A Slovenian Language Nmpiptr — Dedicaied
to the Culiural Progress and Political Guidance of Americans of Slovenian Descenl and SloTenu Scattered around the Free World—Through the Prin-ciplM of Christian Dtmo-cr»cy.
sLovensKA
In Hazmonr witk the American Tradition of Freedom and Indapaad-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champiom the Right of the Slovenian People to their National Unification In Their Ovn Slovenian Stale.
For a Free Slovenia
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. FEBRUARJA, 1953
Številka — Number 2
Poslanstvo slovenske družine
Naroda ne sestavljajo poedinci, marveč občestva. Najmanjši taki občestvi sta zakon in družina. Ker pa je zakon redno zgolj prehodnega značaja in se razvije v družino, smemo upravičeno reči, da je družina temeljna edinica narodnega občestva.
Od družin ni odvisno samo številčno stanje naroda in vprašanje njegovega biološkega obstoja, marveč tudi rast narodove kulture, čeprav je treba polagati dovolj važnosti tudi na telesno zdravje družin in je tudi v tem oziru možno grešiti ne samo s pretiravanjem, ampak tudi z zanemarjanjem, se hočemo tokrat omejiti na duhovno rast naroda iz družin.
Narod je kulturno občestvo z zaključeno in svojsko kulturo. V svoji kulturi, duhovni kot snovni, razvija in razodeva svojo občestveno bit, podobno kot posameznik razodeva svojo osebnost v načinu svojega življenja. Na današnji stopnji razvoja ima vsak narod že posebne organe, ki skrbe za ohranitev in smotrno gojitev ter nadalnje oblikovanje te kulture, ki jo imenujemo "visoka kultura", da jo razlikujemo od nezavestno gojene "ljudske kulture". Take ustanove so vse vrste šol (za posredovanje kulture mlademu rcacfj in pa najvišji kulturni zavodi: akademije znanost«) je crcetnosti, univerze, razne visoke šole itd.
V	rednih razmerah
Manj vidno, toda nič manj odločilno nalogo pa igra tudi v rednih razmerah še vedno družina. Otrok sprejema od vsega začetka nezavedno narodno vzgojo od celokupnega družinskega življenja. Družina sama je živ del narodnega občestva in postati član družine pomeni obenem že tudi včlenitev v narodno občestvo. Posebno očiten postane ta vpliv, ko pričenja otrok govoriti. Jezik namreč ni samo zbirka pojmov in besed za označevanje teh pojmov, marveč predstavlja istočasno v nekoliko zakriti obliki gledanje določenega naroda na svet in življenje, njegovo temeljno filozofijo, v kateri se pa istočasno kaže tudi narodov značaj.
Kolikega pomena za družbo je družina, nam najbolj zgovorno priča sodobnost, ko si totalitaristična gibanja na vse načine prizadevajo, da bi iztrgala mladino v najbolj nežnih letih iz družinskega kroga. Vsako totalitaristično gibanje je namreč po svojem bistvu protinaravno, ker predstavlja diktaturo klike nad celoto, bodisi da to zakriva za frazami absolutne države (fašizem), absolutnega naroda (nacizem) ali absolutnega delavskega razreda (komunizem). Zdrave družine so že po svoji naravi najmočnejši nasprotnik teh totalitarizmov, zato pa tudi opažamo, da se diktature ne ustrašijo nikakih sredstev, da bi zrušile samostojnost in neodvisnost družin.
V	izrednih razmerah
Še bolj očitno se nam pokaže pomen družine za narod v izrednih razmerah, ko zadenejo narod velike nesreče, da ne more živeti svojega normalnega življenja.
Dogodki zadnjih let so prizanesli le malokateremu evropskemu narodu s takimi nesrečami. Ali je moral prenašati nadvlado tujca, ki mu je kratil naravno pravico do samostojnega kulturnega življenja, ali pa mu je na vrat sedla komunistična pijavka — mnogi pa so bili deležni obojega.
Kot smo doživljali na lastni koži, je bil cilj italijanskega kot nemškega okupatorja, da prej ali slej slovenski narod in njegovo kulturo uniči. Metode so se sicer nekoliko ločile, toda cilj je bil isti. Pomanjkanje kulturnih ustanov, tiska, šol, itd., ki jih okupator ali sploh uničil ali pa jim
Spomenica kat. škofov Titu
Katoliški škofje, zbrani na škofovski konferenci v Zagrebu od 23. do 26. septembra 1952 so izročili diktatorju Jugoslavije — Titu spomenico, v kateri so na dokumentaričen način prikazali dejansko stanje katoliške Cerkve v takozvani Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. Spomenico je podpisalo 20 navzočih škofov. Kadi pomanjkanja prostora prinašamo le kratek izvleček iz te obsežne zgodovinske spomenice.
Kaj ugotavljajo škofje?
Katoliški škofje F.N.R.J. ugotavljajo, da v Jugoslaviji ni ver-
ske svobode. Svoboda vesti in veroizpovedi, katera je zajamčena v čl. 25. ustave, je v praksi o-mejena le na delno svobodo verskih obredov, kar dejansko znači zanikanje prava verske svobode. Mnoge cerkve so, dasi so umetniške tvorbe, Cerkvi odvzete in spremenjene v necerkvene namene. Spomenica omenja med drugimi tudi monumentalno cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, kjer se sedaj nahaja filmski studio, a dru^a katoliška cerkev v Ljubljani — Križevniška cerkev, je enostavno odvzeta katoličanom in dana sta-rokatoliški sekti, cerkev na Ptuj-
vsaj skušal vsiliti tujega duha, je že v tej kratki dobi pokazalo, da bi se na daljšo dobo narodu ohranila le mladina, ki je uživala aobro prvo narodno in državljansko vzgojo doma. Nevarnost ni nič manjša sedaj v dobi komunistične diktature. Komunizem sicer priznava narodom pravico do porabe lastnega jezika, toda ta jezik ne sme biti izraz narodove individualnosti, marveč le sredstvo za izražanje internacionalne komunistične ideologije. To vsiljevanje tuje učenosti, ki je v bistvenem nasprotju ne samo s slovensko kulturo, marveč z vsako narodno kulturo sploh, vključuje nevarnost, da se pristna podoba naroda izkazi ter prestane biti še naprej kulturno plodna. Brž pa, ko kak narod preneha kulturno ustvarjati, je zapadel narodnemu umiranju in bo kmalu izginil kot živo občestvo iz pozornice človeštva.
Slovenske družine doma Slovenske družine pod komunistično diktaturo so danes na braniku slovenske samobitnosti v dvojnem oziru: V kolikor ohranjajo vero in se upirajo napredovanju ma-terializma, ohranjajo s tem življensko podlago vsake kulture. Vsaka kultura živi končno iz vere — kakor more kultura sama doseči najvišjo stopnjo razvoja, kadar ostva-ri v sebi versko vsebino. V kolikor ohranjajo slovenske družine pod komunistično diktaturo še naprej živo zvezo s slovensko preteklostjo in slovenskim izročilom, bodo omogočile, da sedanja diktatura kljub vsemu nasilju in notranjem razkrajanju ne bo mogla uničiti slovenske kulture, ki bo po znova pridobljeni svobodi zopet mogla zaživeti polno življenje.	*
Slovenske družine v zamejstvu Komunistična diktatura pa je povzročila tudi velik odtok slovenske krvi v tujino. Povsem naravno je, da se tudi med emigranti v tujini ustanavljajo nove družine, nekateri pa so bili celo toliko srečni, da so s.e mogli umakniti s svojci, čeprav tem družinam v tujem svetu ni treba prenašati komunistične diktature, so vendar izpostavljene prav tako velikim nevarnostim, da se bodo v enem ali dveh rodovih izgubile v tujih kulturah, zlasti še, če bo vrnitev v domovino še za dalj časa onemogočena. Nevarnost je še toliko večja, ker se večina te nevarnosti ne zaveda dovolj živo in ne podvzema niti ukrepov, ki so jim na razpolago.
Tudi slovenska družina v tujem svetu ne sme pozabiti, da je slovenska. Čeprav je prisiljena živeti v tujem okolju, kateremu se mora že zaradi obstoja samega v marsičem prilagoditi, mora vendar ostati slovenska. To ne pomeni, da bi se morala zapirati pred tujo kulturo, ali celo, da se kdo namenoma ne bi hotel učiti jezika dežele, v kateri ži-(Nadaljevanje na 2. str.)
ski gori je spremenjena v muzej. — Državne oblasti ne dajo dovoljenja za zgradbo novih katoliških cerkva, zelo težke je dobiti dovoljenje za popravilo starih.
Matične knjige (rojstva, smrti, poroke) so odvzete Cerkvi in jih vodi država. Stare matične knjige še vedno niso vrnjene, čeprav je rok za vrnitev že potekel. — Organi UDBe zahtevajo od organi-stov in pevovodij, da puste cerkveno službo. Procesije so skoraj povsod zabranjene ali vsaj o-virane. Posebno se ovirajo slovesnosti novih maš, novomašni-kom se odvzemajo darovi, dani po starem običaju od vernikov.
Svoboda pridigovanja je ogrožena. Duhovniki se kličejo na odgovornost že radi citatov Sv. Pisma, duhovnikom ni dovoljeno odgovarjati na protiversko propagando. — Duhovnikom je zabra-njeno poučevanje verouka ne samo v šoli,župnišču,v mnogih slučajih je zabranjen pouk celo v cerkvah. zlasti kadar je v pripravi prvo sveto obhajilo ali birma. Duhovniki se radi kršitve teh prepovedi kličejo pred sodišča in kaznujejo z denarnimi globami ali zaporom.
Cerkve in njene ustanove so podvržene nezmogljivim davkom. V slučaju neizterljivosti se pleni inventar župnijskih domov. V mnogih slučajih je bil zapljenjen ves denar mašnih intencij (škofijski ordinarijat Ljubljana, Brezje, Ptujska gora).
Mnogim cerkvam v obče ni dovoljeno pobiranje cerkvene miloščine, katero prostovoljno dajejo verniki. Stolna cerkev v Ljubljani je morala plačali 10.000 Din kazni, ker je njen zakristan vzel z oltarja 10 Din, ki ga je tam pustil neki vernik. V Sloveniji in drugod se onemogoča prejemanje darov iz inozemstva (darilni paketi iz Amerike (dp. ur.). V Reko je prispela večja pošiljka rabljene obleke ter neka količine mleka in jajc v prahu kot dar a-meriških katoličanov za duhovnike, redovnike in semeniške gojence. To darilo se je moralo vrniti, ker so državni organi zahtevali 6 miljonov carine.
Zapiranje duhovnikov se nadaljuje. Spomenica navaja slučaj dekana Gnidovca iz Žužemberka, ki je bil v 75 letu starosti obsojen na smrt. V zaporih se nahaja preko 200 duhovnikov. Skoraj ni duhovnika, ki ne bi šel vsaj za nekaj časa skozi zapore. Med zaprtimi duhovniki se nahaja mo-starski škof Peter Čule, tudi nadškof A. Stepinac ne uživa svobode.
Dejanski napadi na duhovnike niso nobena izjema. V zadnjih 7 lelih je bilo ubitih iz zasede okrog 30 duhovnikov. Krivcev v večini slučajev niso našli. Višek je bil
Published Monthiy by the "Slovenska Država" PubL Co. For the Editorial Bo ar d, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, I1L, USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 ŠiL, Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Poslanstvo slovenske družine
(Nadaljevanje s 1. str.)
vi, marveč le da mora poleg poznanja tuje kulture ohraniti svojo kar se da neokrnjeno. Vsaka družina v tujini, tudi če se oče in mati iz katerega koli razloga ne bi nameravala več vrniti domov, bi morala vzgojiti svoje otroke v slovenskem duhu v toliki meri, da se ne bi otrok počutil v domovini tujca, če bi se kedaj on odločil, da se vrne v "stari kraj".
Otroci se mnogo lažje uče jezikov kot odrasli. Zanje vprašanje tujega jezika sploh ne obstoja, ker se mu mimogrede priuče bodisi pri tovarišiji izven šole, ali pa v šoli. Toda slovenščine se morejo naučiti samo doma. Zato naj si slovenski starši postavijo za pravilo, da bodo govorili s svojimi otroki v družini samo slovenski, in po možnosti res slovenski, ne pa v neblagozvočni, čeprav kedaj pa kedaj lažji spakedranščini dveh jezikov.
Obenem s posredovanjem slovenščine, ki naj jo otroci obvladajo ne samo ustno, ampak tudi pismeno, pa jim je treba posredovati tudi poznanje slovenske zemlje, slovenske zgodovine, politične, gospodarske, kulturne. Kjer je več družin v istem kraju, si morejo to delo nekoliko olajšati, če organizirajo neke vrste pomožne šole, kjer pa to ne bi bilo mogoče, naj si pomagajo s tem, da se oskrbe vsaj z najosnovnejšimi šolskimi knjigami (slovensko slovnico, slovenskimi čitankami, zgodovino, itd.).
V dvojno težkih časih je tudi poslanstvo slovenske družine doma in v zamejstvu dvakrat težko. Toda težo dela naj nam odvzame zavest, do je slovenska kultura vredna tudi žrtev — in pa upanje, da bodo tudi nam v doglednem času vremena zjasnila in da bodo v svobodni lastni državi te dodatne naloge zopet odpadle.	dres
Strah pred našim gibanjem
in njegovi mednarodni odmevi
Spomenica kat. škofov Titu
(Nadaljevanje s 1. str.)
dosežen z drznim napadom na škofa A. Vovka v Novem mestu. Krivec je bil obsojen samo na 9 dni pogojnega zapora. Škofova vizitacija v Jesenicah je bila sma-trana kot provokacija, škof Vovk se je moral vrniti v Ljubljano, dočim je škofa pričakovalo nad tisoč ljudi. Tudi mariborskemu škofu dr. M. Držečniku je zabra-njen dostop v župnije, ki se nahajajo v obmejnem pasu.
Organi državnih oblasti ignorirajo Cerkev in njene predstavnike. Katoliški episkopat je od leta 1945 predložil najmanj 6 dokumentiranih spomenic, loda na nobeno ni prejel odgovora.
V šolah, v vojski in ostalih državnih ustanovah je uveljavljen uradni kurz ateizma.. Ateizem se uči v vseh šolah, vsiljuje se u-radnikom in vojakom. Učiteljem je prepovedano obiskovati cerkve. Prestopek se kaznuje z odpustom iz službe. Religioznost se smatra za najslabšo ceno v službeni karakteristiki državnih uradnikov. Oficirji jugoslov. vojske ne smejo dati krstiti svojih o-trok. Celo šolska deca je izpostavljena šikanam učiteljstva radi verskega udejstvovanja.
Škofje nadalje v Spomenici u-gotavljajo, da je uničeno vso katoliško šolstvo; cela vrsta kla-
sičnih in realnih gimnazij, učiteljskih, meščanskih, strokovnih in ljudskih šol ter otroških vrtcev je ukinjena ter njih zgradbe odvzete. Vzgoja duhovniškega naraščaja je izpostavljena., tolikim težavam, da je resna bojazen za nadaljni obstoj.
Katoliški Cerkvi so odvzele vse tiskarne. Dvajset velikih tiskarskih podjetij je preko noči prešlo v državne roke. Katoliški tisk je popolnoma uničen. Zagrebški tednik "Gore Srca" je bil kaznovan z 90.000 Din globe, ker je prinesel brez vsakega komentarja del govora, ki ga minister Krstulovic imel proti veri v Slavonskem Brodu.
Škofje ugotavljajo z žalostjo, kako brezverski tisk, ki je v rokah države, blati Cerkev, sv. O-četa, škofe in duhovnike, a Cerkev nima nobenih sredstev za o-brambo. Nadalje škofje ponovno ugotavljajo, kar so storili že v prejšnjih spomenicah, da so zatrti vsi ženski samostani v celih pokrajinah (Slovenija, Bosna in Hercegovina), zabranjena vsa verska združenja. Katoliški Cerkvi so vzete najosnovnejše pravice in ogrožena njena vitalna prava.
Škofje izjavljajo, da Cerkev ni nikdar v zgodovini pristala na brezpogojno kapitulacijo, pa tudi sedaj ne bode. Zahtevati od Cerkve, da prizna svoj sedanji polo-
Po sodbi zahodnih diplomatskih opazovalcev in tujih časnikarjev v Beogradu navdaja komunistične oblastnike vJugosla-viji, zlasti slovenske, dvojen strah. Prvo je strah pred kakršnim koli, tudi delnim in začasnim morebitnim sporazumom med Zahodom in Sovjeti. Tak sporazum bi po njihovem utegnil skleniti novi ameriški predsednik general Eisenhower, čigar izvolitev je vzbudila v jugoslovanski partiji silno zaskrbljenost. Sovjetska zveza bi po sodbi titovskih prvakov bila pripravljena privoliti v teheranski sklep, da pride evropska polovica Jugoslavije, to je Slovenija, Hrvatska in Dalmacija, pod zahodni, njen balkanski del pa pod sovjetski vpliv. Uveljav-ljenje tega načrta bi nujno privedlo do zemeljske razdelitve drža-
žaj v FNRJ kot zakonit, se pravi, da Cerkev zataji sebe ali da podpiše smrtno obsodbo. Cerkev je pripravljena na pogajanja in pametne sporazume, toda pod pogojem, da se v celoti prizna njen moralno-juridični status in da se ji zasigurajo pravice, katere ji z ozirom na na njeno naravo pripadajo. Ako je državi v resnici do zboljšanja odnosov s Cerkvijo, potem mora popravili najprej v nebo vpijoče krivice, s katerimi so dnevno izpostavljene cerkvene u-slanove in osebe ter prenehati s preganjanjem, ki je v veljavi že od početka FNRJ.
V	nasprotnem slučaju so škofje uverjeni, da se hoče v FNRJ popolnoma uničiti vero. To uničenje se izvrši v etapah. Nekaj takih etap je že prešlo, a sedaj je predposlednja. Borbeni ateizem je prodrl do cerkvenih vrat in sedaj. kakor vidimo, je pripravljen, da prodre še v poslednje zatočišče verske svobode.
Škofje so se dotaknili tudi duhovniških društev, za katerimi stoji država. Taka društva so brez odobrenja pristojnih škofov v Sloveniji, Istri ter Bosni in Hercegovini. Škofje ugotavljajo, da taka društva zahtevajo organi oblasti, kateri obiskujejo duhovnike z namenom, da zrahljajo cerkveno disciplino in oslabe versko življenje. Ta društva nimajo namena normalizirati odnosov med Cerkvijo in državo. — Če se že od škofov zahteva, da odobre taka društva, potem se morajo njihova pravila spraviti v sklad s kanonskimi predpisi in cerkveni avtoriteti popolnoma zajamčiti kontrolo nad njimi.
Kaj škofje zahtevajo
V	zaključku spomenice pravijo škofje: "Mi ne zahtevamo nobenih privilegijev. Mi bomo zadovoljni, ako se nam prizna in da to, kar nam po božjem in naravnem pravu pripada. Mi pri tem ne mislimo samo na svobodo kul-taja, ampak na celo vrsto svobod, katere se vključujejo v pojm svobode vere in vesti. To so: svoboda verskega šolstva, svoboda katoliškega tiska in svoboda verskih organizacij, a obenem s tem pravica, da svobodno razpolagamo z materij alnimi sredstvi, katera so nam za to potrebna. Mi ta sredstva ne pričakujemo kot poklon od države: nam jih bo dal narod, kateri v svojo Cerkev veruje in jo ljubi."
ve, ker je, kakor dokazuje primer Nemčije, kako skupno vpliv-nostno ali drugačno upravljanje katerega koli ozemlja kljub pogodbam nemogoče. Amerika naj bi zaradi tega v primeru kakega sporazuma zahodne dele Jugoslavije mislila povezati z novo srednjeevropsko skupnostjo. Tito se zaveda, da bi taka rešitev pomenila konec njega in konec njegove Jugoslavije. Njegov strah glede tega je bilo jasno videti iz govora, ki ga je imel ha novem-berskem kongresu svoje partije v Zagrebu. (Zaradi tega z vsemi silami in obljubami snubi Angleže, da bi se tem načrtom uprli.)
Drugi titovski strah je strah pred vedno močnejšo nacionalistično opozicijo med Slovenci doma in v tujini. Ta opozicija si je edina postavila jasen idejni in politični cilj, namreč, osvoboditev Slovenije izpod komunističnega in izpod srbskega jarma ter ustanovitev lastne, neodvisne države, Zaradi tega pomeni njeno delo in njeno ojačevanje za komunistični režim Sloveniji in Jugoslaviji danes edino resno politično nevarnost.
Strah pred to nevarnostjo je letos prišel že dvakrat uradno do izraza. Prvič je bilo to v govoru, ki ga je 26.jan. letos imel na plenumu Komunistične partije Slovenije notranji minister ljubljanske rdeče vlade, Boris Krajger. O tem smo v našem listu že pisali. Drugič se je to zgodilo v govoru, ki ga je isti Krajger imel 7. oktobra na mestni partijski konferenci v Ljubljani, kjer so razpravljali o potrebi poostrenega boja proti "nacionalizmu, šovinizmu in partikularizmu", to je, proti gibanju za osvoboditev in samostojnost, ki se ko ogenj širi po vsej Sloveniji. (Dokaz tega širjenja so med drugim priprave za občinske in upravne volitve, pri katerih je po pisanju komunističnih listov celo v majhnih podeželskih krajih prišlo do ostrih sporov zaradi določanja kandidatov. Ljudstvo je hotelo imeti tiste, ki so Slovenci v smislu našega gibanja, partija in Ljudska fronta pa sta vsiljevali rdeče "ju-goslovene". Ker teh med domačini marsikje niso mogli dobiti, so morali v slovenskih vaseh za občinske odbornike kandidirati srbske oficirje in podoficirje, kar je pri ljudstvu vzbudilo še večje ogorčenje in odpor.)
Krajger je v tem govoru opozarjal partijce na slovenski nacionalizem in separatizem, ki se kažeta zlasti v razumniških in kulturnih krogih. V zvezi s tem je posebno ostro napadel Slovensko akademijo, katere predsednik je sedanji predsednik republike Slovenije, Josip Vidmar. Med drugim je dejal:
"Med temi ljudmi ... se komentira naše politično življenje tako reakcionarno, da se mora človek včasih začuditi, kako je to mogoče ... So ljudje in klike v nekaterih znanstvenih ustanovah, ki čisto sistematično razpravljajo o tem, kako je naša celotna politika zgrešena; ki govore o tem, da bi bili že davno dobili Trst, če bi bilo leta 1945 tako vodstvo, ki bi bilo odcepilo Slovenijo od Jugoslavije. V teh vrstah imamo
najhujše nacionalno šovinistične separatiste ... V istem krogu se govori namreč o formiranju srednjeevropske katoliške države. Govori se o Furlaniji, Sloveniji, Avstriji, Bavarski, ki naj bi tvorile s centrom v Trstu srednjeevropsko tampon državo med Zapa-dom in Vzhodom . . . Med temi ljudmi se govori: moramo paziti, da zadržimo svoje pozicije; moramo gledati, da se Akademija znanosti ne umaže z ljudsko oblastjo, da bo lahko, ko pridejo Angleži, oziroma Amerikanci, formirala novo slovensko vlado; da bo lahko zagotovila, da bodo Slovenci končno dosegli svojo samostojnost, da nas ne bo zopet kdo speljal s kakimi Hrvati, ali ne vem s kom ... Ti ljudje vzdržujejo stalne zveze, n. pr. s slovensko emigracijo v Trstu, kjer imamo danes celo gibanje, ki se tam zbira okrog klerofašista Mirka Javornika in ki se postavlja na stališče odcepitve Slovenije od Jugoslavije, kar tudi objavlja v listih, ki jih legalno širijo med Slovenci v Trstu in v zamejstvu sploh. Ljudje, ki tam delajo, prihajajo v Ljubljano in se povezujejo s temi ljudmi v Ljubljani...."
Med zahodnimi diplomatskimi zastopniki in časnikarji v Beogradu, ki dobro poznajo komunistične načine in izražanje, so te Krajgerjeve izjave vzbudile presenečenje in silno zanimanje. Titovski oblastniki so z njimi prvič uradno priznali, da je med Slovenci doma in v tujini nevarno opozicijsko gibanje z novo politično idejo, z lastnimi glasili ter z organizacMsko povezavo. Ker je to edini - " ^r kake resnične o-pozicii*"fa oslaviji in jugoslovanskih0 ?iji sploh, so ti krogi razumljipr začeli iskati zvez in podatkov zlasti med našimi somišljeniki v Trstu.
Tako je na primer dopisnik švicarskega dnevnika "Neue Zuercher Zeitung" obiskal g. Mirka Javornika ter imel z njim več ur dolg, izčrpen razgovor. "Neue Zuericher Zeitung", največji, najuglednejši in najvplivnejši list ne le v Švici, marveč v Evropi sploh, je nato 20. novembra objavil dolg članek pod naslovom "Opozicio-nalni tokovi v Sloveniji. (Članek je bil objavljen v decemberski številki. Op. ur.)
Ta članek in sodba vodilnega dnevnika v Evropi je jasen dokaz, da dobiva naše gibanje zaradi svojega vpliva v domovini in zaradi strahu, katerega vzbuja pri slovenskem in jugoslovanskem komunističnem režimu kot njegov edini resni politični nasprotnik, mednaroden pomen. Iz tega dejstva se poraja za nas novo bodrilo in nova naloga: delati z vsemi silami za veliki cilj, za slovensko državo!	alfa.
Doprinesimo svoj častni delež k pravi vzgoji slovenske mladine: podprimo katoliški slovenski dijaški dom v Združenih državah!
Prispevke pošiljajte na naslov:
DIJAŠKI SKLAD The Norih American Bank 6131 Si. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio
DARUJTE ZA KAT. DOM V GORICI!
Darove sprejema uprava Slovenske Države.
ZDRUŽENA EVROPA
Krhanja v evropski družini, ki so postala zlasti očita po odstavitvi francoskega zunanjega ministra Shumana, so povzročila zaskrbljenost v ZDA. Že predsednik Eisenhower je v nastopnem govoru opozoril državnike v Evropi, da bo od mere evropskega sodelovanja odvisna ameriška pomoč za gospodarsko obnovo ter oborožitev. V še bolj jasnih besedah je to povedal državnikom novi zunanji minister ZDA, ki je sam odpotoval v Evropo ter gotovo govoril tudi s številkami.
Trenutno stanje v smeri Združene Evrope kaže naslednjo sliko.
Gospodarska povezanost.
Evropska plačilna zveza je zveza 17 držav, ki si prizadeva povečati medsebojno izmenjavo dobrin z odstranjevanjem težav, ki nastajajo iz dejstva, da uporablja vsaka država svojo valuto. V njej je včlanjena tudi Anglija. Zadnji poskusi Anglije, da bi dosegla zamenljivost funta z dolarjem, so naleteli na hud odpor ostalih članic, ki zahtevajo, da se mora doseči istočasna zamenljivost vseh valut, če se hoče Evropa izogniti novi gospodarski zmedi.
Zveza za premog in železo — Shumanov načrt — je naddržavna oblast 6 držav, ki ima namen ustvariti enotni trg za premog in železo kot dveh temeljnih panog industrije. Odsek za premog začne poslovati februarja, odsek za železo pa aprila.
Vojaška povezanost
NATO (Organizacija severno atlantske pogodbe) je obrambna zveza 14 držav, ki prispevajo do-
ločeno število vojaških enot in jih podrede skupnemu poveljstvu. Vsaka članica se zaveže, da bo pomagala drugi v primeru, če bi bila napadena.
EDC (Evropska obrambna zveza) je predlagana naddržavna organizacija 6 držav, kjer bi bile vojaške sile članic povezane v celoto na stopnji vojaških korpusov. Težave povzroča vprašanje oborožitve Nemčije, proti čemer se zlasti protivijo Francozi.
Politična povezanost
Evropski svet je posvetovalna skupnost zastopnikov 15 držav z namenom pospeševati združenje Evrope. Zamišljen je kot jedro bodočega skupnega parlamenta.
Evropsko politično občestvo je predvidena zveza 6 držav, ki naj bi dobile enotno ustavo ter bi predstavljale organizacijsko jedro bodočih Združenih držav Evrope.
Balkanska zveza
Čeprav je Tito ves čas vojaških pogajanj med Jugoslavijo, Turčijo ter Grčijo naglašal, da bi sprejel pogodbo o medsebojni pomoči v primeru napada v pisani obliki le, če bi se pokazala nevarnost dejanskega napada, je očitno v zadnjem času svoje stališče spremenil in vse kaže, da bo pogodba le pisana. Ker sta Turčija ter Grčija članici NATO, se bo Jugoslavija dejansko včlenila v vojaško zvezo Zapada. Nekateri državniki pričakujejo, da bo ta nova Balkanska zveza privedla tudi do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede Trsta — po posredovanju Grčije in Turčije, ki sta kot Italija članici NATO.
Odmevi našega gibanja po svetu
Towradgi, Australia. Prejel sem 10. številko Slovenske Države. List odkriva dolgo zaželjeno pot, katera nujno vodi k cilju ter želja vseh, zdravo mislečih rojakov doma, kakor nas širom sveta; sveta je ta pot in upam, da bo vodila k polnemu uspehu, da tako zarja svobode končno zašije trpeči domovini. — Vaša dolžnost, kakor vse slovenske inteligence v Ameriki je, da smotrno nadaljujete prevžo poslanstvo na vseh merodajnih mestih kjer se oblikuje novi in pravičnejši družabni red. S. Franc.
Kalangadoo, Australia. Po na-klučju sem prejel nekaj številk Vašega lista. Strinjam se z Vašimi idejami ker imate pravilne misli za bodočnost. Rad bi postal naročnik Slovenske Države. Tudi slovensko Izjavo bom podpisal ko prejmem tiskovine. Bratske pozdrave J.K.
Radgona, (Avstrija). Časopis dobivam redno. Cilj je zelo lep, Bog daj, da pride do uresničenja Vsa čast vam mlajšim junakom na tem področju! Čudim se, da se dr. Krek ne zgane! Malo nas je, pa bi se morali vsi Slovenci združiti okrog tega edino slovenskega programa. Bog daj obilo uspeha!
J.K.
Koroška. Spoštovani g. urednik! Ideja o slovenski državi je mnoge navdušila. Neki kmet, ki je pred vojsko mnogo trpel, mi je dejal, da je kar jokal, ko je prvič bral ta naslov "Slov. Država" in sledil idejam in mislim, ki so jih prinašali razni članki. "Vendar enkrat", je rekel, "se nekdo naj-
de, ki ne pravi več, pod Nemce, Italijane, pod Srbe, v Jugoslavijo, marveč sami in svobodni bodimo". Zato vstrajajte! Izrazil bi željo, da list postane tednik. Naredite anketo o tem. Mislim, da bo večina za to. Želim Vam mnogo uspeha. A.A.
Waterfall, Australia. Z listom sem zelo, zelo zadovoljen ker jasno pove, katero pot zastopa, brez vsake krinke in to je največ vredno za vsakega Slovenca. Rad bom pomagal, kolikor bom le mogel. Vaš France.
Mendoza, Argentina. Tudi mi v Mendozi bi radi doprinesli kaj za skupno stvar. Sporočite, kaj in kako. Seveda nas ni mnogo a je treba začeti. Ne mislimo i-grati velike politike, nočemo prepira in prerekanja, ki je tako grda slovenska lastnost, ampak hočemo delati v trdnem prepričanju, da bo tudi ta naš, razbičani slovenski narod zasijalo sonce svobode v lastni slovenski državi. To je vse, to je mnogo, a vendar je po drugi strani tako minimalna zahteva; saj vendar že skoraj vsi ostali narodi imajo svoje države, le mi se še nismo zedinili, če jo hočemo. Kako je to žalostno. Večkrat se vprašam, ali smo, ali nismo Slovenci! Pozdravljamo Vas somišljeniki. E.S.
Denver, Colo. Pošiljam Vam naročnino za leto 1952. List je v resnici vreden, ker piše vse po resnici in se bori za upravičene slovenske pravice. Moral bi ga imeti vsak Slovenec in želim, da se razširi po vsej Ameriki in po drugih deželah, kjer se nahaja
slovenski narod. Sprejmite lepe pozdrave — George Pavlako-vich.
Ashland, Wisc. Pošiljam Vam $1.00 kot dar za list, pozneje bom poslala še naročnino. Ne zamerite moji slabi pisavi. Sam stara že 83 let, pa se hvala Bogu, kar dobro počutim. Naročnica bom ostala dokler bom živa. Lepo Vas pozdravlja zvesta naročnica An-tnija Oratsh! Bog Vas živi, draga Mrs. Oratsh! Na svidenje letos zopet v Chicagu! - Urednik!
t Rev. France Nažir
je 20. oktobra 1952 umrl v Lilly-ville blizu mesta Sigel v južnem Illinoisu. Rojen je bil 1873 pri sv. Ani pri Krembergu na Štajerskem, bil 1899 posvečen v mašni-ka in služboval najprej na Koroškem. 1907 je prišel v Ameriko in služboval v St. Paulski škofiji, Kot navdušenemu Slovencu se je pa zahotelo delati med svojimi rojaki. Vstopil je v škofijo Springfield 111. in bil nastavljen na slovenski župniji sv. Barbare v mestu. Župnija je bila radi slovenskega odpadništva zelo majhna in prestati je moral veliko revščine. Vendar je pa kmalu postal najpopularnejši duhovnik v mestu tako, da ga je illinoiška zbornica izvolila za svoje kaplana illinoiška narodna garda pa za svojega duhovnika. Imel je čin Lieutenant Colonel (polkovnik). Sezidal je slovensko šolo in dobil slovenske šolske sestre za učiteljice. To je zmogel samo darovi dobrotnikov po mestu. Ko je bil nekako 1928 doma na obisku je župnija po slov. izdajstvu prenehala biti slovenska, in ko se je vrnil, je bil prestavljen v Lillyville, na farmarsko župnijo, kjer je deloval do svoje smrti. — Rev. Ma-žir je bil značilna osebnost med ameriškimi Slovenci, če tudi se ni spuščal v javnost. Pač pa je bil značilen po svojih častnih službah, s katerimi ga je odlikovala država Illinois. Slovensko stvar je pa vsako tudi finančno podpiral, kolikor je mogel.
Med prvo svetovno vojno, ko so ameriški narodno zavedni Slovenci sodelovali pri ustvarjanju Jugoslavije, je bil on odločen nasprotnik taki rešitvi slovenskega vprašanja, prevpričanju, da zveza visokokulturnih Slovencev z nižje kulturnimi južnjaki ni naravna in bo Slovencem samo škodovala. Napovedoval je kratek obstoj take Jugoslavije. "Potrpimo raje še nekaj let v Avstriji. Če nas ni v osemstoletih požrla, nas tudi v nekoliko desetletjih ne bo,ken vse, kar se sedaj ustvarja, se bo bo podrlo prav kmalu", je trdil. Radi te trditve so ga nekateri imeli za avstrofila. — Blagi mož naj v miru počiva!
PISMO IZ CLE VEL AND A
Gomilarjeva trgovina
z mesom in živili
se toplo priporoča Slovencem v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd. Obiščite Gomilarjevo
trgovino! 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.
"Prosvetin" novi glavni urednik Frank Zaitz je moj star znanec, s katerim sva precej let skupaj delala za svetlo socialistično bodočnost, kakršno smo si predstavljali, dokler nas niso skušnje zadnjih desetletij prepričale, da vodi marksizem le v novo obliko zatiranja, izkoriščanja in nasilja nad človekom. Bil je znan kot eden najbolj razboritih slov. delavskih časnikarjev v Ameriki. V Jugoslovanski socialistični zvezi, ki je bila sicer jugoslovanska le po imenu, je bil vodilna oseba. Kot urednik Proletana, Ameriškega družinskega koledarja in Majskega glasu, ki so zadnja leta vsi preminuli, je užival ugled tudi med nesocialisti in celo zmernejšimi idejnimi nasprotniki. Ta sloves pa se je hudo omajal, ko je po znani "osvoboditvi" stare domovine klonil pred sopot-niško propagando in začel "tuliti z volkovi". S tem je odbil več vplivnih sodrugov, med njimi bivšega urednika Prosvete Ivana Molka in bivšega gl. tajnika JSZ in upravnika Proletarca Charlesa Pogorelca, s čemer je pospešil razkoj JSZ in Proletarčev poslednji spanec.
Ne vem, koliko se je naučil iz bridkih skušenj zadnjih let. Ali je spoznal, da je vsako bratenje s komunisti VSAKE baže pogubno za sopotnike oz. koristne bedake? Ali je srečno prebolel znano dvojno bolezen, ki nas je odnekaj mučila in trapila v naprednem taboru in nas navdajala s fiksno i-dejo, da ne sme "zaveden delavec" in naprednjak pod nobenim pogojem imeti za takšne gnile in razpadajoče ustanove kot je n. pr. ameriška demokracija drugega kakor grajo in prezir; in da je zaletavanje v vero in cerkev in zasmehovanje verskih svetinj in duhovščine Alfa in Ornega vsake pristne naprednosti. Če je ozdravel od teh bolezni, potem je Pro-sveta z njim pridobila; če ga pa še vedno mučijo ali pa če si ne bo u-pal povedati članstvu SNPJ resnice, tedaj bo pa vse ena figa, kakor bi rekel sosed Miha.
Sprememba pri Prosveti znova postavlja vprašanje, kdaj bodo pri Slovenski narodni podporni jednoti popravili grdo krivico, ki so jo zagrešili nad bivšim urednikom Ivanom Molkom, ko so ga s prozornim manevrom pred sedmimi leti prisilili k odstopu zaradi njegovega neizprosnega boja proti svetovnemu in domačemu komunizmu in pobijanja vsake komunistične propagande? Dogodki zadnjih let so nesporno dokazali, da je imel prav in da bi si bilo članstvo SNPJ, njeno vodstvo in Prosveta prihranili veliko blamažo in mnogo sramote, če bi ga bili tedaj poslušali. Izostala bi današnja zadrega, slabo ime, ki ga je prineslo sopotništvo, in nesloga med članstvom; in F.B.I. ne bi bilo treba loviti Prosvetinih pomožnih urednikov. Logično bi torej bilo, da se tisti, ki so bili tedaj Molka tako nesramno izigra-
li, pozneje pa ga za povrh še javno sramotili, javno opravičijo in da organizacija sama popravi za-grešeno krivico. To pa je mogoče samo na en način, ki pa ga oči-vidno odklanjajo: Molka bi morali poklicati na njegovo staro mesto.
Jaz sem v resnici radoveden, ali vlada tudi med članstvom SNPJ takšno absolutno pomanjkanje časti in čuta za pravičnost in fair play kakor v jednotinem glavnem
stanu na chicaški Lawndale ave.J •
Uprizoritev veseloigre "Trojčki" v S.N.D. na St. Clairju dne 4. jan. je bila zelo uspešna. Igrana je bila malone brezhibno, gladko in neprisiljeno, da so gledalci v resnici uživali. Milan Do-linar in Milko Pust kot lahkoživ-ca Srečko in Stojan Skubec, Marija Mauser kot Stojanova žena Jelka, Ivan Martine in Anica Hočevar kot zabavna zakonca Mas-lovec, Pavla Dolinar kot Jelkina sestra, Pavle Intihar v vlogi smešnega italijanskega snubca Paz-zanellija, Janez Hauptman in Julka Meglič kot uslužbenca pri odvetniku Stojanu in Janez Var-šek kot trgovec Babšek so vsi svoje vloge z malenkostnimi izjemami dovršeno odigrali. Režiro-val je odlično Pavle Intihar. Tudi scenerija je bila prav okusna. Igra je bila prva letošnja prireditev Lige slovenskih katoliških A-merikancev; igrali so pa igralci "Slovenskega odra". Udeležba je bila lepa.
Človek bi mislil, da se bodo ljudje naveličali vseh teh kulturnih priredb, ki se vrše v metropoli nedeljo za nedeljo, često kar po več naenkrat, ampak žeja po kulturnih užitkih je močnejša od drugačnih razvedril in narod kar naprej polni naše kulturne hrame, ob lepem in ob slabem vremenu. Zlasti so privlačni koncerti v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Tako sta tudi so-pranistka Josephine Petrovčič in tenorist Edward Kenik 18. januarja pela pred polno dvorano. Koncert je bil izvrstno aranžiran s pestrim in bogatim sporedom. Otvorila ga je Josephine z M. Fischettijevo Salvo Regino, J. Pavšiševo Uspavanko in J. Strau-sovo The Laughing Song, s katerimi si je takoj osvojila občinstvo. Nato je prišel na vrsto Kenik s H. Volaričevo O j rožmarin, V. Her-bertovo Thine Alone in z arijo iz Leoncavallove opere Pagliacci. S slednjo je tako užgal, da je bil klican nazaj, nakar je navrgel za dobro mero znano arijo "Ženska je čudna stvar" iz Verdijeve opere Rigoletto, s katero je še bolj navdušil. (Nekateri kritičnejši o-biskovalci so pozneje menili, da se je Edi preveč silil oz. "forsi-ral", toda jaz nisem veščak in mi je prav ugajal.) Potem pa sta nastopila skupaj z dueti iz Smetanove "Prodane neveste", Verdijeve "La Traviate" in s S. Rom-
(Nadaljevanje na 4. str.)
MEDEN APPLIANCES
Television Sales and Service Refrigerators — Washing Machines 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL.
Pevski konceri v Chicagu
Pevski koncert, v nedeljo 25. januarja, ki ga je priredila Slovenska Ženska Zveza v Chicagu, bo ostal vsakemu udeležencu v trajnem spominu. Gosta iz Cleve-landa, člana Glasbene Matice, u-čenca Toneta Šublja, Mrs. Jose-phine Pelrovčič in Mr. Edward Kenik, ki sta tokrat prvič nastopila v naši slovenski naselbini, sta si s svojim nastopom osvojila srca vseh, ki so bili navzoči. Koncert, ki sta ga podala talentirana pevca, kri slovenske krvi, je bil gotovo ena najodličnejših slovenskih prireditev v Chicagu. Smemo reči, da je bil to velik praznik slovenske pesmi, ki je osvojila vsakogar.
V začetku je nastopil domači pevski zbor Slov. Ženske zveze s tremi pesmimi, takoj nato pa sta nastopila gosta: Mr. Edvard Kenik in Mrs. Pelrovčič. V prvem delu so prevladovale umetne pesmi slov. skladateljev, pa tudi odlomki iz raznih oper. Navdušenje nad odličnim podajanjem obeh se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Višek je bil pa gotovo v drugem delu, ko sta umetnika nastopila z slovensko narodno pesmijo in to v pristni slovenski narodni noši. Težko reči, katera je bila najboljša, toda najbolj so pritegnile zadnje tri pesmi, ki sta jih zapela v duetu: Pod oknom, Al' me boš kaj rada imela in Dekle, to mi povej. Živahen aplavz ju je znova in znova priklical na oder, da sta morala še dodajati.
Vse točke obeh umetnikov je mojstrsko spremljal pianist dr. Alfred Fishinger iz Chicaga, ki je med odmorom tudi sam zaigral nekaj lepih glasbenih točk na klavirju.
Ob koncu je bil pozvan na oder še učitelj glasbe Mr. Tone Šubelj, ki je poznan v Clevelandu že vsej slovenski javnosti. Vsi, ki so bil li v dvorani so pritegnili Tonetu Šublju in po dvorani je odmevala lepa narodna pesem, kakor že dolgo ne.
Oba umetnika: Mrs. Petrovčič in Mr. Kenik sta prejela šopke.
Slovenski Ženski Zvezi, ki je priredila ta koncert v okvirju otvoritve svojega novega doma v Chicagu, moramo k tej prireditvi le čestitati in iskremo želimo, da bi bilo takih kulturnih prireditev še več. Take prireditve dvigajo duha, krepijo slovensko zavest in so v čast organizaciji in vsem Slovencem. Slovenci smemo biti ponosni, da imamo take glasbene talente. Oba umetnika sta rojena v Ameriki, v Clevelandu, sta zavedna Slovenca in je bila tudi njuna izgovarjava prav lepa.
navrgel še odlomek iz Bizetove "Carmen".
V drugi polovici sporeda je nastopil prvi Kenik z I. Zormanovo "Ladje bele", J. Flajšmanovo "Metuljček" in narodno "Pod o-kence pridem", ki jih je prav u-činkovito podal. Josephine je pa zapela Zormanovi "Tulipan" in "Dekle na vrtu", J. Pavčičevo "Ciciban", šaljivo "En šuštar m' je vprašal, v kateri je bila prav mična in zmeraj lepo koroško narodno "Gor čez jezero", ki je šla vsem do srca. Nazadnje sta zapela skupaj narodne "Pod oknom", "Al' me boš kaj rada imela", "Dekle to mi povej" in "Si-noč je bil," s katerimi sta se vsem navzočim zelo prikupila. Oba sta pela vseskozi z občutkom in ljubeznijo, kar je obilno odtehtalo vse morebitne majhne hibe (ki mi pa kot nestrokovnjaku na srečo niso kvarile užitka). Prepričan sem, da sta na veliko večino navzočih napravila tako dober vtis, da bi ju prišli spet poslušat, če bi vprizorila nov koncert.
Na klavir ju je spremljal pesnik, skladatelj in pevovodja Ivan Zorman, ki sta si s klavirjem stara znanca in se mu slonokoščene tipke pokorijo brez vsakega obotavljanja.
Ivan Jonlez

PISMO IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje s 3. str.)
bergerjevo Wanting You, s katerimi sta napravila zelo dober vtis. Prvo polovico sporeda je zaključil g. Ivan Zorman s svojo lastno klavirsko skladbo "Fantazija slovenske melodije", ki je bila prvič javno igrana. Skladba je prav posrečeno, melodično in barvito glasbeno delo, ki mora u-činkovati na vsakogar, kdor je dovzeten za slovensko narodno pesem. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem in pesnik je
Iz Chicaga in okolice
Smrt uglednega slov. rojaka.
Nenadoma je odšel v večnost, zadet od srčne kapi, lastnik groce-rije na Cermak Rd., Mr. Math Kremesec. Pokojnik je prišel v Ameriko leta 1904 ter se je med slovenskimi naseljenci lepo uveljavil. Dočakal je starost 77 let. Bil je član raznih slovenskih organizacij, poleg teh pa tudi član organizacije Kolumbovi vitezi, ki so mu ob mrtvaškem odru držali častno stražo. Pokojnik zapušča brata, hčer in sina. Hčer je redovnica S. Consolata. Naj blagi pokojnik uživa večno plačilo!
Predpustne zabave. Ko bo list dotiskan, bo pust, ta čas presneti, že za nami. V predpustu sta bili dve prav lepi in tudi dobro obiskani predpustni zabavi. V soboto 31. januarja je imela predpustno zabavo v Tomažinovi dvorani Slov. Narodna Zveza, naslednjo soboto 7. februarja pa Liga kat. amer. Slovencev. Na obeh prireditvah je bilo veselo razpoloženje.
To in ono
Madrid — Španija. V Madridu je diplomiral za veterinarja g. Bogdan Pestotnik z odliko. Naše priznanje in čestike
Vile rojenice so se oglasile v družini našega naročnika g. Tchadej Borislava v Francije. Krščen je bil na ime Marjan. Naše čestitke!
Sin državnega tajnika John Foster Dulles-a jezuit. Avery Dulles, mlajši sin sedanjega državnega tajnika je postal katoličan že leta 1940. Preje je bil ateist. K spreobrnitvi ga je privedlo čitanje spisov sv. Avguština in sv. Tomaža Akvinskega. V duhovnika jezuitskega reda bo posvečen leta 1957, ko po dovršil vse študije, ki so predpisane za člane jezuitskega reda.
Sf
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air
Mail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 10 — 25 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Ko pošiljate darove se zavedajte: Mi jamčimo denarno vsako pošiljko! Mi v naprej plačamo prevoznino, takso in carino na vsaki naš paket, vse do zadnje pošte, luke ali železniške postaje.
Najiin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje. $11.75
Fina koruzna moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.25
50 lbs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 I 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.50
Paket štev. 1 .„.$34.00
20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundry) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flonr
Paket štev. 2....$15.00
10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley
Paket štev. 3....$33.95
30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry
Paket štev. 4..„$16.75
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5....$24,25
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročila. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6....$15.50
10 lbs.	Riža — Rice 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7-.$27.75
20 lbs. Riža - Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Griža — Farina
5	lbs. Ječmena — Barley
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa y4 lb. Popra
% lb. Caja — Tea
Paket štev. 22..$17.50
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice
1	lb. Olja — Oil
2	lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. ll..$12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena ■— Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$ 14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riža — Rice........$ 8.35
20 lbs. Graha — Beans..$ 5.25 40 lbs. Graha — Beans..$11.25
20 lbs. Špagetov..............$ 8.25
40 lbs. Špagetov..............$13.50
100 lbs. Špagetov..............$25.00
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 5.90 50 lbs. Sladkorja - Sugar $13.95 100 lbs. Sladkorja - Sugar $23.75
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $13.70 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ......:...$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
Šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
Čokolada, 4 lbs.................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
SINGER šivalni stroji..................$160 00
BICIKLI ........................................$ 67.50
RADIO APARATI ......................$ 70.00
NYLON NOGAVICE, 3 pari........$ 5.50
MLIN ZA KAVO ........................$ 6.75
BOGADEKOV SLOVAR ............$ 6.00
Pošiljamo denar v Staro Domovino
V zvezi z novim uradnim kurzom dolarja v Jugoslaviji mi pošiljamo
300 Dinarjev za 1 Dolar
Jamčimo za sigurno dobavo!

7DRA VII A* zdravil* pošiljamo dnevno po zračni pošti. Jamčimo za dostavo v domovino v roku od ■ lil*!« 6 do 8 dni. Popust pri večjih množinah.
STREPTOMYCIN:
10 gramov..........$ 6.50
20 gramov ..........$13.50
40 gramov..........$26.00
RUTIN: 500 tablet..$5 00 P.A.E.: 500 tablet..$ 9.75 1000 tablet..$19.00
PENICILLIN:
v Olju (In Oil) 3 milj one units .„.$4.75
REMIFON: 100 tablet........$5.50, 200 tablet..........$9.95, f. 500 tablet..........$24.00
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
Express Co.
(Trade Mark)
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y.f USA.
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EX PRESS CO.
5501 Blvd. East, We»t New York, New Jersey