Sfav. 2S?____
Izhaja v??k dan, nt« ob nedeljah !n praških, zjutrsj. — Uredništvo: uHca tv. Fra	AstSfc-ega «tev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se poEljajo urcd-
rtetvu. — Nefr.wkhanfl pisma *e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj la odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L Ifr- in celo leto L 36—. - Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. i
__Letnik
Posamezne 3tf\'ilke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r glrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni kov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov trnu po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema fnseralni odddek Edinosti. Naročnina in reklamacije se	izključno upravi
Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nalujaU v Trstu, ui. fraučiika As. 20L
V Trste, v istrtek 30. oktobra 1919
1'tlsk nieriš^p o^gouorn na KJ!]ansXo Iznosi
Vse, kar *c jc dos!ej go\orilo o ameriškem odgovoru na TfttonHev -načrt je bHo le domnevanje, aJi baKe rečeno sklepani«, ki se je čztezaio pravilno.	je namreč že gotovo, da je Ame-
-*ka odklon t!a TVttoniiev načrt. =Secolu« brzojav" -o i t Pariza 28: »Pričakovani odgovor Z e-v^rieruh drža«' le končno prispel, in gospod Potk vja je dunes -sporočil čv. Tktoniiu. Odgovor >e negativen. Toda vsa4 v mislih tistega, ki ga je na »aneten iiačm s-poročU Tittoniju, nima. definitivnoga značaja. *
Amerika — c rekel v bistvu gospod Polk — n-e more $«*re4eti Titronijevega načrta, toda ta >k:Je*> na> ne sme motiti v nadaljnjih .pogajanjih.«« Iz izjav gospoda Polka bi ?»e dalo sklepati, da dTii-eriiki odgovor iie odkianja Ti t ton i te ve ga načrta v cekrti. teniveč da sprejema en del, a dru-gi ne. Radi teg« ol^toji- kakor pravi Polk, še vedno možnost in potreba nadalnjih pogajanj.
cv. i'Hiom yt nameravat s svojim nacrtom predložiti ni pojasniti najvišjo mero mogočih po-pustiiev in najmanjšo mero itaiiiaoskrh zahtev. Ne more se torej "domnevati, da bi bH danes pn-praviien na nove popustitve. Toda čv. Tittoni ve, ta ne aastopa samo sebe. temveč tudi celo vlado tri zato ni moze4 odkloniti Polkovega vabila. Ko mu ieta s svoje -strani pojavi, do katere mere !e amer^ka vlada pripravljena na popuščanje, se čv. Tittoni povrne v Italijo. da predloži ministrskem« »vrtu račun o svokm dehi in nru prepusti sklepanje o .potrebnih ukrepih.	.
Ni sedaj čas za hipoteze o teh bodočih sklep«!). Treba je predvsem počakati izida pogovorov med C v. Tittoni jem in go=pouom Polkom, četudi bi ti pogovori ne privedli do odločitve, temveč -meli ^amo namen pojasniti pr3ve ameriški cilie.
St'-e tedal bomo »meli vse podrobnost!, po ka-rih bo.-io lahko presojali položaj. Za danes se samo omejimo na vprašanje, hi ne bilo umestno, da se začnejo vzporedno s pogovor: med 1 ftionijem in Pf !kom tudi direktna srbsko-ita-pogajanja, katerim pripisujemo Še vedno >w ^.obnost v.ki ub v»sem prejšnjim napakam, da d->prine^ejo k rešitvi vprašanja, polnega boJ5 za s.jes in nevarnosti za svet.«
»Seccrtoc se tore! postavRa na stališče, da bo Afrneitika popustite. Ker pa smatra, da Tittoni ne doseže vd ko pri Ameriški, misli, da bi bilo dobro pofcknšati direktno pri Jugoslaviji. Ce se nameravajo začeti z Jugoslovansko deieg3š.ijo odkrita in iskre! pogajanja; tekom katerih boste obe v , atU' • snlli isvoje stališče in vložili vse svoje da .-Je do sporazuma, je gotovo, da se najde put rešitve navidezno tako zapletenega, a r resnici t.-ko priprostega vprašanja, ki razburja dahove v Italiji m Jugoslaviji in pretf z novimi lompetftsji cekmu svetu. Toda, da se pride do sporazuma. rr. raio biti poga'anja iskrena in prijateljska. Iskrena v prvi vrsti, kajti če pride ena stranka z zztrrbtrvimi nameni na pogajanja, če njeni fist! že sedaj bobnajo v svet, da bo dosegla v teh •direktnih podajanjih već nego na mtrovni konferenci, ker jo močnega od druge stranke, tec'aj je trotovo, da jo druga stratika sprejjne z nezaupa-.jern. m — takim pogajanjem >e usojen že v naprej neuspeh.
»VijaieJiska ir rajo biti ta pogajanja tudi. Loo-dotfrste pogotiba. na katero se skiiouie itaiijansko časopisje, je pogodba, sklenjena v vojni proti so-vra-žnSku \ đije: biv-ši avstrougr.ski monarhi«. Ni *ortr. umestno đdtcevatlje na to pogrdbo v ^oru, ki vj tiće ra«ift Itafcje wnto Jugoslavije,
l vetfav+je»nie kmdcaske pogodi>e 'jt bilo vezano • a poscH. da entaita zmaga. Italija br torej popo?-tffcoma upT3viče!H> zalete vala pdkorttev doiočbam e pogodbe od bivše avstroo^rs-ke monarhije, ker -jtifecnta. katere Član ie tudi Italija, je zmagala, foia v.stroogrske monarhije ni več, in na delu otoeni-ja, ki ga zahtevata lta?Ha in Jugoslavija, it j!"j _ ^kiirujoč se na loivdonsko pogodbo, Jugoslavija. sklicujoč se na narodnostne pravice, živi naroda. se ">e reši? s smrtjo avstroogrske -m>narhije istega sovTažnika, kakor Italija.
Ce pridete torej obe strairki na pogajanja z odkritimi, iskrenimi »rt prijateljskimi nameni, bo postalo to -»zap<etcsK>« jadransko vprašanje res pri-orosto i"n brez nrevelrkih teža?v. V nasprotnem povemo ahko že v naprej, da se tudi ta
pi rc
-G rrie-re deija Sera* »ve ometrla italijansko-ju-g- -tovaoskili pogajanj. Ugotavlja samo, da je a-meriški odgovor i>a Httonirev načrt negativen in da je Potk : z javil, da ni še detinitiven. I z Pelkove ive da -kkpati, pravi vCorrierec, dj poizkuša ameriška deltgacea doseči še kako odreka s etrani Italije, tako da bi se približa! VVLisonove-nju načrta, kcvtvcga je poslal kot odgovor na načrt ki so mu ga podale Amerika, Italija in An-i.4i>a po dogovoru v Cbirefontaineju.
K^r se je noc<jj raznega vest. nndaljeju -Cor-riere«, da se Tittoni po dokončanih pogovorih s Petoro povrne v Rim. se iahko sklepa, da sc namerava posveiov. l vlado o ameriškem načrta, k; mu ga preJ^eduik ameriške delegacije popcl-;.oma zjasni bržkone še tekom tega tedna. Toda r.e najde Tittoni več zborni-e, temveč samo vla^J. ki bo morala naiti izhod iz sedanjega polo-
Cffrriere- >\ ctnjc.
>e nikar ne sili z re-
'ran^keca vprašanja, ker se mogoče
£rtv»jc
nar leđnih položaj popoinonta izpremeni. Pre-*dr:o>t svetuje, ca se počal< ■ -e par tednov, do-? nec.
kler se ne 'pojasni resnično stališče, ki ga zavzamejo Z edin "ene države napram političnim zadevam starega kontinenta,« pravi »Corriere«.
. Amerika se bo morda rajši lotila urejevanja notranjih razmer, ki postajajo venomer slabše vsled indiifS tri jalne hi socijalne krize, nego podpirala pol i fiko vmešavanja v tuje zadeve.
Razun tega se bo morda videlo iz glasovanja w a s.hing tonskega senata, kakšno je resnično zdravstveno stanje predsednika Wilsona, ker dotlej ostane to ta$no, kajti temnejše vesti bi lahko vpKvaJe na parlamentarno usodo pogodbe, pri katere sestavi je on sodeloval. Ce bi pa do takrat popolnoma ozdravil, kar vsi žele, ni dvoma, da bi imela njegova povrnitev k vodstvu državnih zadev velik vpliv na sedanji položaj, ker njegovi zaupniki so vezani ma njegova načela »n se ne upajo prevzeti odgovornosti za nove inicijative.«
Na »Corrierovo« stališče se postavljajo tudi nekateri drugi italijanski tisti.
»Messagisero« proskivHa Tittonlja in Nittija, ki je rajši tvegal notranje spore v državi, nego da opasti up na poravnanje težavnega jadranskega vprašanja, ter pravi: »Tjttorrifevo dipJomatstvo, Nittijeva poJitLka, D'Annamzijev pritisk, vse to bilo zastonj proti zagrizenosti Witeona, ki dviga iz bolniške postelje zopet, še. vedno roko, da da znamenje zanikanja in krivičnosti proti narodu, ki je poln bridkosti in razočaranja.
In sedaj, kaj naj naredimo? Italijanski narod želi. da se rešijo njegova vprašanja na konferenci, sporazumno z zavezniki in prkJružencem; toda naši politiki so zastonj poizkušati dvanajst mesecev, sedaj ne morejo več. Italija ima pravico na svoji strani in lahko počaka, dokler ii jo priznate diplomacija in potitfka. Počakaimo torej na r_einirmh črtah, na ozemiju in obalah, zasedenih po vojni pravici, brez aasftnifc čmov, brez izzivanja, toda brez slabosti.«
Sedaj zadosti popuščanja,« pravi »Tribuna.« Italija lahko počaka, da postane resničen poJožaj položaj pravice; Ni ji uspelo, da to doseže, m dokler se to ne zgodi, ostane tam, kjer je.«
Lepe besede, ki eo pa v bistvu hzraz velikanske zagate, fz katere ni za sedaj izhoda. Kak vpliv imajo te besede na i-iatfjansiko iavno mnenje, je razvidno iz poročila »Lavoratorievega« rimskega dopisnika, ki pravi: »V ceJi Italiji ni nobenega, ki bi si upal govoriti na javnih zborovanjih ali na trgu za aneksijo Reke in ua. odpor proti mirovni konferenci. Polemike časospisja padajo v prazuo in nimajo odmeva. Skupina prizadetih oseb dviga vei»k hrup, vladi manka odločnost in pogum, a buržoazija ne more iziti 3z zagate, v katero se je spravila.«
»Petit Parisien« o ameriškem odgovoru
PARIZ, 29. (S.) Glede vesti, ki pravijo, da je Bela hiša odklonila zadnje italijanske predloge, pravi »Petit Parisien«, da se v oficijelnih francoskih krogih zatrjuje, da ni prišel še sploh oikakšen odgovor iz Washingtona. Pripominja se pa, da se razpravlja o reškem vprašanju direktno med Rimom in Washin-gtom.
»Avenir« o ameriškem odgovoru
PARIZ, 29. (S.) »Avenir« pravi, da je naredil ameriški odgovor velikanski vtisk na pariške diplomatske kroge. >Avenir« smatra, da je Tittoni v svojem pogovoru s Clemen-ceauom predlagal, naj bi Francija in Anglifa delovali za sporazum. »Avenir* ugotavlja, da stavlja ameriški odgovor, če je deftnitiven, pred nerešljivo vprašanje; ententa bi morala sprejeti izvršen čin, ali pa posredovati z bajoneti. List zaključuje: »Francija in Anglija ste na razpolago svojima zaveznikoma, Italijanom in Jugoslovanom, za iskanje prijateljske rešitve, toda Francija ne .bo ukrenila nobenega koraka, ki bi mogel globoko užaliti bodisi na tej ali oni strani Jadrana narodnostni čut na šili najboljših prijateljev.«
Državnozborske volitve na Reki.
REKA, 28. Z včeraj objavljenim odlokom sklicuje poveljnik občinstvo na dan 16. no* vembra za izvolitev reškega poslanca v italijanskem parlamentu. Kandidat je major Luigi Rizzo.
Mirovna konferenca.
Proti kršenju mirovnih klavzul in razpisu občinskih volitev v Gornji ŠlezijL
PARIZ, 29. (S.) Vrhovni svet je sesliŠal poročilo o nemških kršitvah premirnih klavzul vojaškega, pomorskega in finančnega značaja. — Vrhovni svet je nato odobril poročilo
komisije za poljske stvari. Pozval bo nemško vlado, naj ne razpisuje sedaj občinskih volitev v spornem ozemlju in Gornje šlezije m na| počaka komisijo za ljudsko glasovanje, ki prevzame enočasno tudi deželno upravo.
Erc-ckdoril R&ntzau ne bo nemški zastejmik ▼ Parizu.
CURIH, 29. (S.) Poročilo nemške vlade javlja, da ne bo zastopal Nemčije v Parizu Brock-dorff Rantzau, in da bo opravljal tekoča dela Lersner, dokler pride nemški drug pooblašče-
Ustanovltev vrhovnega vojaškega sveta.
PARIZ, 29. (S.) »LC'erte« piše, da i« Tittoni sprejel v imenu Itale-e Clemenceauov predlog za ustanovitev vrhovnags vojaškega sveta, kakor ie obstojal med vojno. Angleški delegat Crowel je izjavil, da bo o tem poročal svoji vladi, da pa ne dvomi o privolitvi
IZ RUSIJE.
Spori radi betumske pokrajine.
RIM, 29. (S.) Misija georgijske republike v Italiji poroča: Časopisi iz Tiflisa prinašajo vesti o gibanju Georgijcev in mohamedancev v batumski pokrajini. To -pokrajino so odstopili boljševiki z ibrestlitovsko pogodbo Turčiji, in vkljub uporu georgijcev so zasedle pokrajino otomanske čete. Po porazu turške države, so to pokrajino začasno zased H Angleži, ki so poverili vlado ruskim častnikom, ki so se nahajali v Batumu za časa njihovega prihoda. Georgijca, ki se hoteli podvreči turškemu gospostvu, so se že prej izselili v druge kraje v Georgiji. Prostovoljska vojska zahteva, naj se batumska pokrajina ne odstopi. Toda geor-gijsko prebivalstvo, katero je sicer (bilo nasilno spreobrnjeno od Turkov k mohamedan-ski veri, ki pa je ohranilo skozi stoletja svoj narodni jezik, se zoperstavlja taki rešitvi spora ter zahteva svojo priklopitev k Georgiji. V vaseh se prirejajo shodi in povsod se sklepajo resolucije, ki zahtevajo zedinjenje Georgije. V prvih dneh tekočega meseca se je sestal kongres zastopnikov cele batumske pokrajine, na katerem se je izvolilo odposlan^ stvo, ki je dobilo nalog, da izrazi georgijski vladi voljo naroda in posreduje pri omenjeni vladi, da poskrbi leta za združitev krščanske in mohamedanske Georgije v eno edino državo. Odposlanstvo je prispelo v Tiflis 11. oktobra. Vlada republike je obljubila batumski pokrajini najpopolnejšo avtonomijo.
Judenič izpraznil Carskcje Selo.
LONDON, 29. (S.) JudeniČeve čete so izpraznile Carskoje Selo; 100.000 boljševikov se je koncentriralo med Judanitom in Petro-gradotn.
Piisudski odobril mirovno pogodbo.
PARIZ, 29. (S.) Lz Varšave poročajo: General Piisudski je odobril versaillesko pogodbo.
Iz Ne«nč!Je.
Čudno posojilo zapadnoruski vladi
CURIH, 28. V Berolinu so aretirali glasovi-tega Morcela, ki se je izdajal za posredovalca med zapadnorusko vlado in banko »Morgan«, ko je šlo za posojilo 300 milijonov mark. Mor-cel je ibaje zelo sposoben goljuf, ki je bil že večkrat obsojen. V zadnjem času je menjal ime; imenoval se je baron De La Rode.
1150 Nemcev obtoženih zaradi zločinov v Belgiji.
BRUXELLES, 28. »Indipendence Belge« javlja, da je ministrski svet odobril seznam 1150 nemških civilistov in vojakov, ki so obtoženi kršitve mednarodnega prava tekom nemškega navala v Belgijo. Seznam se pošlje v Pariz.
Haase operiran.
CURIH, 28. Delegat neodvisnikov Haase, ki je bil ranjen na poti k seji v državnem zboru, je bil te dni operiran. Zdravniki so mu morali odrezati desno nogo.
Nemški kabinet proti blokadi Rusije,
CURIH, 28. »Kreuzzeitung« piše, da je predložila nemška državna komisija za zunanje stvari sporazumno z vlado svoje sklepe, s katerimi odklanja sodelovanje Nemčije pri blokadi proti Rusiji. V noti, kt se pošlje en-tenti, se bo naglašalo, da Nemčija odklanja vsako solidarnost z Rusijo, a da mora istočasno odkloniti vsako sodelovanje pri blokadi proti bodisikakšni državi, ker Nemčija je jama dosti trpela vsled blokade med vojno in ve, kaj to pomenja. Nemška vlada pa se na vsak način obvezuje, da 'bo preprečila z vsemi sredstvi nadaljnje pošiljanje pomoči in municije nemškim četam v .zapadni Rusiji.
Odobritev proračuna ministrstva za gospodarske zadeve.
BASEL, 29. (S.) Iz Berolina poročajo, da je narodna skupščina odobrila proračun ministrstva za gospodarske zadeve.
Razprava gospodarskega proračuna.
BASEL, 29. (S.) Iz Berolina poročajo: Pri razpravi proračuna ministrstva za gospodarske zadeve je izjavil minister Schmiedt v narodni skupščini, da ni resnična trditev, ki pravi, da je položaj v Nemčiji tako obupen, kakor so dokazovali nekateri govorniki. Obstoje razni znaki, — je rekel minister — ki dovoljujejo, da moremo upati na zboljšanje. Glede premogovnega vprašanja je rekel minister: Loucheur je izjavil, da more izročati Nemčija svojih letnih 18 milijonov ton premoga. Treba bo še mnogo časa, da lahko doseže
PODLISTEK
h stim rrnudo.
(20;
Avgi
;t Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Ni bilo še bitke, a vendar smo se poigrali za šalo. Moja ćeta se je iz prikrajka primikala Turkom. V tej igri je mar'iikak turban ostai prazen. Ban nas je pohvalil pred svojim svakom Tchim, ki je bil poleg njega, da smo junaki, ali šale da bodi konec, ter da je s Turkom dogovoril premirje. K vragu tudi ta mir, ko si došel, da bi se <bil! Moja četa je zložila kopje, privezala konje, pak pojdi pil zagorskega vina! In tako tudi druga vojska. Za Turke se nismo mnogo menili. Te nevere so siali v nasprotni sumi. Ker sem bil razježen sem se vrgel na trebuh v travo poleg svojega konia, ki sem ga bil privezal ob usehel g»ber.
Solnce mi je grelo pleča, a jaz sem gledal v beli svet. Ko sem tako ležal, je šel mimo merie ban na konju. Ej. je zaklical smeje se. Ilija, kako da na trebuhu prodajaš zijala?« V.»ša milost, sem odgovoril, mene je volja, •a bi se t cikel.« Počakaj le, bo tudi tega-v — jc rekel ban. Ni bilo treba dolgo čakaii. Naenkrat je zaoril krik in vik, kakor da so vsi vragi zbežali iz pekla. Prcvaril nas je Turčin in pogazil mir.«
Bog ga ubil!- je vzkriknil Marko, lopni vsi s pestjo ob mizo, a oči so mu zaMestele kot divjemu mačku: »pa ste ga poplačali za to?«
Vraga smo,« je nadaljeval Ilija, »on je nas. Samo to sem videl, da navaljuje Turčin kot mravljinci iz šume. Lopov je sklenil mir, dokler mu ne pride v pomoč silna vojska. Skočil ss:n na konja, pograbil kopje, kalpak mi je padel — nisem se menil za to, pa udri golo-glav na Turčina? Bliska, grmi, ne vidiš dru-
gega nego kopje, sablje in strelice: vse to se je motalo v enem klopcu« dokler se ni zaletelo med nas po kako železno jabolko in razprašilo gomilo. Banova sablja je bliskala kot strela. Izprva se ti malo ježi koža, ko se začenjaš igrati s svojo glavo — potem pa si zver. Naši ljudje so kot vragi lomastili ipreko grmovja, mrtvih konj in ljudi, a Štajerci so mlatili Turke, da je odmevalo v gori. Naenkrat pa — bilo mi je, da bi se zjokal — vidim, da naši pešci beže pred Turki brez obzira. Kukavice! Bog jih strll To je metalo puške, samo« krese, torbe in klobuke! Z golo sabljo smo jih nagnali nazaj in videl sem na svoje oči, kako je ban enemu razklal glavo. Zastonj! Bežali so in bežali v šumo; zavlekli so tudi nas. Turčin je navalil od spredaj, z desne in leve. Bilo ga je kot listja. Potolkel nas je lopov s prevaro.
»A ti?« j« vprašal Marko.
{DaJje.T
Nemčija to množino. Moral bi se nam pustiti potrebni premog za razvoj naše industrijet brez tega se nam postavi v nevarnost tudi možnost, da ohranimo premog za Francijo.
Povrnitev nemških ujetnikov v domovino.
GENEVE, 2Š. (S.) Medzavezniška komisija rdečega križa javlja, da se začne vračanje memških vojnih ujetnikov v domovino dne 22. p. m.
Zakonodajne volitve v Luksemburgu.
LUKSEMBURG. 29. (S.) Zakonodajne volitve so imele naslednji izid: Poslanci katoliške stranke 22, socijalistične stranke 9, radikalne stranke 7, narodne stranke 3 in neodvisna 2.
Izid volitev v Švici.
BERN, 29. (S.) Skoraj končnoveljavni izidi volitev so: Radikalci izgube 45 mandatov, so« cijalisti pridobe 19, nova, takozvana kmetska stranka je dobila 27 mandatov; konservativni katoliki obdrže svoje pozicije.
Iz Avstrije«
Dunajsko dvorno opero kupijo italijanski in ameriški podjetniki?
CURIH, 28. »Wiener Allgemeine Zeitung« piše, da napenja neki tuj konsorcij, kateremu pripadajo italijanski in ameriški podjetniki, vse sile, da bi kupil, ali pa najel dunajsko dvorno opero, največje in najlepše gledališče na Dunaju. Finančni konsorcij je pripravljen izdati ogromne svote ^.denarja. Konsorcijevi načrti so, kar se tiče umetniškega stališča, zelo veliki. Med drugim namerava, na primei, angažirati Toscaninija in druge slavne italijanske pevce za vsaj 5 mesecev na leto. Do danes -ni znano, ,pravi list, stališče uprav« dvorne epere napram tem predlogom. Pomisliti se pa mora, da je zrasel deficit opere v minulem letu na 6 milijonov kron. Ni torej izključeno, da se sprejmejo predlogi tega kon-sorcija.
Iz Madžarske.
BASEL, 29. (S.) Iz Budimpešte poročajo. Listi javljajo, da je dobilo ministrstvo dokumente o zločinih Bele Kuna, ki je med drm gim organiziral v Petrcgradu tolpo, katera 1© dobila nalog, da pobija madžarske častnike.
Iz Amerike.
Senat proti alkoholnim pijačam.
NVASHINGTON. 2$. (S.) Senat je vnovič odobril zakon, ki ;prepoveduje prodajo alkoholnih piiač.
Finančna pomoč zaveznikom s strani Zedinfenih držav,
\VASHINGTON, 28. Na zborovanju uglednih finančnikov, trgovcev in industrijalcev v Atlantic Cityju se je razpravljalo o vprašanju finančne pomoči s strani Zedinjenih držav državam, ki so največ trpele vsled vojne. Bivši minister Redfield je predlagal, naj se poveri zvezi bankirjev, trgovcev in industrijalcev naloga, da otvorijo kredite trgovcem in industrijalcem zavezniških držav. Ta zveza bi si lahko preskrbela glavnico potom izdaje obligacij v Ameriki.
Zborovalci so pri koncu seje odobrili ustanovitev stalnega organizma, sestavljenega od zastopnikov petih držav, zastopanih na zborovanju v Atlantic Cityju, h katerim se cven-slili se pa mora, da je zrastel deficit opere v Zveze narodov. _
Belgijski kralj je govoril pred ameriško zbornico in senatom.
WASHINGTON, 29. (S.) Belgijski kralj se je zahvalil v svojem govoru ,pred zbornico in se^ na toni v imenu Belgije za pomoč, ki jo je dobila Belgija od Amerike.
Clemenceauovo potovanje v Strassburg.
PARIZ, 28. (S.) Clemenceau odpotuje dne 3. novembra v Strassburg, kjer bo govoril o v!adni politiki. Na potovanju ga bodo spremljali nekateri ministri.
Siva knjiga o usodi belgijskih ujetnikov r Afriki.
BRUSELJ, 28. (S.) Ministrstvo za kolonij« je objavilo neko sivo knjigo o usodi 'belgijskih vojnih ujetnikov tekom ibojev v vzhodni Afriki. V .prvem delu knjige dokazujejo raczne listine, kakšno je bilo trpljenje Belgijcev, ki so padli v nemške roke; v drugem delu dokazujejo razne izjave nemških podanikov, da ne odgovarjajo resnici trditve o grdem posto* panju Belgijcev napram nemškim podanikom v Afriki.__
Iz Italije«
Dva tisoč kandidatov v celi Italiji.
RIM. 28. rSecofo« prše: število vpisanih kandidatov v vohlne liste, ki so bile včeraj .predložene preiekiuram 54 volilnih okrajev znaša dva tisoi. Na ta način so štiri kandidati za eno mesto. Ofici'elnt -ocijalisti so predHožili skupno 450 kandidatov. KatcKško ljudska stranka ima nad 350 kandidatov, ki so -porazdeljeni v uaiveoiero številu volilnih okrajev. Majbojevitejši bloki so demokratski, ki so sestavljeni od rudi kake v, demo-Jcratov, konstrtucijonaimh refortnistov. bojevnikov iii republikancev. Največje število list in ka-udi-datov je bHo predloženo v Neapoiku kjer je 12 list in 133 kandidatov, dočim jc razpoložljtvHi mast 17. Prihaja torej najmanj S karri-idatov na vsako mesto. Turin, ki mora izvoliti 19 poslasicev več neso Neapetj. Ima 101 kandidata, t. j. 32 manj iieso Neapeli. Na-.hnunvše število Ust.imajo volilni okraji, ki imaio 3 liste. V Mantovi se bo izvolrlo samo 5 poslancev: število ^»st je 14.
O davku na vino.
RIM, 29. Finančni minister sporočas Ker sc je ugotovilo, da obstoje 5e negotovosti glede udejstvitve davka na vino, se opozarja, da se bo ugotovila samo množina pridelanega vina. Davek se bo plačal šele aprUa in junija prihodnjega leta, in sicer v: dveh plačilnih rokih.
k zgledi iz Trenflno«
Italijanski in nemški listi poročajo, da je generalni komisar za Trentin in Ozemlje na gorenji Adiži, ekscelenca Crodaro, sprejel te dni neko nemško deputacijo. Povabil je nekega čl ana deputacije, naj mu pove, če imajo kake pritožbe, in naj mu predloži želje Nemcev.
Nemec je začel najprej govoriti o krajevnih imenih na nemškem ozemlju, ki bo priključeno Italiji. Povedal je komisarju, da so njegovi soplemenjaki ozlovoljcni, ker se ni izpolnila Obljuba, da se vzpostavijo nemška krajevna imena. Credaro je opravičeval zamudo, zvračajoč krivdo na vojaške oblasti, ki so na njegovo odredbo izdale drugo nasprotno odredbo. tako da jc moral on izdati novo pismeno odredbo.
Nemec je nato opozoril generalnega komisarja, kako malo da je zaupati italijanskim uradnikom kot izvrševalcem odredeb posebno tudi spričo dejstva, da je v stvari krajevnih imen treba zgodovinskega znanja, ki da ga italijanski uradniki nimajo. Radi tega da bi bilo treba nadzorstva od strani dveh ali treh Nemcev. Credaro je priznal, da je ta zahteva upravičena, ter je dal primerna zagotovila. V podkrepitev svojih .besed je Credaro naglasa! svojo dobrohotnost napram Nemcem ter se je skliceval na okolnost, da so mu italijanski nacijonalisti med vojno očitali germa-nofilstvo. In ne brez vzroka — je pripomnil Credaro — ker on da je iskren občudovalec nemške kulture in znanosti. Povsem zgrešeno da je, če se misli, da bi sedanja vlada hotela raznaredovati Nemce! »Bodite zagotovljeni —. je rekel generalni komisar —, da ne privolim nikdar, da bi se raznarodil le en Nemec! Če bi sedanji vladi sledila druga, ki bi hotela poizkušati kaj takega, bi odstopil nemudomal Sicer pa — kar se tiče ustroja južne nemške Tirolske — ni doslej še nič določenega. V tem pogledu odloči šele nova zbornica. A že v stari zbornici je bila znatna večina za avtonomijo ozemlja na gorenji Adiži.«
Podavši to izjavo, ki jo moramo tnHi mi beležiti z vsem poudarkom -— iz lahko umljivega in zelo tehtnega razloga — je gospod generalni komisar obžaloval, da so Nemci prene-strpni, ker bi hoteli, naj bi on popravil v par mesecih pogreške, >ki jih je storila vojaška uprava v devetih mesecih. Zaključil je: M(»-rate imeti potrpljenje in mi zaupati.
Toliko doznajemo iz italijanskih in nemških listov o omenjenem sprejemu. In če lo poročilo odgovarja resnici, moramo priznati, da se je gospod generalni komisar za južno Tirolsko pokazal kot pameten, razsoden upravitelj in res sodoben, dalekogleden, moderen politik. In če mu nekateri italijanski listi — kakor bo povedano niže doli — očitajo radi teh izjav melone izdajstvo na italijanski stvari in na »veliki zmagi«, more hladne krvi zmignitl z ramama v zavesti, da je na tej poti najboljši zaščitnik Italije za bodočnost, kajti narodno šovenstvo ie eno, a resnični interes dežele je drugo!
Turinska »Gazzetta del Popolo mu očita, da jc nekako cbrekoval vojaške oblasti, in mu zamerja ton, s katerim je priporočaj zaupanje in potrpežljivost. Tudi je —• pravi rečeni list — zelo obžalovali, da je Credaro tako poudarjal svoje prijateljstvo do Nemcev. iNa za'diučku mu podaja takole lekcijo: -VeG smisla za dostojanstvo, a pred vsem /a itali-janstvo bi bilo v dolžnost možu, ki ga je na* ključje določilo, da predstavlja napram novim državljanom zmagovito Italijo!«
Vemo, da bi govorili gluhim, nedostojnim ušesom, če bi hoteli dopovedovati listom v kraljestvu — kajti, uverjeni smo, da velika večma ne sodi drugače, nego navedeni turin-ski list — da je pravica stvar sama na sebi, neodvisna od zmag ali porazov, ter da tudi zmagovalec ni odvezan od dolžnosti, da Je pravičen nasproti vsakomur, pa tudi ne od dolžnosti, da se izogiblje zgrešenih korakov, ki bi v svojih posledicah mogli prej ali slej postati nevarni za — njega samega. To razume menda generalni komisar Credaro. Nočejo pa razumeti glasila šovenstva. Posebno pa ne uvažujejo zapovedi: noblesse oblige! Kavno močnejšemu je v tem večjo dolžnost, da je — plemenit, pravičen!
Na tako vzvišeno stališče se ne mor* povzpeti velika večina italijanskega Časopisja. In ravno v tem je zlo, je nevarnost. V Italiji imajo pač zelo hrupno politično življenje, nimajo pa pravega javnega mnenja. V Italiji ni časopisje odmev javnega mnenja, ampak to časopisje ustvarja javno mnenje. In če uva-žujemo italijanski lahko razfbuiljiv i temperament in pa dejstvo, da časopisje ne deluje vsakdar s honetnimi sredstvi in da marveč ni preveč izbirčno — potem lahko umejemo, kć-ko nevarnost tvori tisk v Italiji: vleče za seboj maso, ki v slepi veri potiska tudi .vla dalcc k zgrešenemu postopanju. Ne Credaro, ampak taki listi nimajo smisla za dostojanstvo in koristi — Italije. Credaro daje marveč — govorimo vedno v domnevi, da je poročilo o onem sprejemu resnično — zgled o pravem razumevanju položaja in potreb; in le želei? bi bilo, da bi take zglede posnemali — povsod!
Domače vest!.
NAS LIST zaradi praznikov, ki se sedal vrslv kar dru« za drugim — danes »polom Avstrije«, I. novembra »Vsi sveti«, 2. novembra nedelja. 3. novembra »prihod laške vojske v Trst«, 4. novembra Italijanski državni »praznik z mase« lu praznovanje sv. Justa — ne izide v pone-d e IJ e k, 3. novembri. Ostale dal izide Ust redno.
Seja političnega društva »Edinosti« se bo vrš ki
v sredo, 12. novembra t. 1., ob 20 v Narodnem domu v Trstu. Vabljeni so vsi gospodje odborniki bi po ng legitimirani gostje. Radi sestave dnevnt*» reda (prostio, <da odseki in posamezni odborniki pravočasno renanijo svoja DoročUa. Rreds&dnlk«
s'lfAn ft
»EDINOST* štev. 2*9
Spored itui?;<tji**iii slavmisti za sedatije »pra/.- -icrai Pavjim i*; -dajal ?iediiosi pi-c lenlt^iii dantani ulke«. Da ho	obSi sstvn petiče-no o -tvareh, j ž-Jtavecja av-iTr-kts plemstva kr jih sprejemal
ki se -hrd.i c v Trvi.t -te dni. naj ">h-u»mo» :n J^l -jtoncvrJ v;:br ve poteče in vriovc. ki so Jiii ^r're-Jipev. k-kor s;a obiav-lja v 'talna n-s" em ča.iO- J večinoma /c obnovHi Avsirij-ci leta J91.S. — i>-iu >ia\ rr> ni odbor, kateremu stoji aa čelu tir. Bra K»iova« SKiponihija ^ izvajanem: ;Ob-
Ucrtao, komisar Moscoia mi dr. Vaierio. Sporc-d W t,'!vj: .10. oi.lobra: razveženje zastav; ob »'30 buinica, zbirk? z.i Ktko: ob lu*30 zborovale v ^Viii-eaTna Rr^s-et-«; ob IS. otvoritev zgo Jovin-razsri-ve v l ioydo\i <palaa. — 2. novembra: Pr, \gieire zastav; oh 9'30 zbira;:*- društev na Oajib.'Mi'eveii] f~2iv; ob 10*30 poklon mrtvim na tKrifoprftvV' — -i- a©vcmtwa: cb 8'30 budnica. 4jrc-J<ai» sv eVil' aastavk: za.	vo-
4*&vii; ob 10 c^ zbiraitje tiiaSlev i zastavami na v®Iba/5t§6u v veleči vojašnici; ob 11'30 $i>oin*vko
'ožbe v tem .pdsnu: >o iežke in imajo I2in vc-Jjo veljavo odloJ. ker mora čv. Colajanni, -ia se k odločil za rtlfli o!--*uvo, poznati ctetažitelja kot ve-rodcstciuo osebo. \' resnici pa nas te oi>k>il>e ne presenečajo, kor <e enake stvari do^-njajo tudi dmgje, »e pa fcairo v Ocrici. Vendar pa pdčaiic-jerao	višš'h e!?kisri. - Mi pa prit-omi-
niuffij nieesar hi	_kuje?no iiK.-su:.
Preselitev urada za ^otne Ust*;. L.&J 2a potne liste (Ufficio Passa^ort'-) :e Je preseli! >z ?>csiop3a seaerciijega c:v!ln>sa komisar rata. v pritiičie prj-vtorov bi v še« a pcJicHskega ravna teliva v uiici 30. oktobra.
Aprovizacijska komisija. Danes, v eeirivfc, 30. oletebra, ostanejo prodajainice aprovizaci-rske kct-'sije in uradi zezati ce!i dati. dečim t c-^o pr> ? da:ahi:"ce kruba odprte kekor olj ne Jeljab. *amo do 12. V soboto. 1. novemi>ra, bc<!o prodajalniet aprovi-zacijske kasiiisife i« pr-očajaiaicc kruiia cd-.prte celi dan. V pcacdeljek, 3. in torjk, 4. novembra. bodo proda/dTrnoe kruJ)?. jrcdajainice apro-vrraci;sfce komvsi;e *:i oradi ctfprti sanso do 12.
S!oi e.T;ko gledališče. Nocoj ob 2o -ic prvič uprizori A. B-issciK>va vclezabavaa burka v treh dc janjrh »Nadzornik spalnih vozov« z zz. Sifo in Tcr^eem. to-r stk". M-ezgećevo in ?ro. Sik>vc v glavnih trovah. Enzka ;e v resnici ena n^zabav-i>e?5iii in coseifla pt>vs<>d. kjer se je predstavljala. ogromen tuspeii. Pchia ie veiekoaničniii si-teaci? in zdjavejia J:-j ricrjo. Obeta se tor ej našemit občins^n prav k-p izi:*aa<j z_t<avec večeri — Vsitpnice in sedeži st> v t-redprečaji od 10 dc 12 in od 15 dc 17 pri bhaga ^'čarki v veži - Nar. doma -. — Na dan vseh svetnikov (v soboto, 1. fvn c.nbra) ni (predstave. V nedeljo, 2. tk» /črniva, ob 15 so sžjuditjič ^oito^ i soci^'aia Urama »Časi«', zvečer ob 20 pa burka »Nadzornik spalnih vozov«-.
Vzđržavanje spmenUiov na pokopališču pri Sv. Ani. Mc^uii maestral poziva stranke, ki imajo na tCrel-o\-'4i ali družinskih ffrobuiczh č;~omemke, k: ?o vsžed vretnenskih razmer ali zzuzzv,arjatija v ^.bem stanju, fzvr^e v 30 cV.; potrebne poprave na pokvarjenih rM neestetičcih ^pcmeni-kih. k?r se drugače poskrbi-uradno za rjibovo pc-i pravo uli eventualno odstranitev & pokopališča braz vsake oeKk-rdnfne m račim prizs<Ie<:4i strank. Tozadevno se naznanja, o*.t sprejme občina trajne \ -pdržaVarre icomenv:ov i-i nasr>Iov proti pia-tUu primerne svote, cdsovcraloče kakovosti in veJikosti spomenika. Seznsm poškodovarJIi »po--rnenikov s--- nahaja pri V. cddeiku na magistratu In pri pok-opališčnem m-npekreratn.
Odborova seja ženske podružnice CMD se bo vršila v petek. 31. t. m., toe-io ob 5 popoldne v prostorih Glasbene Matice.
Srčne pozdrave pošiljajo vsem prijateljem In znancem Mirko M-'Havfć, ^Kitelj v ^kedn^ti, Josip Schweitzer, pc?ta:e načelnik v Sv. Soboti, m Matej Polon!jo, škofijski kancler v Krkn. Njihov naslov je: TresourasJies Sardinija.
Mestna zastavljalnica ostar.e danes, 30. oktobra zaprta; v ioboto, I. novembra bo odprta občin-.stvu cd 9 do 13. V ponedeljek in torek bodo uradi mestne zastavljalnice zopet zaprti.
Kako je v urt*nc*. i>a Nncva« le objavila pro-kTo sredo po Colajciviijevi »Rfvisti po^Krlare« pi-vrno r.ekega Geriča-na, ki je živel dalje časa v prosnansivn. Pisec v svooein p^juu zelo ostro srajci ravnic:c v Gorio, napada, bivšo laško liberalno stranko, kateri očita da nadalraje .politiko, kakor jo je vodila pod Habsiburzaiii, in pravi: »In kaiker bi ne b:'K> dovclj, d-a liberafna stranka za-er2u'e politična enirncipacijo, je tu še skupina lrradnSt-.rv, ki nam k> je zapustil Kobarid. V uradih se tri i?3premento nič dru$:e<;a kost da se je elik Pr;i-oa Jožefa a>!i pa zadnjega Karlčka za-menila s s'iko Viktorja Err.anuela III.. in uradniki, k; so	zve.-teb o prvemu in drugemu, co-
\,xe ^odui vse naiiepše o tretjem, ki je ix>stal lijj'vov rrov'	glede plr.č. Oni čmorumeni
i: .-Icki c^tezajo sedaj italijansko zastavo na oni nevredni dsrog, ki je še včeraj -nosi! njihovo sveto hab ^'.Tšfc* zastavo. Tu se r.i izpremenilo nič, av-vt^i:-rki vom-ni iz let 15H. do 191R. so vsi na svo-th rrvwih kakor pred vojno. Deželni komisar je sjovi komemir. H>r ^r. Anton I'ettaTin. ki je leta 1915. nosil i niiormo c. kr. poročnika. Izvrševal rekvizicije ro Fiztaniji in nabiral mladeniče za zba-r »miadosirelcev«, ter jih z \nenio vadil v Uvurrebi puške, ki naj bi jo uaperjaiii proti bratom ItrVjaMOH. bi necdrcšeium prostovoljcem. k> so c i . :Hi ob Soči. Tega novega Komendatorja je re-S9 za Ngff njegov najboljši prijatelj, Jurii Bom-bitf, načelnik Uberckie stranke in goriški zirpen, k' je hotel da bi nr.i bil dmg v komendaiorstvu. V trgrninski zbornici so prej-s^ji bebci, ki jih vodi tajnik, kateri je znal na leto spraviti v žep za t'aoo in kmnisijc 4epo sveto 36 tisoč kro^i, ki se mu :.ie- zamenjavajo v italijanske lire. Kaborid te pus.il v zbornici kot <.'lmtnega nadzornika in->en«ria Pensa, ki j<e na dan poraza plačeval šampanjec v proslavo avstrijske zmage ki voščil - sramotili Italiji smrt ncsrr-mue izdajalke. Ta v'ovc k — vsaj kakor se govori — bo ba;e imenovan za obrtnega -nedzermka. za vso Jufijsko Beneč ic. Taki so današnji in ratr»šnji ljudje, ki bodo po velji kr. vlade krojni -usodo naše Gorice, odre - me za Itaiijo. Na »ir;igi strani pa so vojaške <>bJa.-ti gicriie te^ke pogreške .Njihovo dulm-aiT.ie, ki se je imenovalo spravljivo, ni bik> nič drugega kot ža^vtev pravih italijanskih državljanov. Qe-
SiouensKo gledališče e Trstu.
prcd^'a-%
Sezona 1919-20.
Nocoj točno ob 20
MontiK spalnih vozov.
Burka v treh dejanjih, spisai A'exar>dre Bisson; posloveni! I^ran Govčkar. Režiser Marij Sila.
Cene: Sedeži v pritfičjii: Prvih sedem vrst s>o 4 L; ostalih osem vrst po 3 L Sedeži na galeriji po L 2'50. Stojišča v pritličju L 1*50. Dijaške in ofcro«-fce vstopnice otroke do 12. leta) L 1. Lože L 20
Poizkušen samoumor. Včeraj so poklicali zdravnika rešilne postaje na stanovanje neke Gemmc F., ki je izpila 80 g kavbobie kiseline. Zdravnik ji je dni prvo pomoč, ji izpral želodec, nakar so jo z avtomobilom odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v 10. oddelku. Njeno stanje je iako nevarno. Zaročena je bila z nekim Štefanom Z.; njumo razmerje pa ni bilo ravno najsrečnejše. Baje sc nista tndi strinjala. Hotela se je za-•stn!.piti, ker je baje zaročenec, katerega je strastno ljubila, ni maral.
S stola je padla na svojem stanovanju, v ulici Stadion 2, Marija Barbič, stara 78 Jet. Hotela je vzeti neko steklenico iz omare; ker ni tako visoko dosegla, si je ■po-ota.vila std, s katerega padla; pri padcu si je razbila steklenico in levo nogo. Preiiesli so jo mestno bolnišnico.
Oparila se Je. Sonja Vidmar, stara 6 let, stanujoča v ulici Parini 13, te je včeraj popoldne igrala pri ognjišču in prevrnila lonec vrele vode, ki jo je oparila na raznih krajih telesa. Na njeno upiije je prihitel oče, ki jo je nesel v bolnišnico. Nahaja se v piecea nevarnem stanju v VII. oddelku.
Pri Igri. Zoriea Stilej. stara 14 let, služkinja pri neki družini v vTiei Coroneo 76, se je včeraj igrala z drugimi prijateljicami in prijatelji na uliai; neki deček jo je v igri nehote udaril s palico po o^esu, katero ji je nevarno ranM. Prihitela je na rešilno postajo, kjer je .dobila prvo pomoč.
Padec z voza. Anion Vcirk, star 9 let. stanujoč na Greti 415, sc je včeraj obesil ob voz, ki je teke! po cesti. Naenkrat pa se mu jo zdrsnilo in pa-del je na tla ter dobil precejšnjo rano. Namesto da bi šel v šolo, ie moral iti na rešilno pestajo, kjer so mu rano obvezali.
ponesrečilo se jima je. Dva neznana Jopova sta ustavila snoči železničarja Alojzija Ovietlija. Prvi na je prijel za prsa, <iri£gi pa stopil pred njega in zahteval, naj jima izroči ves svoj denaT. Ovietliju pa se je posrečilo, da tima je ušel in tekel na orožrcško postajo, kjer ie dogodek javil orožnikom.
Hotili so ph. V kavarno sVenezia* so vdrli skozi neka stranske vrata tatovi in pripravili razun nekai denarja (60 -lir), ki so ga našli v nekem preda^Li, več steklenic iiker-jev, da bi jih odnesli. Med tem pa eo slišali nekak ropot pri vratili, p-ustili vse pripravljeno fciago v kavarni in — zbežali.
Tatvine, hamt Bajtu so neznani »tatovi ukradli iz omare razno zlatenino in nekaj denarja v skupni svoti 770 lir.
_ V trgovino Orlanda Baronija so vdrli zlikovci in odnesli za 5000 lir blaga, odeje, rjuhe, obieke in perilo.
— Iz hleva Alireda Skrjanca, v «Kcl Broletto 182, so ukradli neznanci 2 konjski opremi, vredni 670 br.
Minka Kokalj Avgust Del-Linz
pol. komisar
poročena Tržiče-Ljubljana.
IZREDNA	PRILIKA!
Zganja	. . . L a - lh.
Ruin.....	. . l e,— „
Vermoufh . . .	... L 4.40 „
Maršala . .	... L 4 40 .
Konjak po . . .	... L 8. - „
Malinovec po . .	... L 6.— .
prodaja 1. KrlŽniOBflC, fat, iL 38. 8tl6!lfe 3.	
M&U OGLASI
HfŠO, obstoječo iz treh sob. kuhinje, kleti, s kosom vrta, ležečo ob promeUiem prostoru, proda za 10.000 lir Ivan Vaientie v Trnovem, Notranjsko.	42S9
VDOVEC, maii posestnik z 2 otrokoma, išče de-kbe ?ii vdovo brez otrok; kmetico od 30-40 let staro. PoittiJtoe posla.l na Ivana Gresoriča, Sv. •M. M. Zg. BMo 8.	4290
POSTELJI 7. vzmeti, nočna omaric a in 2 emarl s predli se prcdastl. Naslov pove 'tis. odd. Edinosti.	4291
»PALNA SODA, nova, moderna se proda. UI. S.
Ciiino 533 nr.st>roti norišnice. Mizar Ščuka.
4292
VELIK DOHOD krasnih klobtikov zadnjih novosti !z baržuna i:i sukrui, po zelo nizkih cenah. Sprejema*} se naročila ki popravila. Novi medni ealcn, Ccrso Garibaidž 2S.	4288
MEBLIRANO SOBO m kuhinjo oddam zdravi samski osebi sli vxlovi iz bclrših krogov, katera bi mi hotela -k-jhat: in držati v redu stanovanje. Naslov pove in«, odd. iSdiaostr. 4293
SABINA! Pismo tež* na ins. odA Edinosti, blago-vclie ga dvigniti!	4294
ODPOTUJEM petek večer v Jugoslavijo-Dunaj in uprejmem naročila. Kavarna 2Sj>o?i«. biagaj-ničatka.	č	4295
DRVA za kurjavo knpim takoj v velikih in malih množinah, suha in sveža. Prosim skalne na G. Angeb. Trst. cl Pešce št. 2.	4284
MLADI PRAŠIČKI so na proda}. Kiadin, Sv. Aloj-
sžij 553 pri Gregorčiču.	4287
ELEGANTNE sobe iz or eho vine, svetle, se prodajo po ugodni ceni. Scala Monticelle 3 1. vr. 9 ali ni. Giulia 98.	4278
DAMSKI klobuki v veliki izberi po Jako ugodni ceni. Sprejemajo se naročila in popravila. Modni salon, Corso Garibadli 15 III.	4280
GOSTILNO s stanovanjem, v bližini Trsta išče v »2jetn premožna oseba. Ponudbe pod »Gostilna« na ins. oddelek »Edinosti«.	4285
KROJAČ NIC A Rupnik Fr. ul. Geppa 10 I., s*2 pr-
poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
SREBRN denar kupuje po najvišjih cenah urar ul. Manzoni št. 17, vr. 2, priti.	4286
RAp! selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesir'co, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vriom 3000 m9 in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri'Gorici.	4256
JU
T
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog o«, brat
Andrej Mezinec
v najlepši dobi 35 lei, po Jobgi in mučni bolezni, v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 30. t. m., ob 15 fz hiše žalosti Rojan, MoJ ini štev. 690.
TRST, 30. oktobra 1919. Marija roj. Zlobec, soproga. — Anton, Ivan, brata. Karel, Just, svaka. Aua, svakinja.
m
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, L nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3 -1} pop.
Eraiesiai mm ziS, iimm\i in mM zuie
Bratje Uili in Imrnl ^
ul. Kozzin! U (vogal uL S. Lozzuro)
Za prihodnjo sezono:
bogata izbor volne-nege blaga, bar^enta ^ moškega blaga, volnenih odej, zaves in
hutoo izdelovanje vatirtmtt ođeL
tasti
ifle^
MM in pjilAa ? loiji
reg. zadrujja z neom. zavezo
vabi na svoj • I v •
k! se bo vršil
o nedeljo, 9. nou. 1919 on 15
v društvenih prostorih
DNEVNI RED :
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelništva.
3.	Potrjenje rac. zaključka za leti 1917—1918.
4.	Volitev načelništva in nadzorništva
5.	Razni predlogi.
ODBOR,
E$r. FPANZUTT3
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -tlica Genova št. 13, 1 nadstr. (prej ulica Cainpnnile) Tehniški vidja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmakzt. - Izd>r^n]<» z »i orez oolečin. Plombiranj i. Umetni zojje.
se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica Cominerciaie št. 5, pri trvrdki
I. Pipan & C.o
TRUP
zi! mili hi podgane
povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dobi bolezen od d uge.
Za vse druge živali je „strup za miši" brez učinka in nevarnost?.
Ena doza s poštnino vred Z UrL
Lekarno v Vipavi IVAH MED.
Kisova kiselina
ledena prl:tna 997,
Plavila
{ Riinati škrobnikBei j
i. t. d. i. t> d.
se dobi pri
HOLLAHDIA CGL9H1AL
t ružbi z om j. v T stu
qL Pfer Lulgi da Paiaslriia fov. Z
(vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
L
ranrm mm aniiiiMn
Borzna poroiila,
29. ktobra 1919.
Libera Triestina
Trst, dne Tečaji:
Jadranka banka Cosiriicb (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.) Geroirmioh Lloyd Lussino Martinolicb Navijcazione Ocean ia	.
Premuda Tripcovicii
Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Arapelea
Cement Daimatia Cemenit Spalau^ CisJibiica petroleja Čistilnica rlža Krka
Tržaški Tramyay Tržaška tvornica olia
250— 255 473— 480 290— 300 1325— 1375 825— 645 1425— 1475 340— 350 1340— 1370 400— 420 560— 580 465— 475 16500—16750 3075— 3150 430— 440 285— 295 330— 340 2000— 2060 270— 280 350— 360 230— 235 875— 925
— TVKDKA —
Hfarlco Lantschite?
v Trstu, tli Rova 28 (blšva nI. u.r.e Fos:e) vogai ul. Giorglo Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 1S8.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
JADRANSKA BANKA
Delu. glav. K 3),X) ).0J0, Rea-rva K ii. jJJ.J KJ Cantrali; TZ2T
fia lm di mvm S - Tin. M) §
Podružnice: Dubrovnik, Du^iaf,^ »fotir, LJubljana, Metković, Opatiji. Spit. SibenU. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bui&io strica spilijais posl« Spra j a. na
na hranilne knjižice proti .iiAi'j letni rt o'ir«-stim v bancogiro-prometu proti 3>/o letni n o-brestim. I^a odpoved navezane zneite sprejema po najugodnejš h pogojih, Ki se itnajo pogoditi od slučaja do slučaja.
taje v Tamsiliia pulili (iifu Ji milu).
Blagajna posluje od 9.30—12.30 iu 14.30—1H

mmr
Tršoulna s semeni
— In —
deželnimi pridelki
Scu^r & Comp.
— TRST —
sporoča vsem cenjenim odjemalcem, da se je
— preselila —
iz ulice Ruma 11 v isto poslopje
u ul. tlic:13 mchiavelli sten. 13
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost vseh naročnikov.
Trije gozdni
v žagnem obratu verzirani in en poljedelski adjunkt se pri podpisanem gozdnem uradu pod naslednjimi pogoji
takoj sprejmejo.
Letna plača od 1900 do 2000 lir. vojna doklada 1200 lir, prosto mebliiano stanovanje in 16 m drvi Prošnje naj se naslovij) na
Gozdni urađ kneza Msclfflza Planinu p^i RaRekt?.
ZLATARNICA 6. PIMO, TRST
mm nahaja na Korxu St. 15 zatarnlca G. rRJCOVITZ & Flgll^)
Velika irberi nebrnih in *!at1U »u, uhanov, verižic JtJ.
Dramatično društvo v AJdciščini
uprizori
v soboto, I. nov., ob 20 In v nedeljo, 2. nov. ob 16 igro
Mlinar In njesoua hči.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Proda se sova taisa
pripravna za vsako obrt
Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. 3814. _
KLB61IRIIZUTH1HE Z
veliko izbero k vdobi pri
_ POVH v Trstu
□ II rRO GARIBALDI (BARRIERA) 3.
ZALOGA
na veli
A.
[□J
m
Tvrdim PIETRO COSTfl S £. — Cenora
Podružnica v Trstu,
SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. #	PosSovcd a in raiožniJc
MANCiNELLI
Skladišča:
Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto. Trident, Trst, Benetke.
Direktno uvažanja: Mineralnega, mazllnega olja, iadustrljalnega olja, kltovega olja, ianenega olja, olja za volno, mazilnlti masti, bombaževih odpadkov itd. Stalni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožnih zavodov i d., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij.
m
I
3i=l<
□
m
flVUARNICA F©HCESSIIJ
TRST — Corso Viti. Em. III. štev. 4 — TRST
N^lboljSi nakupovalni Izvor obuvala za gospe, gospode
in otroke.
Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je
neprekosljive trpein^sti
Postrežba točna.	Stara in poznana tržaška tvrdka I
---a 1P|