Gospodarske stvari. Živinoreja pa 51. občni zbor kmetijske družbe v Gradcu. Ta družba je od 23.-26. februarja t. 1. ob- hajala v Gradcu svoj 51. občni zbor. Zastopanih bilo je 45 od 56 podružnic. Kmetijske družbe v Innsbrucku, v Ljubljani, v Lvovu, v Lincu, v Gorici, v Rovinju, v Tropavi, v Zagrebu, na Dunaju, v Celovcu, v Pragi, potem štaj. svilorejska in vrtnarska d'užba so tudi poslale svoje zastopnike. Zborovalo se je pod predsednistvom znanega dr. Blagotinšeka Kaiseisfelda. Razgovarjalo se je o mnogib gospodarskih stvaieh. Najprvlje o tem, kako bi sezdenarji, ki njih je država dovolila kot državno podporo, najbolje dala povzdignoti goveja živinoreja? Govorilo se je tukaj marsikaj a naposled sklenolo: 1. v vsakem okraji (becirku) 80 ima vsako leto napraviti razstava bikov. Premije dobijo vendar le tisti biki, kateri so za plerae. 2. na Gornjem Štajerskem se napravi vsako leto splošna velika razstava goveje živine. Premije pa se delivajo le kravam, voličem in telicam. 3. 86 ima poskrbeti za novo postavo, po kateri bo vsak posestnik primoran, svojega bika prignati na okrajno razstavo bikov. Tukaj se bo razsodilo, ali je bik za pleme ali ne. Če je za pleme, potem dobi dovoljenje za spuščanje. (Sprunglizenz.) 4. postava od 1. 1868. se ima tako prenarediti, da bo vsaka srenja primorana, skrbeti za bike, ki so dobri za spuščanje. 5. na srednjem Štajerskem se napravi vsako leto ena velika razstava goveje živine. Enaka velja za slovenski Stajer. Vendar pri teh razstavab se n e s m e j o deliti d r ž a v n e premije, razun 5e se živina mttrcdoljskega, marijahoferskega itd. plemena na razstavo prižene. Temu nasvetu sta ugovarjala baron Egger in pa zastopnik ljutomerske podružnice. Prvi je rekel, da nekaka enakopravnost vendar brani, domacim živinskim plemenom, ki so dalječ po svednjem in slovenskem Stajerskem razširjena, popolnem pristriči državno podporo. Drugi je takigto trdil, zraven pa še dostavil, da je tistih 5 ali 6 gornještajerskih bikov, ¦ ki 80 se omislili za ljutomerski okraj, popolnem za ni5 in zastonj. Ne morejo se našem krajem privaditi, nečejo se radi ploditi in to, kar še zaplodijo, je le mrsavo in bodikaj živinstvo. Zato se naj za povzdigo našega, domačega plemena kaj stori z denarji iz državne podpore. Toda modre besede vrlih mož bile so zastonj. Slovenci ne dobiiao ničesar iz državne podpore, čemur se nikakor ne 5udimo. Vsaj že precej 5asa poznamo nemško navado v tacih rečeb. Sklenolo se je tudi, da, 5e bi od državne podpore kaj denarjev ostalo in 5e bi štajerski deželni zbor 3000 gld. dodjal, se imajo biki rattrcdoljskega, marijahoferskega, progastega ali prekastega in murskega plemena kupovati in potem po dražbi med kmetovalce razprodajati. Ker pa biki teh plemen večjidel za naše kraje ne sodijo, zato tudi tukaj Slovenci ne dobimo nicesar. Zadovoljni bodemo morali biti, 5e le nekatere premije vlovimo, ki jih bodeta štajerski zbor in pa kmetijska družba odmeriti biagovolila. Akoravno pa nam ni vse povoljno, kar je tukaj občni zbor sklenol, vendar priznamo, da so nekateri njegovih sklepov bvalevredni in utegnejo živinoreji na korist biti, če se bodo vestno zvrševali. Drugi predmet, o katerem se je občni zbor kmetijske diužbe razgovarjal, zadeva ponarejenje vina. Kako se napravi vrt? Vrt pri hiši itneti je lepa, prijetna pa tudi koristna reč. Ali mnogo slovenskib gospodinj še tega ne veruje. Poznamo ves, ki ima blizo 200 gospodinj. Toda skoro nobena nima vrtiča. Pac pa je blizo vesi vrtnar, kateremu več denarja vpsejo, kakor bi bilo treba in kakor pravo gospodinstvo pripušča. Za vsakdanje kubinske potrebe bi naj imela vsaka gospodinja svoj vrtič. No in kako se vrt napravi? Kdor si zamore in hoče napraviti vrt, ta naj pomisli aledeče opazke, katere so posnete iz vrtnarskib knjig, ki so se že tiskale 13krat. V njih se svetuje, da se najprvlje prostor za vrt izbere mogoče blizo hiše. Iz njega si gospodinja lebko hitro prinese, česar njej je treba. Tudi lehko kedaj bodi v nja stopi in dela. Vrti, ki so predaleS od hiše, se radi zanemarjajo. Pa tudi na lepoto Be naj gleda, kolikor se da. Vrt naj ne žali očesa. Zato se mu da ve5jidel podoba na četiri ogle. Tukaj se tudi posamezne grede in gredice, lebe in lešice, krožci itd. najbolje dajo razvrstiti. Pri malih vrtih ni treba mnogo in širokih potov in stezic. V njib se jako rad zadržuje in plodi plevel. Splob se pa v malih vrtib stezice v sredini opuščajo in kraj plota ali stene potezajo, kder najmenj prostora jemljejo. Pot ali stezica pri živem plota mora biti bolj siroka, kakor pri stenab. Nikakor ni svetovati, da bi se vrtne stezice nasipavale z debelim prodom, ker se potem težko snažijo in trebijo. Najbolje so tiste stezice, ki stojijo na trdnem dnu celega vrta. — Vrtne stene in plot je dobro z rastlinkami zakriti. Tukaj svetujemo na južni in jutranji strani tsten zasaditi vinske trte in breskvice, na vecerni strani pa marelice. Za soverno stran stene ali plota pa najbolj sodijo visnje. V takih legah rodijo okusne visnjice, jako izvrstne za narejenje višnjevca (Weicbselgeist). Vrtnih sten in plotov prevlačevati in pokrivati z bržljenom, hmelom, srabotjem itd. ni dobro. Omenjene rastline namre5 preveS vrtu jemljejo in kradejo moci iz zemlje in zraka. Zemljišce za vrt mora biti dobro in lebko za obdelovanje. Kder takega ni, tam se pa naj slaba zemlja popravi. Lebka in rado sušna zemlja se zboljšuje z navažanjem težke močno tratnice in deloma tudi ilovice. V nekaterib. letih bodes imel vrtne zemlje, da bo veselje. Vlažna mokrotna zemlja pa se popravi, če se s konjskim gnojem debelo pognoji. Dobro je tudi nekaj potočnega peska primešati. Niti prelehka niti pretežka zemlja sodi za vrt. Treba je tedaj obedve lepo pomešati. Ringolanje, t. j. globoko grobanje stori vrtno zemljo za cela 3 leta rodovitno. Lega bodi vrtu mogoče prisolnčna. Njegove rastline ljubijo toploto in evetlobo. Tudi se mora gledati, da ostri krivec preveč vrtu ne škoduje. Previsoke stene branijo zdravemn zraku pristop do vrta. Kakih 10 čevljev je prek zadosti in ravno piav za špaliie. Previsoki živi ploti se pri tleb začnejo sušiti in vspuščajo zajce in drugo skodljivo pošad na vrtne grede. Gozdi ali lesovi so se poslednja leta pri nas neusmileno posekavali — in bilo se je bati najhujšib nasledkov takega neumnega ravnanja. Ali, kakor beremo in slišimo, začeli so posegtniki in vlada temu v okom pribajati. In to nas veseli in nam daje pogum, da bodemo gozdarskim slovenskim posestuikom na korist v nSl. Gospod." skušali v priprosti besedi širiti gozdarske znanosti. Denes bočomo spregovoriti o sovražnikih naših gozdov, posebno pa o tistib, zoper katere se v spomladi zamore kaj storiti. Gozdi imajo mnogo sovražnikov: viharje, sneg, led ali točo, mraz, vročino, ogenj, povodni, udiranje in melenje, oslabljenje in umočvirenje zemljišč. Tem se pridružijo škodljive rastline, živali posebno pa še sebični človek, ki v kratkib letih pokonča, kar se težko v 50—100 letih popravi. Zoper vse te sovražnike se ima umni gozdarski posestnik tojskovati. Izmed škodljivih žuželk bodijo omenjeni kot najnevarnisi: smrekov lubadar ali knaver (Borkenkafer), ki je že veliko tisoč oralov lepega gozda po našem cesarstvu pokoncal. Sama cesarska vlada je te dni razposlala akaz, naj se skrbi za zatiranje tega nevarnega mrcesa. V ta namen se tedaj naj rado in marljivo vsa suha ali bolebna drevesa spravijo iz gozda. Kajti ravno v takih drevesih se lubadar najrajši naseli in zaplodi. Drugi jako nevarni sovražniki so : b o r o v i n s m r ekov prelec (Kiefernspinner, Tannenspinner) in pa ozimna sovka (Kieferneule.) Smrekov lubadar je keber, smrekov prelec paje metnlj, ki ima sivkasta zadnja krila in pa bela prednja krila s črnimi kljukastimi črtami. Metulj živi po smrekovib gozdib in se prikaže meseca junija. Svoja jajca polaga na smrekove igle in veje. Drugo spomlad meseca aprila izlezejo pozrešne bradavičaste gosenice, ki prejedajo igle na sredi, tako da večji kosi na tla padajo. Borov prelec je rjav metulj z belo prašnimi, sivimi krili, ki imajo na sredi belo piko. Metulj se prikaže sredi julija in položi svoja jajca na borove igle in veje. Kmalu izleze iz njib čudovito veliko grdih, kosmatib gosenic, ki imajo po straneb bele pikice in dve črni progi izza glave. Gosenice žrejo dolge borove igle do jeseni. Potem se zarijejo v mah in zemljo ter v spomladi zopet zlezejo na drevesa in žrejo do junija. Borovemu prelcu podobna je ozimna sovka. Kot metulj naleže svojih jajc na borove veje in igle, iz kterih kmalu izlezejo gosenice, ki se tudi na zimo poskrijejo v mah. To pa skrbnim gospodarjem podaja najzdatniši pomoček zoper ta mrčes. Mora se namreč brž v spomladi gosenicam, ki bočejo zopet na bore in smreke, vhod ali vlezenje na drevesa zabraniti. To se najbolj lehko stori, 5e se drevesom za 2 ali 3 prste široke pasi okoli debla namažejo z žgano smolo. Črez taki pas gosenice ne morejo in gladu poginejo. Stari že vsušeni pasi pa se morajo rano v Bpomladi s smolo zopet pomazati. To se ponavlja vsako leto, dokler ni gozd požrešnih prelcev otet. Golobe hitro odebeliti ali pitati. Kedar so golobi 19 ali 20 dni stari, tedaj se vzemejo iz gnjezda in nasadijo v kako slamujačo ali škaf, ki je tako pokrit, da živalica ne dobi nobene svetlobe pa5 pa obilo zraka. Zdaj se vzamejo koruzina zrna, ki so se poprej 24 ur v solni vodi namakala. Zgodej v jutru in pozno na večer se golobu opazno odpre kljun in vspusti po 50—80 zrn. Ako to skozi 10—14 dni reduo opravljaš, potem dobiš dobro pitane golobe in mastno pečenko. Krave dobijo mnogo mleka, ako se telicam, preden pivokrat telijo, skozi 3 mesece vsaki dan po dvakrat daja pešica skuhanega, lanenega semena. — Konjem zoper hud kašelj na pljučab pomagati. Vsaki dan se bolenim konjem na kimo ali klajo natrosi za 1 žlico sledeče zmesi: 2 dela brinjevih jagod, 2 dela kalmuža in 1 del žveplovega cvetja. — Dober vinsk jesih si napraviš, ako nekoliko bukovih trsek položiš v vino. To se bo kmala spremenilo v okusen jesib.