih, da se neoslovansko gibanje v zelo visokih krogih avstrijskih ne gleda prijazno. (Prišla je Hribarjeva afera in kakor je Hribar sam povedal v občinskem svetu ljubljanskem, je bila njegova udeležba pri neoslovanskem gibanju eden glavnih vzrokov za nepotrditev ljubljanskim županom. Brinjevi gospod hofrat je seveda to izvedel že prej, kakor ljubljanski župan' in pokazal je hitro svojo kaučukasto naravo, branil se Hribarja in Trešiča, otresel daleč od sebe ves neoslavizem, kateremu je bil popreje tako vražje blizo ter zavijal oči na zgoraj, kakor bi bil najnedol-žneje jagne pod solncem in med brinjem. (Moštvo in značajnost tega gospoda v resnici f presega ( že vse • meje.“ Umetniška razstava v proslavo 801etnega rojstnega dne cesarja Frana Josipa I. v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu se je otvorila v ponedeljek dne 17, oktobra 1910. Neumorni vodja naše umetniške čete Rihard Jakopič se je spravil na ogromno delo sestave jubilejne razstave v proslavo SOletnice našega vladarja, Ta razstava bo obenem tudi jubilej naše slovenske upodabljajoče umetnosti; kajti obsezala bo vse, kar je naša domača umetnost; f ustvarila tekom dolgih let. (Osemdeset let razvoja, osemdeset let napredka in hudega boja 1 na polju kulture in na polju umetnosti. Mari bor. Podružnica nemškega šulferajna za Leitersberg in Krčovino je zborovalo dne 15. t. m. v hotelu „Meran,“ Govorili so: nadučitelj Wernitznfgg, učitelj Kankowsky, ki je tudi predsednik te podružnice, vinski trgovec Pessl in visokoŠolec Duma, Maribor. Mariborsko nemško učiteljsko društvo je po vzorcu svojih spodnještajerskih slovenskih liberalnih kolegov na svojem zborovanju dne 15, t. m. protestiralo proti obstrukciji v deželnem zboru. Naši poslanci se bodo tega sklepa tako ustrašili, da se bodo kar na mah brezpogojno udali. Maribor. V torek dne 18. t. m. popoldne, se je poročila v stolni cerkvi gospodična Pepca Mužina z gospodom Karlom Mödlagl, c. i. kr. podkovnik. Maribor. Nesreča na železnici. IV soboto dne 15. t. m. zjutraj okrog 5. ure je tržaški osebni vlak povozil voz Špeharja Janeza Brumeca. Brumec in pa kmetica Hriberšek sta padla z voza ter je dobila Hri-beršek težke poškodbe, da so jo morali spraviti v) bolnišnico. Brumec je tudi ranjen in ima škode 360 K. Nesreča se je zgodila pri prehodu črez železnični tir na Tržaški cesti. Čuvaj je bržkone zaspal in je pozabil zapreti zatvornice, Ker je bila pa tema, Špeharji niso videli bližajočega se vlaka in so mirno vozili preko tira. K sreči je bil Brumecev voz že toliko preko tira, da ga je lokomotiva zadela samo še v zadnji del, drugače bi se bila zgodila grozna nesreča. Hitro za Brumecem je vozila) I na drugem vozu njegova žena. Misliti si moramo njen nepopisen strah, 'ko je videla naenkrat drdrati med sabo in pa vozom svojega moža vlak ter ni vedela, ali je mož živ ali mrtev. Strah jo je popolnoma prevzel in v soboto je Še sama pravila, da ne ve ali živi ali sanja. (Smrten padec. 70Ietni hlapec Miha Grošek v Celju se ga je bil prejšnji teden enkrat preveč nasr-kah Zvečer je hotel zlesti v svoje ležišče na Skednju v Sovodnji. Ko je bil že na vrh lestve, je omahnil nazaj ter padel na tla. Razbil si je lobanjo. Naslednji dan je v celjski bolnišnici umrl. Nevaren tat. Francetu Vutiju, posestniku pri Sv. Križu pri Mariboru, je odnesel že. BOkrat kaznovani Vincencij Staroverski iz. Majšperga pri Ptuju srebrno uro z verižico. Potepuh Staroverski si nadene po vsaki tatvini ime France Kozle. St. Jakob v Slov. goricah prihodnja nedeljo dne 23. oktobra priredi naše Izobraževalno društvo izlet na Ploderšnico k narodnemu gostilničarju < gospodu Sönveterju, kjer se bode vršila ljudska veselica, Govoril bode gospod dr. Leskovar iz Maribora, Sevniški grad je kupila 'grofica Matilda Arco-Zinnenberg za 187,000 K. St. Vid pri Grobelnem. Pri nas t nasprotniki vedno kričijo, 'kako jim leži na srcu blagor Občine, in se bahajo, koliko dobrega so že za njo Storili. Kako je to res, kaže sledeči slučaj: Pred par leti je dobil gospod Sumer v občinski'hiši v nadstropju stanovanje in sicer: dve rsobi, kuhinjo, klet in. vrt, in vse to za bor«ih 20 kronic. Drugi dve'sobi sta se pa oddali v najem učiteljici Kregar; ki fe pa stanovanje iz gotovih vzrokov, (gospod Sumer jih najbrže pozna, kmalu .zapustila. Gospod Sum.er se/ je, nekoč izrazil, V da bode že skrbel, da dobi občina tuđi od tistih dveh. stanic mesečno 5 K. Toda glede te njegove izjave se ni napravila nobena pogodba in ..gospod Sumer se ni čutil vezanega. Da, za občni blagor vpeti takratni.ob- , činski odborniki so šli še dalje. V neki tajni seji, ka- • tera se pa ni postavno sklicala in h kateri tudi „klerikalni“ odborniki niso bili povabljeni, se je meni nič tebi nič sklenilo, ' da se prepustite gospodu Sumer ju še oni dve sobi v najem, in kaj mislite, za kakšno ceno? Za nič in zopet za nič! Za to tihotapstvo se je zvedelo še-le pri zadnji občinski seji, kjer se je predlagalo, da se naj oddaste prazni sobi občinskemu tajniku proti primerni mesečni odškodnini, spodnji prostor, «sedanjo občinsko pisarno, se pa naj prepusti bralnemu društvu, ki bo za dotični prostor tudi na leto plačevalo najemnine in bi se na tak način zvišali občinski dohodki. Toda sedaj bi bili morali videti nasprotnike, posebno gospoda, Florijaneka, Rotil se je, da se ne sme nikdar zgoditi v St. Vidu, da bi gospoda Sumerja kdo podil iz občinske hiše, češ, ker tega si on na svoja stara leta ni zaslužil. In kmalu se je raznesla govorica po Šentvidski župniji, da hočejo ti ,„preklicani klerikalci“' f vreči Sumerja 1 na cesto. Kako zavijajo in lažejo liberalčki! Saj tega nihče ni rekel, da bi moral gospod Sumer zapustiti stanovanje, samo oni dve sobi hočemo imeti nazaj. In če se preseli zaradi tega drugam, kakor je grozil, naj le gre, saj tako prostornega stanovanja ne dobi nikjer za tako nizko ceno. Tistega pa, ki tihotapi po St'. Vidu, prosimo, da zopet napiše dolgovezen članek v Sumerjev zagovor v „Narodni List.“ Pa priporočamo mu, naj piše tako, kakor mi ‘tukaj, ker vse drugo bi bila gola laž. Slivnica pri Mariboru 1 jc dobila brzojavni Tirad. V soboto dne 15. oktobra smo dobili iz Slivnice brzojavno f obvestilo,, '■ da je otvorjena brzojavna postaja. Laško. Tukaj se je vršila od 8. do 10, oktobra razstava sadja. Razstavljenih je bilo 502 vrst jabolk in hrušek od 5!5 sadjerejcev. Odlikovani so bili večinoma vsi razstav/] alci z kolajnami in z denarnimi darili. Frankolovo. Tukaj je dne 12,; t. m. nagle smrti umrl Anton Polenšek v 67. letu svoje starosti. Bolehal je že nekaj časa na vodenici. Na dan smrti je šel v bližnji gozd gobe iskat. Sosedovi otroci, ki so šli opoldne iz šole domov k južini, so ga našli mrftvega ležati na potu z gobami v rokah; zadela ga je kap. Bil je nad 28 let mrliški oglednik za tukajšnjo občino. Svetila mu večna luč! Nagle, neprevidene smrti reši nas, o Gospod! Sv. Ana na Krembergu. fJajnez Špindler, posestnik na Draženbergu, / je v nedeljo. (dne 9. t, m. gnal vole na pašo. Pri tem ga je en vol z rogom tako hudo zadel v glavo, da je vsled tega po groznih bolečinah umrl v torek dne V. t. m. Pogreb se je vršil v četrtek dne 13. t. m. Otrok zgorel. Hčerki Mihaela Zupanca pri Sv. Mohorju v celjskem okraju, 121etna Marija in 81etna Frančiška, 1 sta si dne 15, oktobra; i na paši zakurili ogenj. Mlajša sestrica je prišla pri tem preblizu plamena, ki se je oprijel'r in jo tako obžgal, (Ba je naslednji dan umrla, Kozje. Notar dr. Barlef in odvetnik dr. Zirn-gast uvedeta za svoji pisarni pričenši s 1, novembrom tega leta popolni nedeljski počitek. Omenjeni pisarni boste vsled tega od dne 1. novembra tega leta ob nedeljah in praznikih zaprti in strankam nepristopni. Sv. Benedikt. Dne 14. oktobra je umrl gospod Franc Horvat, učitelj. Rojen dne 14. septembra 1848 v Botkovcih, župnija Sv. Lovrenc v Slov. goricah, je dovršil izobrazbo za podučitelja leta 1878. Začetkoma je 11% leta deloval kot provizorični podučitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor., potem pri Sv. Benediktu,, ter zopet Šel k Sv. Lenartu, odkod se je naselil pri Sv. Benediktu in tukaj delal do svoje smrti. Naj v miru počiva! Trbovlje. Iz Dunaja poročajo: Akcije trbovlj-ske akcijske družbe so mnogo izgubile na kurzu. Na borzi se je dne 17. t. m. govorilo, da z ozirom na težkoče, s katerimi se mora trbovljska akcijska družba v zadnjem času boriti, letos ne bodo izplačane nobene dividende. Gradec. Krojaški pomočnik Franc Tank je bil v četrtek / dne 13. t. m. aretiran ( zaradi prestopka proti nenravnosti. Izvabil je namreč v svoje stanovanje dve deklici, eno v starosti sedmih, drugo pa os- mih let, ter izvršil na njih zločin. Deklici se nahajate v zdravniški oskrbi. — V Gratkornu pri Gradcu je tudi neki 15letni fant izvršil enaki atentat na neki 7-letni deklici, — Krasne, zelo krasne razmere vladajo med nemškim kulturnim „Herrenvolkom,“ To je seme laškega in francoskega anarhizma, ki se je zasejalo tudi pri nas v Avstriji, sedaj pa poganja že cvetje; Primorsko. Goriška S. K. S. Z, ima v četrtek dne 20. t. m. občni zbor, na katerem se bo sklepalo tudi o spojitvi s tržaško zvezo. Gorica. Katoliško tiskovno društvo v Gorici je Kupilo papirno trgovino A. Likar, f ,v SemeniŠki ulici štev, 10. Razgled po svetu. • V zrakoplovu iz. Amerike v Evropo. V Atlantic Citi se’je •dvignil dne 16, t. m. ,'znani, fmmerikanski Zrakoplove« Wellmann v zrak, da .s svojim zrakoplovom poleti čez Atlantsko morje iz Amerike v Evropo. Zrakoplov je opremljen z vsemi' modernimi- pifpfava-mi, med drugim tudi s pripravo za brezžični brzojav-S, seboj ima 6 oseb. Na atlantskem oceanu'baje razsaja sedaj močen vihar in o všpehu WeUmannovega poleta se radi tega sodi jako skeptično. Wellmann je iz svojega zrakoplova že oddal več brezžičnih brzp-javk, med njimi tudi eno, ki se glasi, da se mu je polomil en propeler, da pa upa popraviti ga kar med vožnjo v zraku, — Najnovejša poročila pravijo, da se je Wellmannov drzen poiskus izjalovil in da se je — ponesrečil. Wellmann je že ob početku vozne imel težave z motorji, megla mu je nagajala. Podrobnosti o Wellmannovi nesreči še manjkajo. Reiterjev biro poroča iz Novega Jorka, 'da je došla od kapitana parnika „Trent“ brzojavka, da se je Wellmann z vsem moštvom, ki je bilo v balonu, rešil na krov te ladije. Zrakoplov pa so pustili njegovi usodi na morju. Šolsko delo in starost. 'V letih 1898—1908 je stopilo na Saškem 923 učiteljskih moči v stalni pokoj, Učitelji so dosegli povprečno starost 59 let, učiteljice pa 53%. Povprečna starost v službi zamrlih učiteljev znaša 45%, Učiteljic pa 41% leta. Ta statistični podatek izpričuje jasno, kar potrjujejo tudi razne zavarovalnice, da je napor v šoli velik in da moči učitelju, oziroma učiteljici, hitro pešajo zlasti še v takih krajih, kjer so posamezni šolski razredi prenapolnjeni. Nov tip šole. Posebni zavodi za duševno zaostale otroke so že skoraj povsod v navadi. V Beroli-nu pa hočejo poizkusiti tudi s posebnimi razredi za izredno nadarjene mladeniče, da jim bo moč dovršiti srednje šole v krajšem, nego v normalnem času. V V prihodnji jeseni otvorijo prvo tako šolo v Berolinu. Vodstvo te šole f je poverjene f profesorju! dr. Josipu Petzholdtu. Ko se rabi kompost za gnojenje, se v praksi čestokrat greši, ker se rabi za gnojenje premlad kompost. Za gnojenje vrtov, travnikov in polja se sme rabiti le 2 ali 3 leta star kompost, zato naj vsakdo, ki kompost napravlja,, I skrbi za to, ’ da bo imel več kupov, tako da bo imel vsako leto za gnojenje star kompost na razpolago. Kdor ni rabil za napravljenje komposta mnogo apnene zemlje ali pa kakega drugega apnenega materijala, naj primeŠja kompostu v prah razpadlo živo apno. Pazi naj se pa, da ne pride apno naravnost s hlevskim gnojem v dotiko, sicer ubeži iz gnoja amonijak. Tolsto vrška slatina kot namizna pijača. Prijetni, (kislo-rezki okus, hladna svežost in čistost studenca, biserno čista ogljikova kislina omo-gočuje tplslovrško slatino kot okusno namizno pijačo. Trajajoče osvežujoče vplivanje je pa ležeče tudi ne tem, da se ogljikova kislima delčasno razvija in tako zabranjuje pri daljšem ohranjenju, kakor tudi pr večkratnem porabljenju, ko je steklenica odprta, takozvano prestanost in neprijeten okus. Posebno po-rabljiva je pa ta tolstovrška slatina za primes vinu, ker dobi vino vsled velike vsebine natrona, ki se zveže z vinsko kislino, posebno dober in prijeten c-kus in tudi ne pobarva vina tako kakor druge slatine. Vsled tega se komaj dobi slatina, ki bi bila tako izvrstna namizna pijača, kakor je imenovana tolstovrška. Za daljo uporabo se tolstovrška slatina posebno y sledečih slučajih priporoča: 1. Kjer imajo slabo pitno vodo. 2. Pri različnih epidemijah, kakor na primer pri vročinskih in pri kolerskih. 3. Pri mrzličnih boleznih, kjer se žeja poviša, ker je rezki okus tolstovrške slatine bolj razsvežljiv kot tudi dobra pitna voda. 4. Kot pijača pri opulentnih kosilih za vse, ki so navajeni na različne praške za prebavljanje, ker je učinek tolstovrške slatine ugodnejši kot vseh teli praškov. 5. Med okrevanjem po različnih boleznih. 6. Za napravo limonade in za mejšanje drugih sadnih sokov. Listnica uredništva. Cutos. Boljšt bo mendi, da ne objavimo. Poidtavljenil priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek. 52 v Mariboru. Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini A. "Pinter v Slov. Bistrici, tokaj ima todi priložnost trgovsko klo obiskati. 817 Dva učenca iz dobre hiše sprejme v uk krojaški moj-ster Maks Zabnkošek v Celju, Krožna cesta. Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili krojaške obrti. IiknSen strojevodja, ki se murne na Diezelmotor ter je ob enem ključavničar ali kovač, se išče. Prednost ima kdor je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Več se izve pri „Križevski opekami“ ▼ Križevcih pri Ljutomeru. Magrobne vence M v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš Goričar & Leskovšek, Celje trgovina a pisarniškimi potrebščinami itd. Nt debelö In drobno 1 220 Na debelo In drobno I Vage sa vagone, vose (mostne), eentimalne.Skalove, decimalne, sa Sivino, tablicove in vsake drage vrste sa gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kaläb, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsko. slovanska obrt. [Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani: ■ Dunajska cesta 19: v Medjato vi hiši v pritličju: Dunajska cesta 19 ■ 165 sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni Škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in sprejema ponndbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. ■ ■■■■■ ■■■■■■■! Va edina slovenska zavarovalnica »prejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drago zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih povelje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ■■■■■■■■■■■■■a ■ Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! : Glavni zastopnik za Štajersko ■ Fabriksgasse21,bliiiiNar. Doma. Otvoritev obrti I v s 1. oktobrom 1910 v Šolski ulici Dovoljujem si slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da sem otvoril lončarsko obrt« Tekom svojega 14 letnega delovanja v tej stroki v Maribora xn tudi drugod, sem si pridobil vse potrebne zmožnosti za to obrt. Prevzamem vsa tozadevna dela, kakor: peči, štedilna in navadna ognjišča ter ista tudi postavljam. Napravljam obložke za kopalne sabe, klosete in vso v mojo stroko spadajača popravila ter ista precizno izvršujem po solidnih cenah. Za obilno naročbo in naklonjenost se priporoča z velespošto-vanjem 150 Lovra Širec, lončar v Mariboru. Wa debelo S se E®* drebooi (wa edina narodna trgovina g galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor ||g tudi igrač. Hi priča & Kramar v (^elju , g g|| na vogta Graške- In Krožne ceste. „ ? * Stavbeni lin umetnij ključavničar, ebiast. kcnceszpnirani; yedfrwdni- inštalater Ivan Rebek, C?U®| § Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove 1 1 ■ ... «11. ■ linij! i ii ii «i. .n .. . inn »„..im.!,, - itd., štedilna ognjišča Vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iž studencev, vodnjakov s hidrah Snimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-vvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvržujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. samo Glavni trg Štev. 9 priporoča p. n. občinstvo svoje veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najmočnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn. z modnim in manufakturnim blagom tet krojaškimi potrebščinami - - - Postrežb» točna in stroga solidna. :: §Urar, očalar in zlatar Sfflueš Teðofova cesta 39 perd kolodvorom,priporoča frvairtnfrmA 8 slovenskimi ploščami, čistim in vJI clillUlUllt? jasnim glasom iz najboljših tovarn. — Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. ÄXXXX üestawraelja XXXX^S Narodni dom m>tet mn w lMafl*iboriia Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Loj&iika Leasts. Edina slovenska kisla voda je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo . ' : / ’ . ... . „ .; . ■ • ; za katar© v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolsto vrška slatina ni le uborno zdravima, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896; in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.) Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod ie Tolsto vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima Te edino: slovensko kislo vodo. 149 2*U>&tik w isd&jatei): Kowsorcij „Strait“. i' iH&ttrotar uisdüik ; J^raii ,Rake,riti; Tisk tiskara»' ar. Ciriia