Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. iephone: Ctielsea 3-1242 Reentered as Srrond Class Matter September 25th. 1940 al the Tost Office a* New York, N. Y., under Act of Congress of Mareh 3rd, 1879. |>. 32. - SteV. 32. NEW YORK, FRIDAY; FEBRUARY 14, 1941 — PETEK, 14 FEBRUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. UGOSLOV. MINISTRA POKUCANA BERCffTESGADEN [UGOSLAVUA NA VRSTI, DA SLU2I HITLERJU • . . JUGOSLOVANSKI ČASTNIKI NASPROTUJEJO VSAKI POPUSTLJIVO STI DO NEM&JE von Iii'riiH'iittopn posvetujeta s Hitlerjem v BenrhtvsraJeiiuJ*®?**^!0 M ini>trski predsednik I >r«tjri-:a Cvetkovič in vnanji minister Ur. Aleksander Cinear-Marko ie >ta m* včeraj ojvoldne s |»o- istem ea-u je poslaja na ebnom vlakom odf>eljala v znanila. da je Jlitler da! Ju Monakovo, kamor ju je j>ovabil 'guslavij* 10 dni ča>a, da s«.- od •'m*i, ako hoče stopiti v obišče ali tie. Dalje ji- (»o-taja uazna- Iz Jugoslavije Hrvatske duhovnike Jugoslovanski pamik Pregled dnevnih dogodkov [Adolf Hitler. Ministra sla danes dopoldne [tlo^iela v Monakovo, kjer ju [je na Železn iki ]»o*taji ^»zdravil nemški vnanji minister .loaHiim von RJbhentrop. Po y.neje *«» 1 m h in \>i (MlfHdjali v lie rH 11 eciniden, kjer jili ho HTejel Hitler. Kaj je namen teza |*»tova lija, uradno ni bilo aaznanje lio, toda diplomatski kroiri mj li ver jen , da (k» Hitler juiro-lo-van>ka ministra *kušal prego-| voriti, da »topi Jugoslavija v osišče. Beograd pa jo jioln go-l vorie, da !m> Hitler zahteval, da Jugoslavija dovoli nemškim četam prehod skozi svojo ozemlje na Grško in Bolgarsko. Jugoslovanski častniki pa s*o odločno proti takemu dovoljenju. Jugoslovanskim -časopisom je bilo dovoljeno naznaniti odhod obeh ministrov šele po njunem odhodu. Jugoslavija se drži nevtralnosti Jugoslovanska vlada je vedno zatrjevala, da Jugoslavija ne bo nikdar vstopila v o sišče in da je trdna v svojem sklepu, da ostane v sedanji vojni nevtralna. V*led zadnjiii dogodkov na Balkanu pa je Beograd zelo vznemirjen in VHakdo je uverjen, da bo Jugoslavija postala novo središče viharja na razburkanem Balkanu. Ker sta ministra odpotovala tako naglo in tajno, je jugoslovanska javnost še tenit 4j vbegmna. Ce pozno popoldne časopisi HPO razpravljali o jujtovanju ministrskega predalnika in vnanjega ministra v Nemčijo iu o tem ne bodo pisali, dokler ne l to vlada objavila svojega u-radnega poročila. Urednik nekega beograjskega lista je rekel: *M) tem ne vemo ničesar in ne bomo vedeli, dokler ne Im> nporočil Berlin, da je resnica.'' Po beograjskih kavarnah in hotelih ni slišati drugega pogovora, kot o potovanju ministrov .v Nemčijo. V>led eksplozije ln»uibe v angleškem konzulatu v Zagre- potopljen ( Mornariške oblasti v I>u- bn 4. februarja je bilo aretira- hrovn ku -o prejelr nih toliko ljudi, da so ječ«- prenapolnjene. I;r" eksploziji -t.i ubita ena žen« in r-!. in , »''-a |"»1opila jiufo.io. anski - |MI| < M-l In. da j" neka nejtoznana f»odmor- niia nila, da je tudi bolgarski kraij Ii<»ri> na jM»tu v Berclite^^aden. zinir. Polieija je zaprla več parnik 'hrvatskih duhovnikov. Nad 1 i škof Stepina«- je K*lje inlpoto-I val v Vatikan, da o tem |»oro-"a pa|«ežu I i j ii "XII. Hitler hoče nevtralno Jugoslavijo PoHH-iio iz tb rlina pra\i, da 1 sta ja^oliivaibki mini>tr~k: pr«sUeda 24 mož |M»>adk< m znana. Zadnji Amerikanci odpotovali iz Francije Ameriški državni department naznanja, da bodo d" konea tega tedna odpotovali \ domovino v-i v K ranči ji nahajajoči Amerikanei. To jim ji* zadnja prilika za |>ovratck. V nezasedenem delu Franeij-j h je še kakšnih sto, v zasedenem delu pa petd»*set. Kongrosnik Dies zbolel I demokratski kongre-nik iz Te\a.-a Dies, ki načelu je od-l>oru za razi-kava nje neameriških delavnosti, >e je zgrudil v * v o jem uradu. Poklieani zdrav Tiik, k ira j»* kmalu opravil k zave-ti. je dognal, da ua je na jM»rm» de'o p«i|M>!nonia izčrpa lo in da moral neka j tednov preživeti v i*olnišni«-i. kjer ur* ne IhmIo dali prilike za razbur janje. Tekstilni delavci morajo Ameriška mornarica 'NEMČIJE SE NAM M BATI, PAC PA KOMUNIZMA/' — pravi newyorikl odvetnik i V tem smislu je pričel pred senatnim odborom - Važna v!oga filipinske za zunanje zadeve znani newyorski odvetnik arrnade Mervin Hart. — Pravi, da bi se Amerika v ne-1 I)ržavni podtajnik v vojnem kaj letih gospodarsko povsem izčrpala. G'ede "lend-lease" predloge 'ministrstvu, Robert Patter->«n, je govoril članom "Mili-- jtarv Order of the Oarabao". nov armadam prehod skozi svoje je zaslišal senatni odbor za zu-'svobodni ju bogati deželi, tako To Je organi-zaeija veterano ozemlje, temveč bo samo zalite- nanje zadeve tudi znanega new'dobro organizirana, prevzela jfilipin*kih vojn. Vr svojem go val, da naj samo izmenja jo svo- vorškega odvetnika Mervina Rusija kontrolo nad' Ameriko. :voru 3e Poudarjal važnost fi- je mišljenje o sedanjem bal- I K. Harta, ki je rekel, da bi nas kanskem položaju z nemškimi predloga, če bi bila vzakonje-v od i tel j i ter naj Jugoslavija ; na, nedvomno pahnila v voj-pojasni, kako stališče bo zavze-.no. In še nekaj hujšega bi no novih dogodkov na a za Balkanu. Bolgarska privolila v nemške zahteVe Bolgarski uradni krogi priznavajo, da hoče Nemčija poslati .svoje armade skozi Bolgarsko saj do grške meje, da prisili Grško k miru z Italijo na podlagi pogojev obeh držav v osišču. Ako pa se bo Grška branila skleniti z Italijo mir, tedaj bo nemška armada vdrla na Grško. Telefonsko zveza med Sofijo in Bukarešto je bila včeraj prekinjena. Ako Bolgarska ne bi ugodila nemški zahtevi za prehod vojaštva, bi za njo pomenilo samomor. Obrnila pa se je na To je po mojem mnenju naj- jlipinpke armado, o kateri je re-večja nevarnost, ki nam preti. jkel» da bo mogoče postala zid, Z besedami: "Ali bomo A-jki ,bo zavaroval civilizacijo, merikanci storili samomor? — zgodilo: — Sovjetska Rusija je zaključil llart svoje priče- RooStveltu je bi kaj kmalu dobila kontrolo nad Združenimi državami. vili mislih je primerna obramba Zdiriuženli držav znatno Hart je rekel, da privošči Angliji zmago, toda po njego-Jje izjavil, da bi sprejem "lend- van.ie- |podaril konja, Joseph Ourran, predsednik J V Washington je prijahal na Xat'onal Maritine unije (CIO) v municijske tovarne V Lancashire okraju je središče angleške bombažne industrije. V predilnieali j<> običajno zii[h>sIenih več ti-oč delavcev. Xa i>red!og vlade bodo predilnico omej'le o4»ratovanje, o»lipusčeni tekstilni delavei bo- več križark imenovanih po me-lo pa dobili delo v municijskili stili kot j«.» l»il doslej običaj, tovarnah. Nekatere nove križarke » — - — j namreč dobile imena ameriških Laški delavci v Nemčiji otokov in teritorijev. Imenovanje Vinanta prenaglo narašča Predsednik Roosevelt je iz-jav!I, da dobiva ameriška mornarica zadnji čass toliko novih ladij, da jim ni mogoče dobiti »proti imen. T«> je bil edini od govor na vprašanje, čemu ni. lease" predloge pahnil Ameriko v vojno, polegtega bi pa malem poniju neki argentinski gaučo (pastir). Ponija je 7)0-daril za spomin predsedniku Rooseveltu. x\rgentino je zapu- večje važnosti kot pa obramba (dobil predsednik tudi oblast, |st'l 27. julija ter preja- Anglije, — Ce bi se Amerika vmešala v sedanjo vojno, — je izvajal Hart, — bi se v dveh ali treh letih socialno in gospodarsko povsem izčrpala. Takrat bi pa s pomočjo komunistične propagande, ki je v tej Turčijo s prošnjo, da je ne napade, aiko bi pričele nemške čete korakati preko njenega o-zemlja. SPORAZUM MED MEHIKO IN ZDR. DR2AV. V doglednem času bodo pogodbeno urejena vsa večja nesoglasja med obema republikama. Mehika je zaplenjeno posest dosti prenizko cenila. hal -vsega skupaj 16,500 milj. V domovino s*e namerava vrniti z avtomobilom. Mesto se pogreza V West Pittstonu v Pennsvl-vaniji se je začela pogrezati zemlja. Pogreznila se je v ob--ejru treb mestnih blokov. Pre- Leta li*38 je mehiška vlada plašeni prebivalci so se še pra- kontrolirati ameriško delo ter uničiti delavske unije. — Ta predloga je v bistvu fašistična, in te besede se poslužujem v dobrem razumevanju njenega pomena. Vem tudi, kako so .godi narodom v fašističnih deželah. enostavno zaplenila lastnino vočasno umaknili na varno. Po raznih ameriških, angleških iiiinekaterih cestah so dva čevlja Hitler dal Jugoslaviji 10 Idili časa WEAK radio -postaja v New Yorku je dane« zjutraj naznanila, da se jugoslovanski ministrski prede»ednik Dragiša Cvetkovic in vnanji minister dr. Aleksander Cincar-Mai^o- vič ob prisotnosti Vnanjcjja minUtra ingtona mehiški poslanik Na-obeh jera. Pričefkom tega tedna se je vrnil, in kot se sliši, je prinesel s seboj pooblastila za sklenitev pogodlbe med Združenimi državami in Mehiko. Z novo pogodbo bo odpravljeno nesoglasje med obema državama, ki se je pojavilo, ko je pred leti mehiška vlada zaplenila zemljišča in lastnino raznih tujezemkih petrolejskih kompanij. Med njimi je bilo Nedavno je bil v Mexico Ci- *--------- ty brzojavno poklean iz Wash- j po tesnejših odnosa jih z Zdr. državami. Najbrž ji je bilo na-mignjeno, da bi bilo resnično prijateljstvo mogoče, če bi Mehika popravila storjeno krivico, kar je Mehika pripravljena storiti. Mehiški poslanik v Wa&h- nemškega tudi dosti ameriških. holadskih petrolejskih družb v Mehiki. Pri tem je obljubila •loti za zaplenjeno ozemlje ter premičnine in nepremičnine primerno odškodnino. Konupanije so bile s to obljubo deloma zadovoljne, takoj nato pa strašno razočarane. Svojo lastnino v Mehiki so na vreč cenili na 440 milijonov dolarjev, dočim je mehiška vlada izjavila, da vse skupaj ni vredno več kot 'So milijonov dolarjev in da je pripravljena toliko tudi plačati. Povsem umevno je, da kom-panije s , tem niso bile zadovoljne, kajti po zatrdilu ameriških družb je samo njihova V Rimu je bilo naznanjeno, da 1m» prihodnje dni poslan h v Nemčijo še industrijskih in poljskih delaveev. V nekaj ednili v Nemčiji delalo nad italjanskiii d««laveev. Po }N>gr>*ibi z dne 1. februarja lio Italija takoj poklala v Nemčijo ."»4,l*1 tovarnišk ii d» Iaveev. |M»zrieje pa ^e >*• fM-tanih v N» ničij.n i^mmni |H»Ij>kih «Udave« v. /.. -•daj pa je v Nemčiji okoli ."»• tixlaških «lelave<-v. Četrta generacija vojaško službo -topil iS 'etni Richard JI. Dcakin iz t'oi>perstowna, N. V. On zastopa v ameriški armadi četrto generacijo Deakinov. Njegov ded in praded sta se borila v državljanski vojni, njegov oče pa v svetovni vojni. Pet bratov vojakov Pet bratov Thaker iz Richmond, Pa., je v vojaški službi. Najmlajši med njimi, 19 letni Raymond, je oblekel vojaško suknjo (prejšnji teden. Drugi štirje so: dvojčka Ralph in Harry, stara 2o let, 21-!etni Robert in 23-letni Lawrence. Charlie Chaplin — plemeni taš Neki angleški armadni častnik je pisal londonskeimi listu j/kladišču magneeija. Povzro-Daily Mail, da bi bila za ('bar- cena škoda ni bila velika, ker leva Clmiplina najponiembnej-!so ogenj kmalu pogasili. Kpo-ša nagrada, če hi mu podelili četka so se razširile gf)vor:ce, kakšen plemenitaški naslov.'da gre v tem slučaju za sabo-To je baje v polni meri zasiu- jtažo, natančna preiskava je žil s .svojim zadnjim filmom pa dognala, da se ogenj po-"Veliki diktator". |vsem slučajno nastal. potrjeno Senat j»- potrdil i- itieiiovanje Johna o«Lniik;) Veliki Britaniji. I*toča>no j«* bilo |w»trj»*ni > vei- druirih irtM-novatij. >> nv J. I>rexel Bi«Id!e. an » r -fM^laiuk za Polj-ko. je bil menovan tudi [H)4anikoni za Belgijo. Norveško in Ho and- 'ko. Svoj urad ima v Londonu. Kdaj 1» odpotoval Vinant na svoje novo mesto v Amrli-jo. zaenkrat še ni"znano, vendar se žili. da se predolgo ne Diesov odbor bo dobil 150 tisočakov Vsled priporočila zborničnega odbora za apropriacije, bo vlada najbrže nakazala 150 tisoč dolarjev iza preiskavo protiameriških delavnosti. Odseku, ki se peča s to preiskavo, načeluje znani kon-gresnik Dies iz Texasa. Progresivni elementi v kongresu so proti temu, da bi kongres-nik Dies še kaj dobil, toda njihova opozicija najbrž ne 'bo vpoštevana. Ni bila sabotaža A' vladnem arzenalu }>ri Plii ladelphiji je izbntrlmil ogenj v ingtonu in ameriški državni lastnina, ki jo je takrat zaple-podtajnik Welles sta se za-' nila mehiška vlada, vredna naj- dnji čas večkrat sestala in te meljito razpravljalo o celi zadevi. Zdi se, da sta naposled ugladila pot k popolnemu spo- Joachima' Nova mehiška vlada stremi-razumu. manj 200 milijonov dolarjev. Zdi se, da bo zdaj Mehika ponudila znatno večjo odškodnino., četudi ne toliko kot bodo široke razpoko. Ponekod so popokale plinsko in vodovodne cevi. Mesto ima osem tisoč prebivalcev ter leži «v osrčju penn-sylvanskega okrožja .trdega premoga. Lani se je nekaj sličnegi zgodilo v ipennsylvaiiskem mestu iShenadoah. Kompandja je zvišala plače Nad 400 delavcev Electro Dynamic Co., podružnice Electric Boat Company v Bayonne,' žave zapletle v vojno na Paci-N. J., je odobrilo pogodbo, fiku? Ali bi v takem slučaju glede katere -so se vršila vštiri.še vedno mogle pomagati An-mesceca pogajanja med zastop-1 gliji? niki družbe ter zastopniki lo- Predsednik mu je odvrnil, cala 442 United Electric Radio da po njegovem mnenju ne and Machine Workers. preti s Pacifika Ameriki nobe- Delavci bodo dobili na uro na nevarnost. Pa tudi če bi ojc več, da bi vojno potrebščine, poslane Ajigliji, padle v nemške roke. Amerikanci danes ddbro vedo, da je, oziroma bo, vsaka tona vojnega inate-rijala, poslana na Angleško, porabljena proti Hitlerjevim napadom. Ameiiške pošiljatve so zdaj znatno izdat&ejše kot so bile začasa Chamfoerlaina. Ud lanskega januarja do junija je bilo poslanih v Anglijo vsak mesec povprečno po 21 ameriških letal. Meseca junija jih je bilo poslanih že 97, avgusta J 78, od septembra do konca leta pa od 250 do 300 na mesec. Pred zrušenjem Francije so znašali ameriški eksporti v Anglijo .štirideset milijonov dolarjev. Izza tistega časa so se povečali na -120 milijonov dolarjev. Kar velja za izvoz v splošnem, velja še prav posebno za izvoz jekla, ki je ena najvažnejših vojnih potrebščin. Zadnji ča je bilo poslanih v Anglijo in Kanado vsak mesec približno 750 tisoč ton jekla. Izvoz letal in jekla se je zadnje mesece zelo povečal. C'e promatramo samo te številke, je stvar v ledu. Vso drugačno sliko pa dobimo pri primerjanju naraščajočih ameriških po-šiljatev s Hitlerjevimi uspehi. Hitler namreč ni držal rok križem, pač je pa medtem osvojil skoro vso Evropo ter vpregel vse pod jarmi jene dežele v nemško vojno gospoda r-fctvo. Vzemimo za primer jeklo. Amerika ni podala Angliji v enem vojnem letu, to je o pa imeti ta denar v času odločilne borb « z Anglijo. Hitler je začel sedanjo vojno z ogromnimi množinami ro<* * in municije. Ogromne množine mcnicije in orožja je dobi tudi v i>od jarmi jenih deželah. V tem ima prednost pred An d' Nemška industrija producira dosti več kakor angleška. V t' »i je druga Hitlerjeva prednost. Dosedanja ameriška pomoč ni izravnala tozadevne razlike med Anglijo in Nemčijo. Amerika je poslala Angliji le malenkosten odstotek tisteg a, kar je pograbila Nemčija v podjarmi jen ili deželah. Kako je pa z letali? Omenili smo, da izociajo zdaj v Afhcriki Avak mesec za Anglijo približno 300 letal. Dvomljivo je, če jih Anglija in Kanada skupaj izdelata toliko. Pa če t)i jih, bi znašala sklepna mesečna produkcija šeststo letal. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da producirajo v zasedenih deželah, predvsem seveda v Franciji in na Češkem za Hitlerja vsak mesec nad petsto letal. In ogromne tovarne v Nemčiji ne izdelujejo več tankov in topov, kajti tega orožja Nemčija ne potrebuje več v vojni z Anglijo. Večina nemških tovarn izdeluje letala. Oe to nekoliko preudarimo, nam je takoj opazna ogroni na razlika. Sestanek med Frmncom in Petainom Po bitki na Jadranu Spet je morje nemirno. Razbitine plavajo po Jadranu. Iz feibenika poročajo: Zadnje dni so na mnogih me.-tih ob "nasi o-bali nassu ostanke, ki pričajo, da se je nekje na Jadranu vršila velika pomorska bitka, od-110.JS11 o* da so bilo napadene prevozne ladje. Po Jadranu plavajo raabiti čolni, t rami in drugi sestavni deli pamikov. Murterskioriibiči so našli blizu otoka ladijski tank in ga privlekli v luko. Tank je v glavnem nepoškodovan. Ker pa je nnor je nemirno, doslej no ni>o mogli pregledati, kaj vsebuje; najbrž bcncifn ali nafto, ki pa je zaradi nekaterih okvar pri vijakih gotovo že pomešana z vodo. Kakor druge pokrajine Jugoslavije, preživlja tudi na.š Jadran letos prav čudno zimo. Redko se zgodi, da zapade v Splitu toliko snega, kakor ^a je zapadlo letos, a niže na jugu. zlasti v Dubrcvniku, je 'snog skoraj večje presenečenje,, kakor potres. Letos so lahko tudi Splitčani navdušeni »ličarji. Že nekajkrat so se smučali kar v neposredni okolici mesta, da ne govorimo o snegu, ki je precej debelo zapadel ,im obležal na Kozjaku, Plokovu in Mcsoru. Zlasti slikovit je bil pogled na barke v splitskem ^pristanišču, ki .so bile precej ča-a obložene s po'-e-denelim snegom. V pravem zimskem razpoloženju — pozabljajoč vse tegobe, ki jih prinaša letošnja zima — so naša mesta na Jadranu praznovala božične praanike in zlasti še prehod v nci čul vesele pesmi, liarrnlonike in kitare, odlašalo je zateklo petje posameznih Včeraj popoldne sta se v Montpellieru sestala maršal Petain in general Franco, ko ee je Franco vračal iz Italije ▼ Madrid. V prefekturi ata i-paela tri ure dolg razgovor. Na posebni konferenci pa sta m posvetovala francoski mini- strski podpredsednik iu vnanji minister admiral* Jean Fran-1 cois Darlan in španski vnanji minister Bamon Serano Su-njer. Q čem so razpravljali, je o-talo tajno. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih Časih je vsakemu čitaielju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga Se danes! Velikost »H x 14H Inter 48 velikih strani; 32 barvani!) zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o-znaf.enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME|> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po S __ oz. 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite ln poffljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njeae po sedanji vojni. Naročite Atlae pri: •GLAS NARODAw! 11« WEST lfeh STKCftT NIW IOIK, N. I. d.ruižflme. O polnoči pa je nastala temia in ure po zvonikih so počasi odbijale dvanajsto. Zraven so se oglasili rezki glasovi •siren po tovarnah in par-nikili, zasidranih v luki. Življenje je potem še buraejc za-plalo, ulice so postale le še živahnejše in vse križem si je želelo srečnejših dmi. Ko so po petminutnem premoru bile ulice spet razsvetljene, je gasilska godba, kakor vsako leto, igfrala po Splitu in prikorakala do Narodnega trga, kjer je odigrala koračnico iu "Lepo našo domovino." Kdor je liotel spoznati, kako praznujejo Dalma-tiiDc.i novo leto, se je laliko tu naj-leipšc; poučil. Vzklikanju, poljubljanju in čestitanju ni bilo kraja. Gneča tolikšna, da je drag dragega m»oral presiti opro&čonja, če si je hotel priboriti kaj prostora — V ok'e-paju povedano, je to bilo precej primerno tudi za žepa rjo in tu in tam pa je tudi spregovorila pest in priklicala komu pest pred nos..— Kakor po u-licah je bilo seveda polno tudi po raznih lokalih, od koder so Išele pozno zjutraj odhajali najbolj vzdržljivi Splitčani im Splitčanke k zasluženemu počitku. V Dubrovniku pa so vsako leto posebno zanimive starinske kol en de, ki jih navadno prepevajo cib Sv. Katarini, Miklavžu. na Sveti večer in na Silvestrovo. Letos so bili ko-lodn-iki posebno živahni. Komaj je na staro leto legal prvi mrak na Hubrovnik, že so se o-glasifi številni koledniki po starinskih in novih ulicah. Gruče otrok sn> šle od vrat do vrat in prepevale s pomočjo različnih." instrumentov" ter nabrale nekaj mi I oda rov. V Dubrovniku je trudi nekaj starih ko-lednikov, ki dobro varujejo starinski običaj, nastopajo zelo d ost in o in vzbujajo zasluženo pozornost. Čeprav invi Duibrovmik za seboj dosti slabo leto, je bilo silvestrovanje iz-r» dno živahno. Povisod, kjer so različna društva priredi' a skupno praznovanje, jo bilo raTipoloženje odlično. V veliki mestni kavarni je bila zbrana dubrovjiiska elita, po hrvatskih in srbskih kulturnih društvih pa drugi mehčani z družinami. Povsod je bilo veselo, brez incidentov, vso jo potekalo v najlepšem redu. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1941 Cena 25c • poitnino vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th Strogi New York. N. Y. Peter Zgaga PREDPUSTNO DARILO -m.- VELIKE OLAJŠAVE ZA I IZSELJENCE. "Slur/Jbcfne novi ne kralj. .111-goslavije". uradni časopis Jugoslavije, objavile se v štev. 199 od 31. avgusta 1940 sledeče. I44Predpise o Lzpreniemln in dopolnitvi zakona o v ta Enajst je že dbilo, ko je pri- tipal do oteipa slajiie in se lomastil ljubezni željni Kafol I valil nanj. Takrat gn je pa iz kreme in se odpravil v hrib. 1 skrbelo: — Kai če io ne 1 Težko, težko je nosil. . Vinski opojnosti se je pridružila še o-manina misel na ljubezensko opojnost, ki ga čaka za *uiiia-cim skednjem. Temno je bilo, da ni bilo mogoče videti pedi pred nosom, toda Kafol je poznal pot. Najraje hi bil za vriskal, j>a bi bilo prenevarno. Katro bi ztiu-/lil, Katre se je pa bal. V domači hiši je bila tema. Seveda, k«lo naj pa čuje ob enajstih! Za skeetnjem je pri- ga zakona, v slučaju da so spo-jsobni za vojai-ko službo. Ti>t-i ustroju,pa, ki tega ne store, kakor tulil mornarice.'7 Ker jejdi oni kateri do dopolnjenega ureditev znatno izprem-eni- 27. leta ne urede svoje vojaške la in oprostila prejšnje pred-1 obveznosti pri jugoslov. vojaš pi-e o narodbi vojne obvezalo- kili oziroma civilnih za-topni m kili, smatrali so bodo, da so s< Nemci imajo prozoren aeroplan Nemci imajo novo tajno o-rožje—neslišen, neviden bombnik, ki s polno prtljago leti 390 milj na uro. Trup in krila so narejena iiz prozorne tvarine, vs'led česar aeroplaa na razdaljo 2500 čevljev ni mogoče videti. Ima dva motorja, ki pa delujeta neslišno. Te bombnike gradijo v Hen-schelovi tovarni v Dunajskem Novem mestu. Ta tovarna bo v kratkem mogla na mesec izdelati 200 do 250 aeroplanov. sti, zato se zaradi znanja upravljanja objavljajo toč|ke, katere se nanašajo na jugoslovanske državljane v inozemstvu. torej v pry i vrsti na naše izseljence v Združenih državah iu v ostalih krajih Amerike. 'Članek 45. zgoraj omenjene naretlbe predvideva, da jugoslovanski državljani, kateri so odseljeni hi nastanjeni v katerikoli tuji državi za stalno ali začasno, ali so tam pozneje rojeni fal.i so postali tainkašnji državljani), so no bodo smatrali, da sc izogibljejo vojne službe, če so. za njo sposobni, akose v času nabora pa nadalje do 27. leta starosti priurla.si.jn našim vojnim, oziroma dip'o-matskim konzularnim- zastopnikom v dotični državi in dajo izjavo, da so kot jugoslovanski državljani in vojni obvezniki pripravljeni, da se v slučaju vojsko odzovejo pozivu jugoslov. državnih obla-ti in se ravnajo jm> njihovih odvodbah. O-scfbo. ki bodo storilo tako izjavo, se bodo smatrale, da so uredile svojo vojaško obveznost in vkoliko so do svojoera 27. lota starosti ne vrnejo iz izseljen ištva v očotnjavo za stalilo ali začasno bivanje, opro-ščajose vojaško službo v kaelru ob času miru. Ob času mobilizacije in vojske vse to osebe veže dolžnost, da se takoj vrnejo v očotnjavo in priglasijo svojim povoljni-stvoni, ako -o v položaju obveznosti s'uzenja po odredbah te- izognild rekrutii an.ui in ' ke>t takšni za,pade*jo plačan iu vojne grlobe. * t >soil;o. omenjene v pri jsnjetn oelstavku. so zamorejo zaradi svojih poslov vrniti v domovino vsako tretje leto in prebiti tam šest mesceev, a skozi ta čas! rahlo ne bodo podvrženi služenju; ali ako se mude tam elelj časa. ali se vrnejo iz inozemstva za stalno ali začasno, potem morajo služiti vojaštvo. če je ne fot Pa je kmalu odgnal to nop jetno misel. Čemu ga je pot« tako zaljubljeno gledala, čei se mu je ipuatila poljubiti ? V temi se je nekaj žgani Kafol je -segel v tisto smer otipal žensko obleko. —< Ali ti, Miri ? — iPst! — Xol>ene*ga drii£ ga odgovora in sploh nobe l>esode dolge pol ure, ki je t • mu sledila. Objel jo je iu jo začel str stno poljubovati. Izmikala niu je, saj veste, kakšne • ženske. V pregrešni ljmbez skušajo ohraniti že vsaj nek; navidezne poštenosti . . . Dala mu je roko in ga pe> ljufbila za slovo. , — Na, to imej za pot, — j zašepetal Kafol in ji stisnil roko zelenko žganja in pleče. Se en objem in poljub, in n je bilo več. Kafol jo še malo pojedel ii skoro ni mogel verjeti. — Tak je vendar držala besedo ? Čedno dekle, pametno dekle, Ijutbez-njivo in postrežljivo dekle. Sam ni vedel, kako in kda j je prišel domov. Slekel je suknjo, jo položil na klop ob peči in legel. V kamri je na-•mrčala Katra. . . .Končno članek 4."). navaja kazen r/.a vsakega, ki izbegne službo v zmožnem' stanju. Taka moška oseba bo s'užila tri leta, ako so zasači do dopolnjenega 40. Jota starosti. Od dneva, ko bi 'bil moral stopiti v vojaško službo, pa dokler je ne nastopi, od njegovega imetja ali zaslužka, naiplačuje so vojnica ali vojna ffloba. . 44Jugoslov. Kurir.'* V blaznosti usmrtil ženo Dne 14. januarja so našli v neki londonski hiši ženo profesorja Arthurja Lovda Jamesa mrtvo, z razbito glavo. Sum je takoj padel na njenega 581etne-ga moža, ki je bil izvedenec za jezike pri British Broadcasting Corporation. Profesor je hladnokrvno priznal, da je ženo res umoril in sie?er zato, ker jo je hotel zaščititi pred temno bodočnostjo. Na vprašanje, kaj misli s tem, je odvrnil, da čuti, kako imi pešajo moči in ga je začelo vsledtega skrbeti, kaj bo z njegovo ženo, ee on umrje. Te dni se je viišil proti nje-mn proces. Sodišče ga je spoznalo krivim, ker je pa po mnenju izvedencev mož blazen , ga bodo |>oslali «v umofcilnico. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma C A*N A D I A N POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno DARILNE POŠILJATVE v- JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 din ...... ........... $ 2.00 200 d In....... _________ $ 3.95 300 din. _____ ___________ $ 5.75 500 din....... ___________ $ 9.00 V DINARJIH 1000 din. _____ _________ $17.50 2000 din....... ___________ $34.00 5000 din....... ----------- $82^0 V L I R A H 50 LIK ________________________$ 2.85 106 LIR ______________________________________$ 4.85 200 Life ____________________________$ ».20 300 LIR ______________________________$13.50 500 LIR ----------------------------------$21.75 IOOO LIR ................... $43.00 2000 LIR ................... $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačat: Vsled razmer v Evropi'ni mogote v Jugoslavijo ln Italijo nakazati denaila v DOLARJIH,' temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja thdff sa vse/ drage evropske drlave. SLOVENIC PUBLISHING GO. :s : P O T N I S K I O D Ili'l L l K t *: 216 West 18th Street, Hetr York Naslednjega jutra mu j" strašno brnelo po glavi. Nekaj od zaužite pijače, največ p.i vsled sinočnega doživljaja. Xa dvorišču jo Katra krmila kokoši. Običajno je vsako ju-taro zmerjala lačno perjad; — Stran, mrhe požrešne! No, le stopite rn pokoljite se i Tistega jutra je bil pa njen glas neizmerno nežen in sladak: — Nate, putke, putke pridne! Na, putka, putka. . . — Tako pa že dolgo ni bila zadovoljna, — je pomislil Kafol in se obmil v drtvgo stran. Okrog desetih dopoldne ga dregne prijeten vonj v nosnice. — Hm, danes je petek, — pomisli. Iz kuhinje se oglasi veselo Katrino petje. — Kaj pa je danes babi ? — Pre t ogne se in vstane. — Ti, Miei, te ]«isti pozdravit. Ob devetih zvečer se je odpeljala, — mu.reče Katra veselo. Kje si pa bil sinoči? — Na kozaree vina sem stopil, — ji odkrito prizna, — iz enega jih je bilo pa deset. Saj veš, k om pa n i ja. Že dolgo nisem 'bil tam, pa so me bili vsi veseli. Misli si pn ; — Aha. ujeti me hoče. Zato, da bi ne hodil »po slovo. No, jaz sem se že poslovil. .-i- Ja, tukaj je bila. Iz Trsta so s kočijo prišli ponjo. Zate je 'vprašala in rekla, da te pusti pozdravit. Res čedno in prijazno deklo. Kafolu so jo začelo blesti. Kaj mi hoče natvesti! O, tisto o kočiji in o odhodu si je Miei izmislila, da bi vsem skupaj zmešala štreno. — No, če je oil potovala, naj pa odpotuje v božjem imenu, — pravi slednjič in stopi v kuhinjo. — Kaj pa kuhaš ? — Svinjsko pleče. —> Danes je vendar petek in ne bomo jedli svinjine. — O, se mi zdi, da ti ne po rajtaš dosti za post. Jaz sem se pa tudi že par let postila. Sicer je l>ilo pa pleče zlahka zasluženo. — Kje s*i ga zaslužila? — Sinoči ob enajstih aa skednjem. Kaj ti jo? Kaj si tako prebledel? Na, malo brinovca popi j! Tudi 'brinovec je bil zla lika zaslužen. » • t * "O L AS K A n O V Z" - New Toi« "" " ' ^ II II. II I' ^ - Friday, February 14, 1941 YST'ANDVEJIN Tj. 1898 AGNES SMiEL>LEY: Hsu Me i Ling iHmi Mei I ji'fig je staromodna žena z vsem i napakami in prednostmi. Vzgojena je po starih običajih — zna eitati, slikati, s svilo vezati, gospodinjiti in s tušem slikati lepe črke. Zdaj je stara trideset let in ima četvero otrok. Mlada je še iai privlačna in ima kakor vse kitajske žene, ki niso tovarniške delavke aH knwetice, nežno, fino kožo. Črne bleščeče lase ima z ljubkega čela posesane nazaj im na temenu spete. Njena svilena, v i-oko na vratu sj>eta kitajska obleka ji v sramežljivi lepoti in ravnih linijah pada prav do členkov, kakor bi hutcla saiiK) nakazati Ie-poto njenega yitko^ telesa, in njene nojre tiče vedno v mehkih čevljih hrene podplatov. Zelo je grsciozua, dokler ne prične hoditi karti tedaj izvlekla nokanii neokretna, in če jo natančneje posedate, opnzite široke trakove pod 11 jt ninri nogavicami. Njene noge so iznakažene in še vodno deloma povite. Ko je še kot dekle živela v Srednji Kita Viki. so ji že rano pričeli povijati noge. Potem je nastopilo gibanje proti povijanju nog in članice ženske,«-a pok ret a so hodile od vrat do vrat in agitirale proti po-habljcnju noir. Kon-eVvativnc žene so se upirale, toda moderne žene so jih prisilile, da so o-pir-tile pradavni in nečloveški običaj povijanja -nog. V M takrat je hedila tudi I f«su Mei liitig iirfiovitili nog, toda trpela j<> prav tako kot takrat, ko si jih je še povijala. K ijti njene noge so bile že pohabljene in take .bodo ostale. Zato hodi šo vedno /. na pol poviti-ami nogami okoli. 'Afri Ling j«* net let »tare>a od KVO.joga bančuesra u^ radnika, ki so -zabil na gramofon in amerikansko šlagorje. Njegova mala, oseittfletna hčerka >cna že od-ILčno plesati Charleston. V tem čudnem, -tanovanju se giblje Mei Linjr kakor duh preko zdavnaj pohabljenega ki-ta.'sktiira bojišča. V Sangha-jn se počuti tujo in nesrečno. Noč in dan govoriči njen mož o svojem obožavanju modernega življenja in ona se zadovo-'jn.ie z gramofonom in šlagerji in spreml>M dva do trikrat na teden -vojedra moža v Icino. Toda njej vse to p"av nič ne ujra-ja in mc« jo vse bolj pn^ča doma pri otrocih, niedtoin ko 011 preživlja večere s vojimi prijatelji. Potem je prišlo do afere z ru-ko plesalko, z dekletom, lci ima obraz kakor punca in kod-rastr- lase in ki je nastopalo v nekem nočnem lokalu v Sang-ha ju. Ko ie Hsu Mei Linir nr-vikrat sliišala o tem, je prijela .svojega moža za plašč, da bi mu preprečila večerni izhod. "H-11 Mei Lin.em iz ljubezni pomočil, se je pritožil njen mož. "Nevodina je in staromodna. Poslal jo bom enostavno t* do- Med Siamom in Indokino VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg ut«l(tTi J« razvidna do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni meaec, droga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela lo atrofckov. Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino nararnoa* nam ali jo pa plačajte nanenriu sastopnfac ▼ Vadert kraju ali pa kateremu lamed aastopntkoT, kojlh Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so upravičiti I obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj aa&lh rojakov na—-ljenih. Zastopnik bo Vam IsročU potrdilo aa plačano naročnino. CALIFORNIA: Ban Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Cull*. A. Safti« Walaenburg, Hf. 4. Barak INDIANA: Indianapolis: * rank Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. BevCU Cicero, J. Fabian < Chicago, 05e*ro In Illinois) Joliet, Jennie Bambleh La Salle. J. Speitch Mascoctah, Prank Augnatln North Chicago In Waakegan. Vodoplve* MARYLAND: Kttaaalller. Fr. MICHIGAN: Detroit. L Ptnsdkbr MINNESOTA: Chlsholm, J. Lukanlch lay, Joa. J Breleth, ..Gilbert, Ixmls Veanel fYlbblng. Jobn PWfc Virginia, Frank H MONTANA: • Roundup. M Washoe. L. NEBRASKA: P. Brodertck M. Panias OHIO: Barfeerton. Frank frabn Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Reanlk, Jo»»« Htapnls Olrai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Kumis Tonngstown, Anton OREGON: Oregon City, J. Koblar PBNNSTLVANIa : Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Brezove« Coverdale La okoUca. Mrs. ' Ivana Bupnlk Export, l^sit Za&mmtU Farrell, Jerry Okcrn forest City, Math Knaaln Fr. Blodnlkar Ornensburg. Frank Novak Hunter City. Fr. Feranehak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Krayn, Ant. TanSelj Ijnnerne, Frank BaUoeh - Midway, Juu* tunc Plttabnrgh In okolica, Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr.' "Want Newton, Jonepb Jovan . WISCONSIN. Milwaukee, West Alila, Fr. SbetN«0 potekali dnevi kakor vedno. Mož Mei Linge je bil vedno trdnejši v sklepu, da pošl je svojo ženo k svojim, stari šeni /ena je vodno bolj jokala. prepiri so so množili, mož jr vse bolj izostajal od doma. Nekega dne pa je Mei Ling preneha'« jokati; pojavila se je s kratkimi lasmi in kmalu za tem s trajno ondulaeijo. Ljubka prepio-tost in dostojanstvo, ki sta jo dififi. sta izginili in bila je samo še ubciga žena, ki se je s praiznogiavo plesalko borila za votloglavega moža. Ko som jo kmalu za toni obiskala, sem videla, da jo postala njena dolga, lepa obleka krajca, da ji fifiga komaj do kolen ill da ne skriva več njenih ne-roctnib, tedne povezanih nog. Navila je gramofon in me pro-s-i'a s plahim, obupanim obrazom*: "Nauči me plesati," Gramofon je pričel liresčati. Pravkar je kupila ploščo, ki smo jo onega večera slišali v kavami. Toda plesati se hoče vesele-11*11 srcu in lahkim nogam. Mei Lingino sreo pa je bilo težko kot svinec, njene nogo .so bile izza otroških let pohabljene. Po nekaj korakih se je nemudoma ustavila >redi sobe in z rokavcem svoje obleke na obrazu je Juri čela jokati kot majhno dekletce. Dvoje izmed njenih otrok je stalo pri vratih in gledalo svojo mater z velikimi od presenečenja razprtimi očmi. Za nami pa je hrošča! gramofon. ("Bil je november in vodke pijano moje srce lieja hej — Takrat som mi-Ul nate Sonja!" iSiam ali kraljevina Thai, ki im& okrog 529,000 kvadr. km površine z 14.5 milijoni prebivalstva, je prirodno bogata in redko naseljena zemlja v Zadnji Indiji. V osrednjem delu dežele, kjer je kultivacija zemlje intenzivna, se računa do 28 ose/b na kvadr. km, v postranskih pokrajinah pa prideta le po dve a«I nekaj več oseb na kvadr. km. Obdelane zemlje je le kakih 16 odstotkov, riževa jpolja, gunuijeve in druge plantaže, visokih gozdov, močvirja-jezera, trava, grmičevja 111 velike džumgle zavzemajo kakih 20 odist. ostanek 10 octet, zemlje je neproučen. Zračna razdalja od severne točke državne meje do južne je 16/3 km, od vahodne do zahodne 805 km. Dolžina siamske mors'k'o obale meri 24456 km. . Vodovje dveh glavnih rek namaka siamsko zemljo. . Menam Oli a o Pli rav a (kratko Menem. okrog 759 km) se izliva v -iamski zaliv južno od Bang-koka, ki je glavno mesto z o-krog 1 iiiSlI. prebivalci. Me-hong pa razaiMejuje na svojem srednjem toku (790 km) Siam s francosko Indokino'. Srednje visoko pogorje z nwlninskimi zakladi vseh vrst se zvija od (Razmerje do Tokia je bilo vedno zaradi niponskih eks-panzivnih teženj le hladno. Vendar so z geslom 1 * Azija A-zijatom," znali premostiti nmo^e ovire, da .se je niponska trgovina v deželi belega slona v zadnjem desetletju močno usidrala in izpodrinila v mnogem evropsko-ameriško konkurenco. . iNLponei, spoznavši velik pomen Siama za svoje penetra-cij-ke načrte in vso ekspanziv-no gospodai!sko politiko proti jugu iiu angleški Indiji, so že pred leti v Bangkoku želeli pridobiti merodajne činitelje za to, da bi se z nlponskim kapi-talont zgladil prekop čez malajski polotok nad njegovo sredino proti severu, kjer je ta najožji. Ta prekop bi za hrbtom Simgapura veza! Veliki in Indijski ocean in bi tako odprl novo in krajišo pot v Indijo in Evropo. S tem bi se Singapur izločil kot dominantno oporišče amglo-aineriških interesov v tem, svetu, zajezile bi -e tuje penetracije na Daljnem vzhodu. Toda prizadevanja Tokia so v Baiurkoku v tem pog e-du zaenkrat na mrtvi točki. •Thai so sorodni Laotom in Klhnuerom. Jezikovne razlike severa proti jugu precej objso le malenkostne. Pred dav-buitmanski moji z najvišjim |nhnii časi so skuimo iz. Juliana grebenom Doi Intanoni (2576 Job isgornjem Mehougu proti ju-in) in se razteza dalje po ma- Igu ]»otisnjena ljuilstva tvorila lajskem jjolotoku do njegove- nekaj večjih in manjših držav ga južnega konca, angleškega ob sredinjem ^^ekolLgu ob reki Šingapura. Po(biel>ie je izrazito trqpiono, poleti prinaša ju> govizhodni liionsuni silno deževje,, ko v zimskem času roza-hodni monsuni' povzroča vročino, od katere se meseca marca in aprila od časa do časa dlžongle in trava užgejo in naredijo prostor novemu, s prvim deževjem meseca maja vzklitonru vegetativnemu žil vljenju. . Nerodno gospodarstvo se tropičnim razmeram primerno in lepo razvija in modernizira. Pamoge poljedelstva so bombah riž, gusrfe, kokos, kava, poper in še mnogi drugi kolonialni pridelki. Železo, antimon, O Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje > svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenie Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto laliko pošljete v zuuuikab po 2 oc. S cente, če prebivate ▼ Zrimžrnih državah. Posebna priloga: Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA U 194« NAROČITE GA SE DANES 'i 'i i H Me .Toni .srednjem pritoku Me nama so Till a i že iz prodkristo-ve dobo do 13. stoletja po Kr. inleli svojo rezidenco. Severno in vzhodno od zemljo Thai ležeče Inot^ke vladavino so bile* tk*1 pokroviteljstvom Tliai. TMiai kralj pa je cd časa do časa ki-neškemu cesarju v znak spoštovanja kot božjemu namestniku po>lal svoj tri but. Kezfi-denca Sri Snkhoday i< v 13. stoletju po Kr. propadla. privlačno silo za ino-'jo vso domačo trgovino v svo-zemski kapital. Visoki prago-l.pb rokah. Dane« morda že zdi nudijo različna dragoccni | več ko četrtina sianlskili drle^, za eksport v Kino, Indijo žavljanov kitajske krvi. Me in Anglijo. Menama zavize- šani zakoni se množe, potomci teh >o lukelin, večinonia z nJio l^e^v a "po lja' okr o-^2900 J^tnosimi svojih očetov. Ob ,______* lasti se opravn»eno bojo za svo povedal je poskuse in je povabil svoje študirate k >ode;ova-nju. Dvajset slušateljev se liuu . i it' 1,( nudilo za ta poskus. Sku- |Klld 1)111 * Mekoai-ii. t o-a danes ni iiiogo-1*41' jih ^ r'iln tlal-»e 0>>*lržilt5 v če predvidati. Stanje do-od-j'7* glasbo m črno kov na Daljnem valiodu pa da-1*^'0- Injekcij in drnflrih ll-je slutiti, da ho končno zrna- l,,otI,lh ni porabljal. tralo &ewlo "Azija Azijatom,'' s katerim danes Japonska podžiga vos ta svet. Ingf. Feido Luji^a. WrOMIKO: Bock Spiioga. DlMtoodvlile. Jo« RoUufi SMRTNA KOSA — Po doijri bolezni je pred kratkim preminil v Clevelan-du Ixru?.- Steblav. v starosti 65 let. Borna je bil iz Gradeža pri Turjaku in je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča soprogo Alineo, roj. ^»kuly, 4 sinove in ono hčer. • PESMARICA *'Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— , To je najboljša xbirka felo-venskih pesmi ca molki »bor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo t r Knjigarni Slovenic Pob-fislilizg Go., 216 ;W. I8th Street, New York, N. T. kvadr. km, ki producirajo o kro^4.5 iniij. ton riža. Moderne naioakalne naprave i« kanali pospešujejo rodovitnost zemlje. Narod razpolaga z o-krog- 5.7 mil, gloved, 5.6 mil. bivolov,. 0.75 mil po-nijev za ekis-p!oatacijo pragozdov, 1 mil. prašičev. Vos i xv ozn i in uvozni promet so votli čez Bangkok, ki leži 40 km od uistja reke. Tu je glavno siamsko pristanišče, zavarovano pred vsakim sovražnim, vdorom od morske strani po močvirnem, obrežju z mangrove gocadi Ln aluvijalni naplavini, ki sega kilometre daleč v morje. V Siainu je oedanji vojni imajo mnogi ljudje veliko težave s spancem, ker zaradi zračnih napadov po cele noči ne morejo zatisniti očesa. Pa tudi takrat, ko ni nevarnosti, jim živci večkrat ne dajo mfiru. Anvoriški profesor TKirner so je začel zanimati za to, koliko časa lahko človek zdrži brez snanca. Xa- Xajdaije je vztrajal slušatelj nudicne O'Connor, ki se ,>e it-.pešno boril s spancem 121 ur in 40 sekund. Zadnje ure je plohi 1 že bolj v polsnu. Ko so ga klicali, ni več nič slišal, od ve i koga napora se jo ves tresel. Vi ndar je imel toliko nur)-či da je ostal v budnem stanju 1"21 ur. Ko je dose»gel ta cilj. je trdno zaspal. Štirideset >ekuiwl pozneje ga ni bilo mogoče prebuditi. T>n»gim ni bilo prav nič lažje, ko so bili na koncu svojih moči. Sodelovale so tudi diiakinje. Pet jih je bilo. Zanimivo jo. da jo ena od njih zdržala samo tri ure main j od O Ven nora. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . . Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI T celluloid rez. (5tv. 614).. kvišku srce 2% X 3% inčev — 224 si rani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani pravo usnje ............ 35e. KVIŠKU SRCE 2% X 3%inčev — 224 strani v belem celolidu ...... .50c (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga |>a ni opsebno velika, zato jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi po-streči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Hmtni fino Tesano ....................M ▼ nanje vezano ......... J9 CATHOLIC POCfiLT MANUAL v fino usnje vezano......L— Slovenie Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. eiiem, ali saj toliko, kolikor IkmIo zadovoljni njegovi zavezniki v osiščn. To je razvidno iz sedanjega pona- sen položaj ter je sklical kabinetno sejo. 3. Hoiandska vlada je naročila svojim ladjam, da si poišče- Preložil: LEVSTIK. sanja Japon-ke. ki se, kot iz ,jo zavetja v Manili na Filipi-' gleda, pripravlja, da vdari na nih. Ameriškimi častnikom v wmmmm uuwnUKBn liimandl holandsko Vzhotloio Indijo in Manili je bilo naročeno, da naj Jšimona je molčala. . Z&puicaje lodna francoska tla, je začutila isto brezmisel-no in zagonetno razburjenost, kakor takrat, ko se je izvila z rok svoje matere. Čutila je veliko žalost in domotožje, do-čim so v njeni bližini, v veliki dvorani medkrovLšea, sedeli po-potuiki zvečine Angleži, pri ntizi, razigovarjajoč se in po svoji ->egi j«'dli jedila, pripravljena po njihovem okusu. Toda razgovor je polagouea opešal, pošel je tek in prostori -o »^0 prazni i. Kmalu jo Sim-ona videla, kako so vstale tudi njeno tovarišic in izginile v spremstvu celo družbe blodili dam in docela zmedenih gospodov. I Duševno trpljenje je lopatam protistrup za prirodne vti- In ona je ušla splošni usodi. Vendar pa jo je navdajala atmosfera kabin, kjer se je mešal vsiljivi dull katrana z žgočim dintom kotla in gnusnim vonjem po zanemarjeni kuhinji in ^labo umiti posmli, s tako nepremagljivim studom, da se je navzlic slabemu vremenu podala na krov. Kakor je plovba iz Calaisa v Dover kratka, je vendar vča-ir ill nepri jetna in celo težavna. Preliv La Manclie si dovoljuje prav tako strašno in morda celo pogostejše šale, kakor ocean. Tisti dan jr pihal hud veter in v ozkem prostoru, ki j; g» jc puščala megla naokrog, jo videla Simona zgolj valove uruazannsivc barve, dvigajoče se in z zamolklim hrupom se razbijajoč« ob ladjinih bokih; včasih so lplju^kali celo čez '.rov. p plavljali ga, močili čevlje in brizgali po obleki številnih potnikov, katerim je bi a neprijetnost vožnje na odprtem krovu ljubša od bivanja v zaprti kabini. Oprijemajoča se ograjo, da so je mogla ustavljati sili vet-iov. j tala Simona molčeča sredi neznane množine in obračala oči v listo stran kjer je imela zagledati angleške bregove. rim dalje je plu'a ladia. tem temnejša je postajala megla. Ko -o do-peli v Do v r, je bila že trda in tea ima noč. Xa kolp-ilvoru so širile'plincTO sveti'ke na pol jasno luč, kakor bi bile zavite v pa jčolane, in piv: vtis. ki ga je'zad* ft»ila Simona na Angleškem, je bil mračen in skrivnosten, vtis človeka, ki je za-Hodil v m pornano t. . I Naša družba jo bila sedla v železniški voz, ki ni bil nič l*>dol>cn francoskim vegonom, in je drdrala po nevidni deželi. Trdi glasovi -o klicali na postajah tuja imena. Simone se je 1 »toval tiwiiM-n >tr«h. ki jo naraščal z radostnim razpo oženjem njenih sopotnic. Vsa sterna, da bo zopet videla svojo lepo ooniovino, jo govorila -1 a ra gospodična sama s sol>oj v pol francoski, pol an-" 'oš k j mešanici. Jenny in Flora sta bili sedli tesneje druga k drugi in začeli krami jati o papa in nftama, o poniju, ki ju bo • akal jutri na vorškim kolodvoru iu o vsem kar hočeta početi, ko prideta domov. Kaj pa bo jutri počela ona, in kdo jo bo -prejel * Tako se vpraševala Simona in čustvo, ki jo je navdajalo, je bilo vso druqračno. . Xapos'od so jo vlak z vsem ustavil na velikan'-kom koloni voni. Rile so v Londonu. Kmalu >e je nahajala Simona v dvckolesnem uvoščku, ki 'o drdral med dvema stenaiiwi imigle. Cez nekaj minut jo odložil po(>otnico pred vhodom -kromnega 'Madiis hotel", kjer jih jo spiejela gruča dam, tako strašno starih in grdih, kakor jo le nw*gla zahtevati naj-trožja dostojnost. Simona je p. vž la večerjo, katere sestavin ni mogla razločiti. nakar j« legla'sp;,t nasi stare, oblede e in suhe odeje, ki so zašuniele liki niicrkun papir, kolikokrat se je premaknila; naslonila je glavo na majhno blazinico, napolnjeno z nečim zagonetnim, — morda je bil grah — in hotela je zaspati, zakaj siino je bila trudna. Toda njene mi,-1 i ji niso daio miru. Kaj n. ki počno >edaj tam, doma? Poizkušala si je predstavljati jbraze to: ni navdali ušesa z zvokom domačih glasov; in \>e '.o, vso, kar je ljubila se jj je ikh lo, kakor bi ležalo daleč nekje, ločeno im! njo no neskončnem času in prostoru. "Ali sem se res odpeljala šele davi!" se jo vpraševala, presenečena sania nad sdljoj, ker si* je čmfeila vso izpremenjeno iu čutila, kako >e je njena duša odpirala neb roju novih stvari-kakor bi bi a prerojena. Takrat so jo zavtdla, da je ravnokar, baš ta dan, storila odločilni koiak, ki levi detinstvo od odrastlo dobo. in vstopila v veliko l>onbo življenja; začutila je oioenem, da je njena moč in njen um narašča oibenem z izkušnjami, ki jih mora pristajati, in da jo postala žena, ko jo treba jjfrati u'ogo ž»>ne. Prisilila se je. da jo zaspala, mi-leča si: '"Jutri bom rabila vse svinje moči." ln zares jo je n:išlo dnigo jutro pokrepeano, čilo in v polni posesti same sebe. Mraz jo pritiskal, toda mogla je bi'a manj ffosta nogo prednji dan. flKo -o vozila iz hotela na kolodvor, si je megla Simona nekoliko oglodati n.esto, na železnici od Londona do Yorka pa kos AngUške; tej neizogibni zabavi se je imela zahvaliti, da >e njena prisiljena živahnost ni razkrinkala na današnji drugi polovici potovanja. Nekaj pa jo jo lo pretreslo, ko se je v Yorku ločevala od Jenny in posolwio od Flore. . "Mislite nanie!" je rek a deklica ter se ji vrgla okrog vratu. "In," ji- dodala čisto potiliotiia. "ako vaša teta ne bo prijazna, pridite k nam " i Z bi t rov idn ost .io vseh dobrih sro je to dete uganilo del Siiifaonivie l>olečLne in zahreponlo po tem, da ji pomore. Zdaj se jo pjotrgala poslednja vez, poslednja opora se je ponušila; ko «e je Kiimona ločila od'teh dveh slabotnih otrok, je čutila, dv je popolnoma zapuščena. . 1 Pred njo jo sedela stara gospodična, ki je niti ni pogloda-:.i, temveč je v želji, da se čimpreje lahko odpravi po svojih lastnih potrh, pozorno L tala po voznem redu. "Cea pol ure Ixiva v Krlingtonu," je dejala Simoni. "Na-lejam se, da vas pride teta čakat na kolodvor, v tem slučaju ti mi bilo mogoče, da se vrnem z vlakom, ki pride ob štirih." Osnim je odločno ugovarjal, da bi se Simenin .obisk naznanit, bejw se, da ne bi se teta že vnaprej zavarovala. In dekle je moralo priznati. ' a {Nadaljevanje prihodnjič.) niogoeo celo na Singapur. Državni tajnik Cordel Hull je časnikarskim poročevalcem rekel, da je sporočil? ameriškim konzulatom na Daljnem Iztoku, da naj opozore Am*? "ikance, da se čim pre je vrnejo v Združene države. . O položaju na Daljnrm Iztoku so naslednja poročala: 1. Japonska je pri Hajfonigu v Indokini zbrala močno vojno ostanejo na svojih mestih, mesto da bi se, kot je bilo nameravano, prihodnji teden odpeljali s svojimi družinamfi v Zd ? Tržen e države. 4. Angleške žene in otroci odhajajo iz Sanghaja in iz drugih krajev Kitajske. . 5. Japonska je pričela pogajanja z Rusijo za stalno ribiško pogodbo. Ta pogajanja so že toliko napredovala, da je Ja- brodovje. Na Hainan otoku \ponska prepričana, da je Rusi ima Japonska 600 svojih naj-|ia ne bo ovirala pri njenem boljših aeroplanov. -prodiranju proti jugu. Zidje snažijo berlinske ceste Pri odvažanju sney:a in čiščenju cest v Berlinu so zaposleni izključno le Židjo. Plače ne dobijo nobene. Vsak dan jih je poklicanih toliko in toliko na delo. Če je poklicani Žid slučajno bolan, mora prijeti za lopato njegova žena, hči ali sin. Oe nima družine, pa kakšen sorodnik. Nacijske oblasti se ne ozirajo na starost. Med čistilci cest je opaziti nad sedemdeset let fctarc Žide. Neobičajna kazen Vkriniinalnem sodišču v Ilackensack, N. J., so privedli pred sodnika AValterja J. Mc-Intvra -2 letnega Williama F. Kinga iz West New Yorka. Fant je priznal dva vloma, pri katerima je odnesel za štiristo elolarjev blaga. Sodnik Mclntvre mu je naložil nenavadno kazen: Prihodnja tri leta bo moral vse nedelje preživeti v ječi v Union City. Vsako soboto zvečer se bo moral dati zapreti, iapustdi ga bodo pa v ponedeljek zgodaj zjutraj. Predsednik tprehlajen Predsednik Roosevelt se je spet preliladil in njegov zdravnik 11111 je prei>ovedal zapusti-ti Belo hišo. Iz s*vojega stanovanja sme le v pisarno, pa še to le v slučaju kakšnega najnujnejšega opravka. ZATIRANJE ŠPEKULANTOV V FRANCIJI. "Potit Dauphinoi" poroča iz Vichyja: "Boiha proti špekulantom se z vso strogostjo nadaljuje. Finančni minister je v posebnem oglasu opozoril prebivalstvo na kazni, ki so zagrožene narijalcem cen. Na- Polagoma pa je postajalo drugače. Rumena barva je začela izgubljati svoj prvotni ponton. Spremenila se je v simbol n est a in ost i, ljubosumnosti zakonolometva in izdajstva. Na Francoskem so izdajalcem ponoči pobarvali vrata z rumeno barvo. Za vlade Franca I. so označevali nezvestobo z rumeno barvo. Danes rumena barva zopet izgublja slaib prizvok, dobrega pa ne dobiva. Večkrat radi označujemo kapitalistično oligarhijo kot moderno rumeno internacionalo. SIROMAŠNA SKOPULJA MILIJONARKA. V Neapolju so zvedeli za tole zanimivo zgodbo: Gospodična Ida Cortella je bila že dolga leta uradnica pri neapoljskem telegrafu. Pred kratkim je izpolnila 50. leto. Živela je sama. K'jub dobri plači se je preživljala nenavadno Skromno. Toliko ela ni prav stradala. Vsakemlu je pripovedovala, da mora zdrža-vati neke siromašne sorodnike in mora zato dvakrat obrniti vsako liro, preden jo izda. Pozimi sploh ni kurila. Poleti in pozimi je hodila v belih platnenih čevljih. . Ko jo nekega dno prišla z službo, ji je postalo slabo. Pro- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI K A T.I JE. Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra rnild »bor.........................M ŠEST NARODNIH PRSMI a bw-fiki zbor ....................M Sest narodnih pesmi u m- i&ni zbor ...................J6 NOTE ZA KI.AYIR All HAR- Zorko Prrlovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1JE5 Sest pesmi za glas in klavir ........................ ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas io klavir 1— » rane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......65 ferdo Juvanee—iz mladih let, moiiki zbori ..................blika je j j j ^ zvišanje cen, ki so na etiketi na določenem blagu. So pa še druge oihlikej, kot napačna o-značba kakovosti itd. Vse tako |K>skuse liodo ob'asti nadzirale in strogo kaznovale. Nadizorstvo nad cenami bo o-piavljalo finančno ministrstvo*. T i ]>osol bodo opravljali posebni agenti. Število teh agentov so lahko po potrebi zviša. Nael-zor bo olajšan tako, da bodo cene javno določene. Zagrožene kazni se nanašajo tako na osfcbo kot na imovino storilca. Mnogi so bili že obsojeni na zaporno kazen, z zaplenijbo in*)vine in z odvzet jem obrti. Tudi se te kazni ne nanašajo samo na poklicne trgovce, temveč na vsako osebo, ki ima blago in ga prodaja po oderuški ceni. Celo kupec, k? se zado-voli z oderuško cono, bo po novi uredibi kaznovan." RUMENA BARVA. Doliga >toletja je bila rumena barva, barva sonca in zlata, simhol človeške inteligence in vsega vzvišenega. Ta pomen inta 7!ato-runu na barva celo #tna Kitajskem, ko vendar vemo. jo. Ko so sosedje videli, da je rc«no bo'na, so ji svetovali, naj dovoli, da takoj pokličejo zdravnika. Ona jo ta na-vet mlhila, češ, da nima denarja, da >bi plačala zdravnika. Malo kasneje je umirla. Sosedje so šli v njeno stanovanje iskat nekaj perila in t»bleke, da bi io lahko preobleki i za pogreb. Ker v njenem stanovanju ni bilo ne elektrike, ne kake druge razsvetlave. omare pa so bile vse zaklenjene, so se obrnili na policijo, naj s silo odpre oniare. Ko je po'ioija o-mare otdprla, je cd trenutka do tronutka naraščalo začuelenje vseh navzočih. Najprej so našli v nekom predalu 25.000 liir denarja, nato v drugi omari državne obveznice za 500,000 lir. Malo pozneje so zasledili še važne listine. iz katerih so spoznali, da io imela pokojnioa nepremičnino v vrednosti preko enega milijona lir. Tmela pa je tudi 50 let staro teto, ki so io morala preživljati z berače njem. Prehladi ise zadnji čas .pri da harvo tam ravnQ ^ predsedniku tako pogosto po-|^rota^ p0meno kot pri nas in javljajo, da je zdravnik že v i0 lia printer znak žalosti bela resn:h skrbeh. barva. V srednjem veku' so Sedanje neobičajno vreme je slikali sv. Petra v rumeni bar-priklenilo na posleljo precej vj. Ljubezen antionega izroči-kongresnikov in senatorjev. ||a (in rumeno barve so jo elolgo Zholelo je tudi veliko števi- vzdrževala. V grbih je pomelo uradnikov po raznih vlad-jnila rumena barva veelno Ijube-nih departments. , . zon, zve-tobo in raaumliost. Pošljite nam in mi vam bomo posUj ali 2 "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste piotem stalni naročnik. i s u i ! i "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i fiki in mešani) ........... 31 Moški zbori OSKAR DEV: Barčlca; c »j, moj Socel ^e Sov; Kam ml, fantje, drev v van poj-demo .......................20 Oi?KAR DE V: .Srečno, ljubca moja; Ko ptlčl-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo: Je vplbnila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska. ..20 Vso noč pri p'»tocl ............20 Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica .........2« VASILIJ MIRK io A. CKOBMING: Vetrič; P« gradiDi ..........JO FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................ar Slovanska ....................a- PETER JERKB: Pelin rnia; VASILIJ M1HK: Podoknlca........Jt9 ZORKO PRELOVEC: Ko sto fantje proll vasi Sil.....2» Le enkrat Se ................tfi Slava delu ...................2« BR. VOLARIC: Rožmarin; JOS PAVČIČ: Potrkan p!es .......35 M0NIK0 SIX) VEN I AN DANCE v AND A POLKA ____________ j6 PO JEZERU KOLO______________ JO barCica MLADI KAPETANE______ M OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ________________ 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ___________ M 6. SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ______________ J5 7. DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEGLJAJ... Ji 8. ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) JJ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ_________ jj«. DEKLE NA VRTU OJ. MARICKA. PEGLAJ _____ 55« ŽIDANA. MARELA (polka) VESELI BRATCI (nnsnrka)____ SS« IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Flolmar) -5« Orlovske himne (Vodopivee) _______ jo Slovenski akordi, 22 mešanib in moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) _____________________________________ jo V pepelnitni noči, i antmta za solo, zbor in orkester, (Sattner).... JO Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) __________________ JO Dve pesmi, (Prelovee) za mošld zbor in solo ______..............._________ .20 Nasi himni, dvoglasno .................... J5 Gorski odmevi, (Laharnar), IL zvezek, moški zbori________ jt ZA TAMBURICE: XA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburiee, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za taaabn- raški zbor (Bajuk) ______________ .75 Bom še i na planince, (Bajuk), podpori ------------------- J* ZA CITRE: Poduk la eitre. — 4 zvezki — (Koželj ski) ________________2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 *osip Pavčie: NAROD POJE (za mlade pianiste) fi4 slovenskih nanMlnili j^sml za klavir ln z besedilom........$1.35 PESMARICA GLASBENE MATIC E 103 moški z»M»rl. nrwlll A. fWin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvozek. 123 pesmi za mo^kl ali ženski zlwir ............ | II. zrezek. 77 t>esmi za moAkl In mešani zbor ................j jj 100 narodnih pesmi m moški in mešani zbor, Emil A«l«rnlč ____L— FANTJE NA VASI 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. 50 Naročilo pošljite na: M Glas Naroda 99 210 WEST 18th STREET new york. n. V. V Mil waukee, Wis., je dne 26. jan. umrla Mas. Maiv Glo-jek, >tara 53 let in doma iz Mo- We?t Xewton. Pa., je po do'iri bolezni umrl rojak John Svctok. v starosti 62 let. Ro- ži rja na Štajerskem. V Ame-|jen je bil v Slapah, pri Devici riki je bila 35 let in tu zapušča Mariji v Polju blizu Ljubljane, moža, bivšega policijskega ko- [Podlegel je raku na mehurju. V Pullman, II.!., je dne 6. fe- |misarJa v West ^'is., in j V Ameriko jr prijel pred 37 le- bi-uarja umrl John* Frankovic,ltr-ovca tor tri sinove, med ka- ti. Zapušča pet sinov, tri hčere vtar 36 lot in mi™ v p^.i, J temni je eden odvetnik. tar 36 let in rojen v Rock lamlu, Micih. Pokopala ga jo dolga in nvučna bolezen. t 1 in več sorodnikov. t V West Frankfort, HI. je V Pueblo, Colo., je umrla j Mns. Agnes Jakljevič roj. Sod- _ _ . , ^ w Dne 7. februarja je v Ber-|.ia, doma iz Bele Krajine. Njen pl. kratk,m umH <«^par Me- prvi mož je bil Martin Vidctič d,žor' v €tarost>i 71 Tknnn. iz Jjeatlaville. Colo. wyn. III po dolgi bolezni umrla Mil's. Terezija Habat, roj. Ložar, stara 43 let in doma iz Ihana pri Donižalali. V Ameriki je bila 27 let in v Berwynu zapušča ureza in hčer. v Ciceru sestro Marv Zajec, v starem kraju pa brata in tri polbrate, f V Calumet, MJicli. je pred dnevi umrla Mrs. Mary Mervič, rojena v Dragovanji vasi pri DragatuKn v Be;i Krajini in tu je Jbivala 35 let. Zapušča moža, dva sinova in hčer fer brata. t V Adam-son. Okla., je dne 2. feibruarja umrl star naseljenec Anton Medved. star 65 let in doma od Zatične na Dolenjskem. Vzela ga je naduha. V Ameriki je bival 47 let in zapušča ženo, v Chisholmu, Minn, "brata Franka, nekje v Califor-•"iii dmgega brata Louisa, v "HHibbiiHgTi. Minn., sestro Mary Pa vse. v Floridi dru-jro sestro Jožefino Klun in v Bonanzi, Ark., tretjo sestro Annie De-me, v St. Louifl. Mo.. pa bratranca Cirila Medveda, t Pred dnevi je v Millwaukee, Wis., umrla Mrs. Frances Rem-sko, roj. Vezočnik. stara 70 let in rojena v Lijubnem na Štajerskem. Bila je v Ameriki 28 let in tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. t V Hibbingu, Mlinn., jo umrla T^ma Po vse, stara 33 let in ro-•ena v Minnesoti. Podlegla je krvotoku na možganih, ko je šla k igri "hockev." Zapušča starše, dva brata in tri sestre. % + V Pueblo, Colo., je umrl Joe Bi ezovar. dom® od Šmarja na Dolenjskem. t V San FramH'Fco, Cal., je u-tnrla dne 23. jan. Mrs. Helena Txmgar, ki je dosegla častitljivo starost 86 let. Pokojna je bila doma i i £užen*berka. Zapušča sina in 84 letnega soproga Franca "Longerja. V Ameriko so priSli meseca aprila leta 1891. Dne 16. okt. 1932 so slavili zlato poroko. . ! . t je bil i7. vasi Zali !